: v Zedinjenih državah :: r elja za vse leto ... $3.00 ma nad 8000 naročnikov. The only Slovenian daily ■ :: in the United States :: : Issued every day except ' : Sundays and Holidays : GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TSLEFON PISAJLNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE- 4687 CORTLANDT NO. 189. — &TEV. 189. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 12, 1912. — PONEDELJEK, 12. VEL. SRPANA, 1912. VOLUME XX — LETNIK XX Iz delavskega sveta. Nejasen položaj v Va. —o--| 3000 neunijskih premog ar j ev ob Cabin Creeku se je v soboto pridružilo štrajkarjem. —o— ZNAČILNI ZNAKI. V West Virginiji je odložilo delo : nadaljnih 2000 premogarjev. Str a J kar j ev je 5000. -o- Charleston, W. Va., 11. avp —j Snajkarski položaj k** j«* poslati-' val v Kanawha dolini ko jr včeraj odložilo 'Knni ob t'abin ('re*-ku zapOKlt-nili neunijskih premoga r-j**v pik*- in lopata, tako. e par k rat obrnili iia >»»diš«'e. seveda brez vspeha. Pretep med policijo in ljudstvom. Pittsburg. Pa., 11. avg. — Do lehiie^a spopada je prišlo med H"' mož broječo policijo in veliko množico ljudstva ob. priliki nekega Kocijalističnega shoda na cesti. Policije je izdatno rabila svo- , je krepelce in veliko oseb je bilo lanjeuili. Aretirali so približno j sto oseh. Nemiri so nastali vsled tega. ker je nek govornik kritiko-1 val mestno upravo, policijo in predsednika Tati a. Rešilne čolne za vse. Washington, D. C., 11. avg. —' Zbornica je sprejela predlogo, ki predpisuje prekooceanskim par-mkom. da morajo imeti na krovu zadostno število rešilnih čolnov. Neamerikauski parniki. ki ne bo do ugodili tem zahtevam, ne do-j be carinskih listin. Druga predloga predpisuje, da ne sme noben častnik službovati dalj kot osem ur, izvzemši seveda posebne slučaje. Predlogo utemeljujejo s tem, da opravljajo na nekaterih amerikajiskih ladijah častniki po 24 ur neprenehoma fclužbo. Zakladi pod zemljo naj postanejo splošna last. i -O- To priporoča Walter L. Fisher, tajnik departmenta za notranje zadeve v Washingtonu, UDAREC ZA TRUSTE. Premogarska ozemlja naj prepusti Unija komunam v brezplačno izkoriščanje in obratovanje." -o- Washington, D. C.. 11. avg. — Walter L. Pisher. tajnik za zunanje zadeve, se je pripoznal včeraj za pristaša komunalizacije rudarstva. V nekem uradnem naznanilu .je odkrito izjavil, tla bi pošto-j pi«la zvezna vlada čisto pravilno. akt> bi prepustila mestom in okrajem premogarska ozemlja v brez plačno izkoriščevanje. ako bi bila i določena produkcija za pokritje dotičnih občin in njihovih prebi- j valeev. To priporočilo vsebuje pismo, i naslovljeno odboru poslanske zbornice za javna zemljišča. Do te izjave je napotila Fisher- j ja prošnja mesta Grand Junction, j ('i»lo. za prepustitev t>4U akrov i premogarskega ozemlja. Tajnik priporoča prošnjo in piše. da naj ' prepusti Cnija premogarska o-J zemlja dotienim prebivalcem ! brezplačno. Seveda bi si pa rno-rala pridržati zvezna vlada pra- J vico nadzorstva. Ako sledi kongres priporočilu tajnika Pisherja, bi to pomenjalo ! hud udarec za truste. Seveda je j treba še počakati razsodbe po- j slanske zbornice in senata. V pr- i vi vrsti bi prišla v prid mestom i v Coloradi. Utah, Wyoming, Mon-tani, Idaho in drugih zapadno od Missouri se nahajajočih držav. I "redloga, ki jo priporoča Pi-stier. pooblašča tajnika zji zunanje zadeve prepisati vsakemu mestu 640 akrov, in vsakemu kraju IGu akrov premogarskega ozemlja. Lastninska pravica pa preide j zopet na vlado, ako dotične ko-! umne ne bi postopale pravično, j Učiteljico ubili na cesti. Denver, Colo., 11. avg. — Da lies so našli na rest i umorjeno letno učiteljico glasbe. Minnie Callizen. ki je stanovala v Auro Veliko zlata so našli v Alaski. Tacoma, Wash.. 11. avg. — Za milijon dolarjev zlata dospe s paruikom "Victoria"* iz Alaske. Odkar so razkrili nova zlata polja- v Alaski veliko ljudi, ki so naenkrat obogateli. Pričelo se je življenje, kot «a v Alaski prej niso poznali. Nekateri so naročili stroje in se vrnejo na zlata polja,1 kjer bodo ostali celo zimo. V južni Alaski so našli kremenjak. ki vsebuje v vsaki toni za $100,000 zlata. Marljiv tat. Rome. Ga., 11. avg. — Zamorec Henrv Richardson je priznal, da je tekom treh mesecev ukradel približno tisoč kokoši. Na mesec je zaslužil pri tem hvalevrednem poslu $100. 'Ogorčenje proti Turčiji v Crnigori in Bolgarski, Bolgarsko časopisje zahteva vojno, in tudi med prebivalstvom vlada vojno razpoloženje. —o— ŠTEVILNI PROTESTI. —o— Zadnji potres na Turškem je zahteval do 1000 smrtnih žrtev. -! Nad 6000 oseb ranjenih. -o- Cetinje, frnagora, 11. avg. — i Danes so znova izbruhnili obmej-I ni boji med Turki in Črnogorci. V glavnem mestu vlada največje i razburjenje. Sofija, Bolgarsko. 11. avg. — Bolgarsko prebivalstvo je strašno razburjeno vsled tega da so poklali Alohameedanci pred dnevi okoli 150 Bolgarov. Bolgarsko časopisje zahteva vojno s Turčijo, i tudi prebivalstvo v južnem delu i i dežele je v bojevitem razpolože- J jnju. Pov.yjd se vršijo zborovanja.; ! na katerih protestirajo ljudje I proti klanju svojih rojakov. Carigrad, Turčija. 11. avg. — Vsled deloma popolnoma razde- j jauih brzojavnih naprav je težko i ! dobiti natančnejših poročil o po-j tresu. ki se je pripetil dne H. avg. na obeli straneh Dardanel. Neko poročilo naznanja, da je • ceniti število pri potresu ubitih oseb na 1000. število ranjenih od 5000 do 6000. Iz raznih mest prihajajo poročila o požarih. V vseh krajih, ki so trpeli po j potresu, vlada največja beda in strašna stiska. V glavno mesto prihajajo neprestano prošnje za zdravniško pomoč, vlada se trudi prošnjam ugoditi, kolikor je v njeni moči. Tukajšnje bolnišnice so 'prenapolnjene. Priprosta obleka — pot v" nebesa. Los Angeles, Cal., 11. avg. — Kako se mora človek oblačati, da \ izgleda kot pravi kristjan, je po- i jasnil konvent adventistov, ki j zborujejo v t.ilendale, Cal. Treba si je izbrati na jpr isto j nese obleke. nositi se ne sme visokih pet in širokih klobukov. Posebno prepovedane so prozorne obleke, kot i jih nosijo sedaj dame. ki hočejo i biti oblečene po najnovejši modi. I Nova aretacija v zvezi z Rosenthal - umorom. Dolgo časa iskanega Scheppsa, Rosejevega prijatelja, so prijeli v Hot Springs, Ark. BREZ SREDSTEV. Dva Rosenthalova morilca sta se- i daj še prosta. — Jack Sullivan je pripravljen govoriti. -o- "Sam'' Scheppsa, mnogo iskanega Rosejevega prijatelja, ki je. kakor znano, izplačal najetim morilcem obljubljeno r.anrado, ! so prijeli AVhitmanovi detektivi v Hot Springs, Ark. Aretovaucaj pripeljejo v New York, in pri-' čakovati je. da bo dal marsikaj podatkov drž. pravdništvu. Detektiva Leigh in Thomas, ki že dalj časa zasledujejo "Lefty Louie-a" in "Gvp the Blooda',,1 sta se vrnila včeraj v New York, ne da bi kaj opravila. Sedaj aretovani Scliepps je o- j ni človek, ki je izplačal morilceu. I Judeževo plačilo. Aretacija je tedaj jako važna, ker bo moral j Sehepps povedati, od koga je do-i bil denar za morilce. — »'-Jack' Sullivan je povedal te dni pomožnemu drž. pravdni-ku več važnih stvari, nanašajočih se na umor. Iz urada drž. pravd-, ništva naznanjajo, da je "Jack") ^na najvažnejših prič. i Danes se vrne drž. pravdnik Whitman v mesto in upa, da se razvijejo senzačne novosti. Izpo-' vedbe "Jack" Sullivana obre- j menjujejo v prvi vrsti policijskega poročnika Beekerja, ker je bil njegov intimen prijatelj. Vrabci — kanarčki. Cincinnati, O.. 11. avg. — Ko so danes GOletnega Theodorja Bennv privedli pred sodnika Fri-cke. je stari postopač na vprašanje, kaj je njegov posel, odgovo- i ril da lov i vrabce. Perje vrabcev i prebarva s peroksidom in proda nato vrabce kot kanarčke. "Obdolžujemo vas. da sle si pridobivali denar pod sleparskimi pretvezami." je zaklical sodnik, j Umetnik je bil obsojen na .$f>0, globe in sodnijske stroške. Revolucija v Nicarapi, Uporniki pred Managuo. Posredovanje pri generalu Mena i se je izjalovilo, pričakovati je j napada na glavno mesto. PROTESTI POSLANIKOV. ; Zvezne križarka "Denver" je dobila ukaz, da naj takoj odpluje v Corinto, Nicaragua. -o- Managua, Nicaragua. 10. avg.! (zapoznjeno pri predaji.) - Vojna sila vstašev pod vodstvom ; prejšnjega vojnega ministra, generala Mena, se pomiče proti 1 Managui. iz glavnega mesta je videti v daljavi predstraže vsla-, šev. Posredovanje poslanikov iz Salvador ja in Costa Rice se je izjalovilo. Cuje se, da je dal general Mena povelje, pri solnč-nem vzhodu začeti z bombardo-vanjem glavnega mesta, j Uporni general je .poslal vladi I prošnjo za tridnevno premirje, j Skoraj istočasno je pa dobila vla-| da naznanilo od poveljnika libe-i ralnih V3taških eet, generala Ze-lodona. v katerem grozi, da začne takoj obstrelovati Managuo, ako vlada ne odstopi. Vsled teh j nasprotnih si poročil je zmešnja-, va še večja. I San Diego, Cal., 11. avg. —| [Zvezna križarka 4Dnver' je dobi-' la povelje, da naj odpluje v Corinto, Nicaragua, kjer bo ščitilaj s tam se že nahajajočo vojno la- j j d jo 'Annapolis' amerikanske in-1 terese. - I ■ . • . , • - Odrešenik in — amerikanska politika. Denver, Colo., 11. avg. — Da nes so vstanovilitu versko-politič-no organizacijo, ki ima liainen, da očisti i>olitiko v Coloradu vseh j nečistih primesi in jo naj dvigne; s tem. da se praktično izvede to, kar je učil Jezus Krist. Rev. Hiram Neynian je kolovodja teh sa-njacev. ki resno mislijo, da opro- • ste amerikansko politiko korup- [ cije. Pobožna družba se imenuje "The Liberal Congregation ol I Colorado." Ljubezenska žaloigra ; dvanajstletnega dečka. j Komaj otroškim letom odrasli t Hrvat Jakov Busanič v sosed. Hoboknu si vzel življenje. SE OBESIL. Deček je bil smrtno zaljubljen v, svojo 19 let staro sestrično, gdč. Marijo Busanič. . -°- i V bližnjem Hobokenu se je o- digrala v soboto nenavadna lju- ' bezenska žaloigra, ki je povzroči- i la precejšnje razburjenje v on-1 | dotnih hrvaških krogih. 12 let stari hrvaški deček Ja-: kov Busanič se je namreč smrtno ! zaljubil v svojo 19 let staro sestrično Marijo Busanič. Dekle | menda samo ni vedelo, da čuti njen mali bratranec kako drugo ljubezen do nje, kakor kot bližnji sorodnik, in mu je bila ve-i dno dobra. Preteklo soboto sta i j se pa nekaj sporekla, in prepir je privedel nesrečnega dečka do izvršitve obupnega čina. Deček, za svoja leta precej dobro razvit, je ves užaljen odšel v delavnico svojega očeta, in se tam o-besil. Slučajno ga je videla vise-j ti Marija Busanič, ki je takoj po. klicala redarja. Ta je vlomil vra-j ta, ali dečka ni bilo več mogoče! I rešiti. Pozneje je pripovedala Marija Busanič na policiji, da jo je po- j j setil Jakov na 306 Madison St. i in jo pozval na izprehod. A ko1 f sta se nekaj sporekla, je deček 1 ves užaljen odšel sam. Izpoveda-■ la je nadalje, da je bil jako meh-i kegra srca, da. pa ni niti mislila, da bi si hotel storiti kaj žalega. Iz Evrope pribežali parček. Phil a., Pa.. 11. avg. — Zasle-; dovanje, ki se je pričelo na Ku-) mlinskem, se je končalo danes tukaj, ko je nek bogat rumuski! veleposestnik našel svojo ženo in otroke v družbi davkarja Jo-: žefa Averamaheou, ki je baje z; j njegovo ženo ušel. Bogati Rumu-I nec je dal aretirati parček ter je prevzel svoje otroke v lastno j skrb. Pri policiji je izpovedal,! da je prodal doma svoje posestvo i in da je zasledoval zaljubljeni i parček skozi Rusijo v Sibirijo in od tam skozi Nemčijo, Italijo in j Ameriko, dokler ju ni zasledil v : Philadelphiji. Izjavil je nadalje, da hoče ženo zopet vzeti k sebi. i a oblasti tega niso dovolile iu i pričakujejo odgovora ogrske vlade. 1 Mlekar — nosilec legarjevih bacilov. Morristown, N. J., 11. avg. — Glasom izpovedbe zdravnika dr F. G. Stroud je pripisovati hitro razširenje legarja poslovodji Ke-slerju, ki je vozil mleko. 32 oseb je obolelo in eden je že podlegel tej nevarni bolezni, dočini je možakar še vedno opravljaj svojo službo. V vseh hišah, kjer so o-boleli ljudje, so rabili mleko, ko-jega je dovažal Kesler, ki je ta-kozvani bacilonosec. Zdravniška j : preiskava je dognala, da ima za-j strupljeno kri in da je vsled tega i okužil toliko ljudi. Tudi njegova i dva otroka in sin gospodarja so oboleli na tej zavratni bolezni. Bomba na poštnem uradu. Dunaj, Avstrija, 11. avg. — Danes se je razširila tukaj vest, da so neznani storilci vrgli v poštni urad v Saliniki bombo, ki je poškodovala dve osebi ter povzročila tudi veliko materijelno škodo. Najbrž je bil namen tega napada, da se zaplete Avstrijo v balkanski konflikt. Tudi kroži tu kaj novica, da se Arabci v Tripo-litaniji nočejo dalje bojevati radi homatij v Carigradu. j V Brooklynu v New Yorku sta se poročila 17 letni Th. Ste-j phens in 15 letna G. Hugelman. |Stariši obeh so privolili v zvezo, j Francosko-ruski dogovor ter Avstrija in Nemčija —o- Nemčija pravi, da je novi dogc vor ne vznemirja, kakor tud ne njeno zaveznico Avstrijo. POLITIKA KORAJZE'. Marokanski sultan odstopi. Frar coski ministrski predsednil Poincare pri carju. -o- Dunaj, Avstrija. 11. avg. -Splošno pozornost vzbuja tuka nk članek v "Reiehpost'. ki s bavi pod zaglavjem "Politik; brez bojazni" s pet.rograjskir potovanjem francoskega ministr skega predsednika. Omenjeni lis ki je v tesni zvezi s prestolona sl.ednikom Fran Ferdinandom izjavlja v članku, da rusko-fran coski dogovor ne vznemirja n Avstrije in ne Nemčije, da j slednja prepričana, da sme v sh čaju potrebe računi ti na svoj zaveznico Avstrijo. Ne ruske francoski dogovor, ampak pc množitev angleškega vojneg brodovja bi moglo napotiti Nein čijo do tega. da bi bila prisiljen izdati še več denarja za svoj vojno mornarico. Rabat, Maroko, 11. avg. — Od stop sultana Mulai Hafida je to liko kot izvršeno dejstvo. V po nedeljek odpotuje Miilai Hafi' od tukaj na Francosko. Njego naslednik postane najbrže seda n^ kalif v Fesu. Mula YousseJ prijatelj Francozov. Petrograd, Rusija. 11. avg. -Danes je sprejel ruski car v pri vatni avdijenei francoskega mir predsednika Poincarea, ki je pri šel v rusko glavno mesto, da s dogovori z odločilnimi osebaun o, podrobnostih novega rusko francoskega dogovora. POTNIŠKI PARNIK V VELIKI NEVARNOSTI —o— Parnik "Frankfurt", na katerec je bilo 1200 izseljencev, je bi hudo poškodovan. —o— London, Anglija, 11. avgusta. Parnik Severonemškega Llovdž "Frankfurt" je danes koliziral 1 bližini svetilnika pri Hoek vai Holand s parnikom "Barmen" Na krovu je imet 1200 oseb. Met potniki je nastala velika panika a ljudje so se kmalu pomirili, k sta došla dva druga parnika k sta zavlekla poškodovano ladij-v Hoek van Holland. Poročil pravijo, da je parnik "Frank furt" močno poškodovan, venda: pa ni nevarnosti, da bi se potopil Parnik "Barmen" je bil tudi po škodovan, vendar pa se je sa« vrnil v Rotterdam, odkoder je bi ravnokar odplul. "GLAS NARODA" JE EDIN SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽ. NAROČITE SE NANJ. Denarja v staro domovini pošiljam«: 50 kron..........za $ 10.3! 100 kron..........za 20.51 200 kron.......... za 41.01 500 kron..........za 102.51 1000 kron..........za 204.01 5000 kron..........za 1018.01 Poitarina je všteta pri tab ivo tab. Doma se nekasan« ivote po polnoma izplačajo t>rw vmarif odbitka. Naša denarne poiiljatva Izpla Čnje c. kr. poštni hranilni urad \ 11 do 12 dneh. Denarja nam poslati j« naj pri lične je do $50.00 v gotovini t pri poročenem ali registriranem pis mu, vačje sneske po Domsstii Postal Money Ordar aH pa Haw York Bank Draft. niMX IAKUI M Oorttandt St., New York, N. I •lot St. Olalr Iv«, V. K. ****m*. ** Narodno palačo v Haiti, katero nam kaže g-orenja slika, je razdejala, kot smo že poročali, eksplozija ter jo popolnoma uničila. Pri tej nesreči je našel predsednik Leconte smrt. Spodnja riiW«. nam kaže trg v glavnem mestu Port au Prince. ^Krasni novi in brzl p a mile MARTHA WASHINGTON i (Avstro-American proge) j Odplijc t sredo doc 21. avgusta Y«2n|a do Trsta um« 13 dni. do Trrta ali Reko - - $38.00 i Cena to eni k listkov: do Ljubljane ... $38.60 do Zagreba - - • - $39.20 Zm posebne kabine (oddelek med II. in III. razredom) stane vožnja 1 ..»o S4.00 rti it od f* m i le, u otroke polovice. Ta oddelek poaejoo j | družinam priporočamo. Vein j« listke dobiti pri FR. BAKSER, 82 CorUandt St., New York. "SLAS NARODA" (Slovenlo Dally.; Owned and published by the Slovenlo Publishing Co. (a corporat;on.) FRANK SAKSER, President, i ANKO PLEHKO, Secretary, LOOTS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addrtsces of above officers : 82 Cortland t Bireet, Borough of Manhattan, New York 'Vit7, N. Y. 2a celo leto velja list za Ameriko in Canado.........*3.00 i*4 pol leta........ 1.50 i " leto r.a mesto New York . . 4.00 I " pol leta za mesto New York . 2.00 Evropo za ttm Isto.....4.50 •• «« " pol l--ta.....2 50 •• " " i-etrt ista .... 1-75 -MiLAH NAKOI.A" izhaja vsak dan iz-vzem^i nedelj in pruznikov. «rtz podpisa ia oeobnoeti ee ne jii■. n»-jo. ; enar naj se blagovoli pobijati po — Money Order. Pri rn 4<".*7 Cortlandt. I II ii ——mmmm—^ » Hl»l Tarifni načrt kandidata Wilsona. V,. .■.. 1 rov. Wilson, kitajski de-i iT;."*ni kandidat za pr^tlsed-i -ko i i<*st i I i Kitajci ljubši delavci kot pa surova drnhal, ki prihaja v dfželo v iztočnih pri-s', niš ill, s katerim izrazom meni naseljence iz Evrope, govori daj, da namerava raztrgati tarif k«»s /a kosem, počasi in ne na-. 'd- rai * Ta izjava vzbudi v človeku spomin na zdravnika, ki je hotel i 'iin i možu odrezati nogo. Ker doii'~"iiik nerad izgubil svojo i: »<_'w Wilson, demokrafič-iii kandidat za predsedniško nie-s*•». ki ljubi Kitajce in sovraži t 1 j- nee i/ K v rope. namerava uniči?! industrijo Amerike, da jo I m . ,i i_r<>n,;i oropa zaščite. Seveda. ?<» hi tudi pomenjalo, da bi se polagoma znižale plače, ker ne mo-• n pričakovati, da bi deloda-!<-i >•• nadalje plačevali istepla-. < . ko bi se njih dohodki zmanj-s• :i \>l»d velike množine inozem-. h'atra, ki bi prihajalo na ainerikanski tr*r. Wood row Wilson, kitajski kandidat; j«' za prosto trgovino, ven-■ si n« upa t«-ga javno izreči. Pravi, da hoče razdrobiti zaščito del kov amerikanskega izvora. I ;tvi nadalje, da se hoče dotak-i ' i d« la le tnalo, za sedaj seveda, i o hoee čakati nekaj časa in potem -e ga zopet poloti. Vse to pomeni, »la bo spočetka nekoliko 1 il i <■> na dela. ako bo Wilson i volj. n predsednikom. S časom s bo delavec prilagodil manjšim j i \ t jen skim potrebam, počasi se ■ >■* p.i tudi sistem zaščitne carine izprt-menil v prosto trgovino in j .i e bodo padle obenem tako, da bodo enake onim v evropej-skih državah. Takrat bo šel de-lavee s .svojo družino po obed v otora zaščitne carine, ki je uči-uila, da so Združene države najbolj razevitajoča se dežela na svetu in da je amerikanski delavec najboljše plačani delavec na celem 8vetu. V inozemstvu in tu rojeni de- j lavci, ki žele prejemati dosedanje ! plače in ki hočejo živeti s svoji-' ! mi družinami človeka spodobno življenje, bodo glasovali za predsednika Tafta, obenem pa za zaščitno carino, ki varuje ameriško j industrijo. . . Zakaj niso prišli | Poljaki?! —o— I. < Kakor znano, se Poljaki niso udeležili oficijelno ne letošnjega časnikarskega kongresa, ne sokol-: skih slavnosti v Pragi. Naravno je, da si Poljaki s 1o svojo dvojno abstinenco niso pomnožili simpatij med slovanskimi plemeni. Narobe: padla je marsikaka trpka in grenka beseda na poljsko adreso. Istotako umljivo pa je, da , so Poljaki sami dobro občutili, kako neugoden vtis so napravili s svojim postopanjem na si ova n-sko javnost. In umljivo je, da so občutili potrebo, da bi se prM , slovanskim svetom opravičili in utemeljili svoje postopanje. V ta namen je priobčil neki Poljak v praškem listu "Union" od 34. julija, torej kmalu po slavnostih, dolgovezen članek, v katerem po-jasnuje razloge, radi katerih Poljaki niso prišli v Prago. Vso krivdo meče seveda — kdo bi tudi od Poljaka pričakoval kaj drugega?! — na ruski račun: piše najhujše obtožbe na račun ruskega naroda m ruske države. ■ ki da neusmiljeno in barbarski preganjata poljski narod. En i vzklika: S takimi ljudmi, ki tako preganjajo in insultirajo poljski , narod in poljsko domovino, Po-jljaki vendar niso mogli sesli k isti mizi in so bili prisiljeni v ab- • jstineneo od časnikarskega kon-" ! irresu in sokolskih slavnosti! In ■ i da bo ta njegova namera še bolj ■ j akcentuirana in čim debcleje pod- ■ črtana, dela poljski gospod miii- • jone komplimentov pred narodom -i češkim, naglašujoč njega visoko - kulturo in fenomenalni gospo i; darski napredek in svoje bratsko -čustvovanje nasproti Češkemu -'narodu! Tudi poljski novinar Anton Z\van je pisal uredništvu i gori navedenega praškega lista I pismo, v katerem zatrja, da sma-rjtra za dolžnost srca in razuma, » da se zahvali za posvečene dneve, t ki jih je preživel v Pragi. Zatrja »'•la so med vsemi narodi na zemlji Čehi najbližji Poljakom. Naj- - srečneji v njegovem življenju bi -j bil oni dan, ko bi Poljaki in Cehi i J sklenili nerazdružljivo zvezo ne » le za skupno delo, ampak tudi Zi< •i skupno obrambo. Ta dan pokaže .svetu — tiiko vzklika g. Zwan -Jemfatično —, kaj in koliko more - ustvarjati trdnost misli in volje, •opirajoča se na pravo bratsko - j ljubezen in ne brutalno silo. -j Ta poslednja apostrofa je zo- - j pet udarec po Rusih, a mis sili k i misli, da je Poljak rabil toliko laskavih besed na češko adreso - le zato. da je bil tem izdatneji in -jobčutneji — udarec po Rusih! Ni . toliko ljuhav do enega slovanskih >j plemen vodila peresa, temuč ra-. (čunajoče sovraštvo do drugega. - X;ito nas vse te poljske izjave — .(pa bile š«' tako lepo koncipirane i i— o bratstvu s Cehi in o poljski ijjubavi do vseh slovanskih ple->|iueu puščajo tako hladne in ne i j morejo ogreti niti nas Jngoslova- II nov, ki smo sicer vendar preeej i temperamentni in lahko raz- • vnemljivi. Ni vtisa, ker se vam ' Vedno zdi. da manjka — iskreno-ljsti. Pa naj muzika poljskega , koncerta še tako sladko zveni, -jvedno se nam dozdeva, da čuje--jnio iz prijetne harmonije ven noto. ki ovaja, da to ni tista pristna i umetnost, ki se poraja iz srčnega čustva, marveč da je to nekaj na-.; rejeiiega. j) rt račun j enega za gotove namene. In naj se jeze ali > proslavljajo: vedno opažamo pri . Poljakih temleiieo. narekovano i tul sovraštva do Rusije ia ruske-. ga -naroda. i Bog ne daj. da bi mi hoteli o- > dobi-avati sleherni čin v političnem sistemu Rusov in Rusije pro- - ti Poljakom in da bi hoteli trditi, i da so na ruski strani popolnoma .1 brez vsake krivde na nesrečnem . rusko-poljskem sporu. Tudi na z ruski strani je bilo vedno in je I šovinov. zagrizeneev, in tudi ru-. '»ke vlade so tekom časov in v va-. lovanju zgodovinskih dogodkov. . po delitvi Poljske zagrešile mar- > sikatero krivico in storile marsi-. kak greh nasproti svojim držav-. Ijanorn poljske narodnosti. Najiuanje pa mislimo na to, da l bi odobravali zadnji nesrečni čin ruske dume glede odeepljenja t < 'holmske gubernije od ruske J Poljske. " J Govorimo o dogodkih po delit- j vi Poljske. Rekriminacije radi delitve polj-! skega kraljestva same pa nimajo df;nes ne smisla ne smotra, ter Poljakom ne morejo nič k-^isti-ti. pač pa jim le škodujejo. To je prvič dovršen nespremenljiv zgodovinski, čin in drugič ni sodelovala na njem le Rusija, ampak tudi Nemčija in Avstrija, v kateri poslednji se danes Poljaki sami ponašajo s svojo neomajno državljansko zvest olio. Zgodovinska resnica je ta, da se je grešilo na obeh straneh. In ravno na poljski strani so delali naravnost usodne pogreške v svojem sieer lepem, ali nesmiselnem i poljskem idealizmu in — sanjar-sivu, ki ni hotelo in ni moglo razumeti, da je delitev' Poljske do-, i vršen in nespremenljiv zgodovinski čin. S takimi neprevidnimi čini so Poljaki-sami dajali svojim sovražnikom orožje v roke, da so mogli ruski sovini svojo intran-sigenco nasproti Poljakom opravičevati z najvišjim državnim interesom ruske države. Tako usodno zmoto so zagrešili Poljaki v 1. 1 Sv62, ko je bil carjev brat. veliki knez Konstantin Nikolajevič, imenovan namestnikom za kralje-jstvo Poljsko. Prišla pa je vmes lista nesrečna in brezna d na ]>olj-sk;i vstaja, prišel je poskus umora na carjevem namestniku in — konce je bilo dobrini dispozicijam. Blagi veliki knez Konstantin Nikolajevič je odšel in začela se je era hudih persekueij Poljakov. iSovrašIvo med obema slovanskima plemenoma se je še poostrilo ■ in Iraja š - danes z nezmanjšano silo. To so zgodovinski dogodki in ta ekskurzija na pol je zgodo-: vine ruske Poljske govori, da Poljaki greše proti zgodovinski i-es-' niči. ako slikajo — kakor je to storil tudi poljski člankar v praški "1'nion" — Ruse kakor same barbare in volkove, a sebe kakor sama krotka in nedolžna jag-njeta, brez vsake krivde na usodnem rusko-poljskem sporu. Ravnokar omenjeni člankar je naglašal tudi slovansko čustvovanje Poljakov in njihovo bratsko ljuba v do slovanskih plemen. Ali vspričo vse praktične politike avstrijskih Poljakov, ne le na-'sproti gališkim Malorusom, • ampak tudi v momentih, ko so se reševala v dunajskem parlamentu razna vprašanja, važna za posamična plemena, politike, ki smo jej sodobniki žive priče, tndi ta zatrdila \imajo za Slovane prepričevalne moči. V vsakem takem kritičnem momentu se je slovanska solidarnost Poljakov nekam — zgubila. Tudi če ne verujemo vsem rekriminacijam ga-liških Malorusov, se in* moremo iiznebiti uverjenja, da Poljakov i:e vodi nikdar tista pravičnost, ki bi jo zahtevali oni od drugih. Sklicevanje Poljakov na sovraštvo linsov nikakor ne opravičuje pred slovanskim svetom abstinence od praških slavnosti. Priti bi bili morali že radi bratske lju-bavi do drugih slovanskih plemen, o kateri tako bombastično govori v praški "LTnion7J poljski branitelj poljske nedolžnosti. II. Na obramhena izvajanja Poljaka v listu 'Tnion" je odgovoril v istem listu M. Lvsvj iz Lvova. Pravi, da ne more molčati na za-sramovanja onega dela galiških Knsov. ki je. sledeč zapovedim svojih prednikov, ostal zvest hi-storično-ruskim načelom, ki noče i napraviti Nemcem usluge, da bi stopil v sprednjo stražo tevton-sko. in ki se ne pušča voditi od Poljakov, ki nočejo mnogo vedeti o svojem slovanskem imenu in 1 postanku. Medtem, ko Poljak v "Union" pripoveduje naivne bajke o gali-ško-ruskem narodu in o njega poklicu in stremljenju, pa s pravo simpatijo naglasa neki novi narod, ki so ga ustvarili Nemci ; in Poljaki po istem vzorcu, po katerem se je hotelo svojedobno ustvariti poseben bosanski narod, da bi tako razbili Jugoslovane! i Na srečo Slovanstva in posebno hrvatsko-srbskega naroda se je ta poskus temeljito »izjalovil. Ma-nje srečno v tem pogledu je bilo gališko-rusko ljudstvo, ki je m*l petsto let mnogo pretrpelo pod poljskim jarmom. Oslabljeno v poljskem suženjstvu, ni bilo v času preporoda slovanskih narodov ^ sposobno za izdaten odpor proti | pangermanskemu "Drang nach Osten". Nasprotno: ob sodelovanju ga 1 iško-poljskih politikov se je posrečilo Nemcem, da so ene-jmu delu gališko-ruskega naroda i v tepli noro idejo, da je gališko- rusko ljudstvo "samostalen" narod, ki nima nič skupnega z osta-1 lim ruskim narodom. Nato dokazuje avtor na pod- ! lagi zgodovinskih dokumentov, da je po delitvi Poljske dunaj-j ska vlada prebivalstvo vzhodne j Galicije oznanila kakor Ruse.; Istotako so tudi avstrijsko-nem-ški učenjaki in zgodovinarji —j En gel in Hoppe, ki ju je cesar, Josip I i. poslal v Galicijo, da no-' vopridobljeno deželo proučita znanstveno — označali to prebi-; valstvo za Ruse. Za Ruse so sel označali tudi zastopniki prebival-! stva vzhodne Galicije. Tako se' je tudi nadškof v Lvovu, H. Leo Szeptyckij, v poročilu na cesari-eo Marijo Terezijo v letu 1773 imenoval "gens Russorum". j Vladni in upravni dokumenti iz !'-t 17S4 in 1808 so ruski jezik, lingua russiea, navajali kakor jezik. v katerem so se vršila predavanja na vseučilišču v Lvovu. Dekret dvorne kancelarije od 11. ;septembra 1X06 vsebuje izjavo: ! Njegovo Veličanstvo je glasom i najvišjega dekreta... izvolilo u-stanoviti v Lvovu posebno metro-Ipolijo za Ruse grško-katoliskega ; obreda v Galiciji. Ti izvadki iz javnih dokumentov — naglasa Lvsvj — dajajo zadostnega dokaza za to. da si v onih časih niti avstrijsko-nemška . vlada ni upala tajiti zgodovinsko -! utemeljenega označenja prebivalstva vzhodne Galicije za Ruse. V onih časih celo avstrijsko-nemška 11 vlada ni niti slutila <» pozneje u- ■ stvarjenih "Rutenih". .j Ali prišli so novi časi. Pan germanski "Drang nach Usten"' se » je začel močno rsrzvijati, a nale-' tel je na krepek odpor slovan-i skih patrijotičnih grudi. Cehi, ki -! sta se jim v boju stoletij narodna moč in samozavest naravnost oje-klenila. s v vzhodni Galiciji skušali -! ustvariti novopečen narod "Ru- - teno-l krajincev", ter da bi iz-. Izvali 1 r i ni protirusko in protislo- - vansko gibanje. Na žalost pa so - bili na tem podjetju pangennan- - ; .s k r 11 politikov pomočniki tudi — vgališki Polj;;ki, ki ta separatizem - j Ukrajincev goje in podpirajo. Vzlic vsem tem nemškim in »! poljskim prizadevanjem je ruska 11 narodna ideja v vzhodni Galieiji - j (lo danes ostala živa in ta ideja - je izraz narodnega in kulturnega • jjedinstva vsega ruskega naroda • in znak pripadnosti k Slovan- - stvu. Temu načelu narodnega je- - di ust va je ostal zvest inteligent-)jni in prosvetljeni del naroda. ' Trditev Poljaka v ''Union". , j češ. da je "ruska perverznost7' . i sistemizirala fabrikacijo Rusov v - Galieiji ti>r da je v Galiciji hkra- - tu nastal nov tip, ki da poleg • propagande med "Rutcni" vrši i tudi na široko zasnovano špijo- - nažo — ta trditev je torej brez- • vestno obrekovanje, ali pa — v ' najugodnejem slučaju — nepo-1 zna vanje razmer, opirajoče se na študij pan germanskih protislo-vanskih virov o vzhodni Galiciji. Poljski pisec predstavlja Rusijo kakor zgolj barbarsko silo. Takim pa m f letom je namen, da bi slabili ruski narod. Na taka zasramovanja ni vredno odgovarjati, pač pa treba opozoriti na nastopna vprašanja: ali so Rusi prelili več krvi v obrambo ruske . države, ali pa v mnogoštevilnih osvobojevalnih bojih za Slovane, ki so trpeli v turškem jarmu? Ali so s kostmi ruskih vojakov ■ bolj posejana lastna ruska tla, ali pa slovanske dežele — in sicer v boju za svobodo in neodvisnost slovanskih bratov, ki so trpeli pod turško silo?! Nič ma-nje interesantno je vprašanje, kateri slovanskih narodov je prelil toliko krvi, kakor so jo Rusi, v bojih za druge slovanske brate?! i Po tej ekskurziji na polje zgodovine, etnogralije in onodobne politike prehaja Lysyj na polje s#dobne politike in s tem h konkretnemu vprašanju: zakaj Poljaki niso prišli v Prago? Kakor so Poljaki — tako začenja Lvsvj ta zadnji del svojih iz-vajanj — v minulosti često prelivali svojo kri v boju proti lastnim slovanskim bratom in pod turškimi in drugimi tujimi zastavami — in kaj takega bi zastonj iskali v zgodovini kakega drugega slovanskega naroda —, so Poljaki tudi danes edini slovanski narod, ki vzdržuje demonstrativno iskreno-prijateljsko razmerje 'do tistih Madjarov, ki jim nobe- ta muka ni dovolj močna, da bi je ne uporabljali proti zatiranim slovanom Ogrske. In potem: ni li poljska politika na Duniju vedno Nemcem naklonjena ? Katerega slovanskih larodov smo pogrešali v bivši "Slovanski Uniji"? Niso li Po-jaki, ki vedno podpirajo nemški viirz v Avstriji? Niso ii ravno oni miogočili stanje, v katerem diktira nemška manjšina slovanski večini?! In to vzlic dejstvu, da v avstrijskem državnem zboru ni nikakih — ruskih tiranov! Ven-1 dar si Poljaki niso nikdar upali j sklepati naravne zveze z drugimi Slovani! Je li to slovanski zve-; stoba. o kateri je govoril Poljak? v listu Union" ?! Poljaki jadikujejo pred vsem svetom radi zatiranja v Rusiji in slave svojo ljubezen do svobode.' Zakaj pa ne uveljavljijo te ljubezni doma, v Galieiji, kjer imajo moč v rokah?! V imenu tega poljskega svobodoljubja razpu-ščajo gališko-ruska izobraževilna društva in ne dovoljujejo le-tem, da bi na lastne stroške ustanovijala izobraževalne zavode. Kalno li da bi jim podeljevili pravico javnosti! V Galiciji se preganjajo cele organizacije in posa-mičaiki, ki se priznavajo k gali-ško-ruski narodni ideji in ideji slovanske vzajemnosti! Ti so izpostavljeni pravemu mučeništvu. : Vspričo vsegi tega so tožbe Po-, Ijakov o kakoršnjenisibodi zati-jranju le klici, preračunjeni na j ignoraneo njih, ki so jim namenjeni. Ce hoče slovanski svet izvedeti resnični vzrok poljskemu bojkotu slovanskih slavnosti in kongresov. jih ne izve iz ust. Poljakov. G. Lysyj je u ver j en, da je dunajska vladi namignila Poljakom, naj se ne udeleže slavnosti v Pragi. In — niso prišli, (lasi na letošnjem časnikarskem kongre-isu ni bilo novinarjev iz Rusije!! iz lega sledi, da poljski bojkot !ni bil naperjen samo proli Rusom. marveč proti skupnemu Slo-vinst vu !. . . Lysyj zaključuje: | Če bi bil apostel slovanske vzajemnosti Krantišek Palacky danes še živ, bi gotovo povzdignil svoj mogočni glas v obrambo ob-rekovanega ruskega naroda, kakor je obsojal blazno poljsko vstajo ter branil Ruse tedaj, ko so se združili vsi sovražniki Slo-j vanstva, da so zasramovali in tla-Ičili v blato največji slovanski narod ! Po tržiški "Edinosti". Dopisi. —o— Mcon Run, Pa, — 6. t. m. ob 9. uri se je podal rojak Ivan Jam-nik iz naselbine proti p(jnlični kari v Crauton, Pa. Mislil je plačati mesečni asesment pri društvu sv. Alojzija št. ->1 v Brad-dock. Pa. 15 minut od Moon Run [>rt»ti C raft on u se nahaja neko roparsko gnezdo. Tam sta ga dva roparja napadla ter mu pognala tri krogle v glavo. Nato sta mu vzeli vso gotovino, krog Ker rane niso bile nevarne, se je nesrečnež kmalu zavedel ter se vlekel v naselbino, za kar je rabil cele dve uri. Prišel je v slovensko prodajalno, kjer sem mu jaz preskrbel prvo pomoč. Nato sem ga peljal v South Side bolnico v Pittsburgh, Pa., kjer se je zdravnikom posrečilo, vzeti krogle iz glive. Ponesrečeni je član društva sv. Barbare št. :J in društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku. Želimo mu, da bi kmalu okreval! Fran Maček. Asp en, Colo. — Zadnjič sem poročal, da smo imeli par dni po-jčitka, ker so zahtevali delavci povišanje plače. Hvala Bogu, je bi-j lo hitro vse končano in dobili so, j kar so zahtevali. Dela se tu še preeej dobro. V Smugler mini je treba delati polnih osem ur. Plača je od -f-».00 do $3.50, pri stroju vedno $3.50. — Vsem članom društva sv. Birbare št. 47 v Aspen. Colo., naznanjam, da smo imeli 14. julija veselico v društvenih prostorih. Napravili smo si velik prostor za ples. Zabava je ; bila res izvrstna in obžalujem vse 1 brate društvi, kateri se je niso i udeležili. Godba je pričela igrati !ob 9. uri, končala je pa drugi dan ob 6. zjutraj. Dvorana je bila j električno razsvetljena in pekia sta se dva mala prešička. Brate, ki se niso udeležili te veselice, prosim, da se spomnijo svoje dolžnosti ter plačajo $1.00 v društveno blagajno. Povem vam pa ^ to tukaj, da ne bo treba vsakemu i posebej pisati. Denar pošljite najine ali pi na brata blagajnika. I Fran Marolta, Box 805. — Josip i Zobec. CLIX CIGARETE, katere priporoča urednik. Velika večina možkih kadi cigarete. Radi tega je treba tudi vpoštevati stroške, katere povzro-i ča ta navada. V teh časih se nam ponujajo tako številne vrste ci-jgaret, da je skoro nemogoče iz-j brali si vrsto, ki bi v vsakem ozimni odgovarjala okusu posamezni-i ka. Treba je, da jih priporoči človek, ki se razume na tobak in 'na njega proizvajanje. Uradnik našega lista je natančno in vestno proučil to vpra-'sanje, 7. namenom, da svetuje svojim rojakom. Vspeh tega raz-j ! iskavanja je bil, da so < LIN cigarete v vsakem oziru izvrstne ter da se jih prodaja za ceno, kr ni previsoka za nobenega, nam-■ reč 10 cigaret za 5 centov. ('LIN cigirete izdeluje Liggett & Myers Tobacco Comp., slovita Itvrdka, ki skuša nuditi svojim ! odjemalcem najizvrstnejše, naj-' j zadovoljiveje in najčistejše cigarete. CL1X cigarete vsebujejo to-| ha k najrazličnejših vrst. Zmes soj 'pripravili strokovnjaki, ki posilijo natančno tobačne vrste raz-1 i ličnih dežel. Le en poskus vas, prepriča o dejstvu, da je vsaka j cigareta čista od začetka do konca. \e samo zadovoljivo, tudi, ekonomično je kajenje CLIX ci-! garet. CLIX cigarete prodajajo! na vseh vogalih, v vsaki prodajalni, sploh povsod. V vsaki škatljici najdete kupon. Shranite! ga. Vreden je pol centa v gotovini. Ako imate deset takih kupo-j nov, dobite zavoj CLIX cigiret. zastonj, ali pa krasen Irak i/, sa-tiua. Iz takih satinskih trakov I naredite lahko prelepe stvari, s I katerimi si okrasite svoji domo-1 | vania. Kupite in. prepričajte se! Kdor [jih enkrat kupi, ostane vedno, j njih prijatelj, kajti v sebi zdru-| i žujejo vse vrline, katere zahtevaj l>ravi kadilec od dobre cigarete. POTREBUJE SE delavce za izdelovanje dog. Max Fischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. __(G—8 v d)_j Iščem svojega brata IVANA ToRKAR, ki je prišel meseca majnika v Združene države.; Sedaj bi rada zvedela za njega. Prosim, če kdo ve, kje se ; nahaja, di mi naznani, ali pa naj se sam oglasi meni njegovi sestri omoženi Mary Tomše, Box 26. Val lev, Wash. (12-13—8) j Kje je ANTON TERŠELIČ? On j biva že nad 19 let v Združenih j državah in jaz njegova sestra j bi rada seznala za njegov na-j slov. Prosim cenjene rojake, če j kdo ve, da mi naznani, ali naj , se sam javi. — M. Hribernik, 1117 Main St., La Salle, 111. ~ " i Kje sta ANTON ANŽICEK, do-; ma iz Iglenika na Dolenjskem, in FRAN GORNIK, doma iz Sinovee pri Sodrišiei na Dolenjskem. Bila sta oba pri meni na stanovanju in hrani še leta 190S in odpotovala ne vem kam, ne da bi se kaj zmenila za dolg. Imam še več drugih takih ptičev, katerih imena pa sedaj še zamolčim. Če sta ta ^ dva komu znana, prosim, da! mi naznani njih naslove, ali nij se pa sama zglasita ter po- j ravnata svoj dolg. — John I)e-bevc, 1719 Blake St., Denver. Colo. (12-13—8) NAZNANILO. Ker sedaj pošiljam vino in žganje na drobno in debelo le iz svojega vinograda, zato mi je naj-priličneje, da dobim vsa naročila naravnost na mojo v in ara o v Santa Ilelena, Cal. Vino pošiljam tudi v posodah po 5 in 10 galon, seveda mora vsakdo plačati $1 za posodo. Lanski drožnik in tropiujevec 100 proof močan pošiljam 41-galone za $12, 10 galon za $25 in 50 galon drožnika za $105 in 50 galon tropinjevra za $110. < e kdo naroči 28 galon vina, se poleg tega lahko prosto vožnje pripelje tudi 41- galone žganja. Kedor j<« že hi! v Californiji, mu je gotovo znano, da je vino iz Santa Helena vinogradov sla-novitneje in okusneje, kakor katero drugo. V slučaju, da me o-sebno kedo izmed rojakov obišče, lahko že iz postaje vidi moj napis na distileriji. Za obila naročila se toplo priporočava Štefan Jak$e in sin S. M. Jakše, 1'- O. Box Kil, Santa Helena, Cal. POZOR, ROJAKI! Tu potrebujemo 20 do 30 mož za delati drva. Plača je od kvor-1a $L*J.~>. IJozd le lep in dober iu lahko za delati. Zasluži se dobro. Delo se dobi pri : Jacob Bozich, P. O. Box (Hi, Pickens, W. Va. '9-12—S)_„ ^ IŠČE SE delavce za delo v jeklarnah. Moderna stanovanja. Primerne cene jestvinara. Zdravo podnebje — mala vas okrožena s gozdovi bi griči. Delo je v prostornih in zračnih topilnicah, odprtih plantažah in valjalnicah. Primerna plača delu, ki ga kdo opravlja. Podrobnosti dobite, če pišete na: STEELTON DAUPHIN CO., Steelton, Dauphin Co., Pa. (3.—16.-8) IŠČE SE nože za delo v tovarnah in pri lakladanju ter skladanju lesa. Stalno delo skozi celo leto. Naslov : I. Stephenson Co. Trustee«, :i6—5 v d)_We lig, Mich. Iščem svojega brata FRANKA SCIIAF1IALTER. Nahaja se menda nekje v Chicago, 111. Poročati mu imam več važnih novic iz starega kraja. Kedor izmed rojakov ve zanj, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— Mary Schafhalter, 717 »Market St.. Waukegan, III. 19-12—S) _ IŠČEMO 100 premogarjev za stalno delo. Dobra plača. Bear Run Coal & Coke Co.. 10.23—8) _Sidney, Pa. ščem svojega prijatelja MIHAELA VIDMAR, Pred dvema letoma sva delala v Hiawatha, Utah, od tam sva šla skupaj v Scofield, Utah, in iz Scofield pa v Weir City, Kansas. Tukaj je bil štiri mesece. Meseca februarja lanskega leta je odpotoval nazaj.v državo Utah. Enkrat mi je pisal iz Hiawatha. Utah, nakar sem mu jaz pisal štirikrat, toda nisem dobil nobenega odgovora. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali najbolje je, če se mi sam javi. — John Podboy, R. R. 1, Box 103, W eir Citv, Kansas. 9-13-8) * . i . i Slovensko katoliško ®=====z=a podp. društvo svete Barbare za Zedinjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania ODBORNIKI: PreflBednlk: MARTIN OERCMAX, Box «38, Forest City, P*. Podpredsednik: JOSEF PETERXEL, Box 95 Wlllock, Pa. I. tajnik: TVAN TELBAN, Box 7u7. Fcrest City, Pa. II. tajnik:: ŠTEFAN ZABRIČ, Box 608, Conemaugh, P«. Blagajnik: MARTIN ML'tflC, Box G37. Forest City, P^ NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL Z ALAR, Box 647, Forest City, Va. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Plttabur*. P* II. nadzornik; FRANK SUNK. 50 Mill St., Luzerne, Pa. ELI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — Srd 81, Rock tiprlnfa. POROTNI IN PRTZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 202. ColliiiHvilli. 11L L perotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kana II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland, 0*U. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, «127 St. Clair Ave., Cleveland, O ki«. Dopisi na] se pofilijajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Bos 717 t. Forvrt City, Pa. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". _QLASNABODA, _12.VEL. SEP ANA, 1912. _ Jugoslovanska Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Fr«6e«dnlk: IVAN GERM. 507 Cherry Way or Box 57 Braddock, Pa. - Pc*JprttiB«rdjiJk: IVAN PRIMOZK', Kvf-l«>th, Minn. Box Ml. Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CJI. Ely. Winn.. Bo* 414. Pomttt I tajnik: MIH AEL M KAVI NEC, Omaha, Neb., 1114 Ho. 1ft rp. It B!*«ujnlk: IVAN GOl'ZE. Ely. Miim.. Box 1 ui. KtuwUc FRANK UELK)SH, Ho, Chicago, ill. 3422 Ewlnff A v. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. rVEC, JoIJet ,111.. 810 No .Cblcafo It NADZORNIKI: AI.OIS KOSTELTC, Sallda, COIO., Box C2S llIIiAKI. KI.OBI'CHAK. Camulct. Mich.. 176 — 7th St. PETEl: SPEHAK, Kar.rnt* City, Kana. 422 No. 4tU ML PCROTNIKIi IVAN KKRZISNJK, Burdlne, Pa., Box 1!« FRANK GOL/.E, Chlaholrn, Minn., Box 715. MARTIN KOCHEV> R Pu^hlo, Colo., 121S Eilar Aw. Val doplal naj s« j«ofllijajo na glavnoffa. tajnika, denarne poi.ijatr« pm ua (Uvofifa bluirujnika Jednote. Jednotlno rlasllo: "GLAB NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Kamniški vlak obtičal na pro- ; gi. — Malomarnost in brezbrižnost železniške uprave. "S. X.' piše z dne 26. julija: Kamniški j via k j«- žt* preel v pregovor radi j pred potopnih. ruzmer, ki vladajo na tej progi. Poleti se vozi na tej progi največ turistov, toda vozni1 red je sestavljen tako brihtno. kakor da Iti l>ilo železniški upravi j 1 <•/<■("{> na tem, da neoruogoči vsak tujski promet na tej progi. Pred leti je popoldanski vlak odhajal ' u Ljubljane ob 'J., sedaj odhaja j «>!» |i«il 4. in prieinea v Kamnik j i;iko-le okrojr •">. '/.a turiste j«- t;i vlak brez vsake vrednosti, ker morajo radi po/nega prihoda v , Kamnik ali 1u prenočevati, ali p;i i omejiti na najkrajše ture. In kako hitro vozi ta vlak! Ce bi t p«'šee med Trzinom in Črnučami ! stopil malo hitreje, prav gotovo bi lahko stopal vštric s tem — hlaponoin". Za to vožnjo iz lijubljane v Kamnik, za katero rabi dober kolesar maloveč ka- i kor eno uro, pa rabi kamniška žele/.niea malodano poldrugo uro če o jo našli obešeno v kleti. Obdukcija bo pokazala, kaj je bilo vzrok žalostni smrti. Žena je bila splošno na dobrem glasu. Ogenj. Ko je stražnik na Polja-j nek opravljal svojo službo, je o-j pazil, da jroi-i pri železniškem pre-/u nahajajoča se lesena šupa, ki je last železniškega čuvaja Karo-la Skribe. Stražnik je takoj obvestil gasilce, ki so bili sicer takoj ua mestu, a šupe ni bilo mogoče i rešiti, ker je bila do prihoda teh i že pogorela. Rešili so nekaj mrve j ki je j »a za klajo vsled dima za nič. Skriba ima škode -52 straneh vsak [ mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na : Naš Gospodar. 2CI6 S. Lawndale Avenue, C10-S V 2 d) Chicago. 111. NAZNANILO. Vsem cenjen i :u rojakom Slo-• vencem in bratom Hrvatom na I West Aliisu. Milwaukee,' Wis., in okolici vljudno naznanjam, da sem odprl na novo lepo urejeni SALOON na vogalu 52nd in National Ave., blizu slovenske cerkve, kjer točim pristno Sehlitz pivo: na raz-, polago imam vsakovrstno dobro žganje in vino ter fine smodke. Pri meni bode vsak dobro postre-žen. Za obilen obisk se uajtople-jc priporočam. Jakob Rupnik, .1002 National Ave., Cor. 52. Ave., j West Al lis. Wis. | ('»x 5-12-19—8) KDOR VIDI, KUPI. A' jednem samem tednu, zadnjem v juliju, so kupili sledeči rojaki zemljišča: Joe Taucher. Rock Springs. Wyo.. Louis Li-par, Rock Springs, Wyo., George! I Ruppe. ironwood, Mich.. Anton Sterk. Ironwood, Mich., ]Mike' Krulej, Castle Gate. Utah, Frank in John Fik. Rock Springs, Wyo. Ali ni to zadosten dokaz za dobroto zemlje, kraja in podnebja .' j Ce želiš živeti med svojimi roja-; ki iu biti kdaj v resnici samostojen. piši ali pa naravnost pridi v i Chicago, 111., tam pokliči številko telefonu Lawndale 7449, pa pride kdo po-te. Plačamo vožnjo na 40 . ! kupljenih akrov. Pridi sam iu t poglej in se ne daj vabiti v kraje, kateri niso za-te, ali pa med ljudi, kateri so tujci. Iščemo sa-j mo pridnih rok. Sto dolarjev ta-kaj na vsakih 40 akrov, ostalo. . mesečno po 10 dolarjev. Ne boš t se kesal, kakor se ne kesajo tisti, ki so že letos naseljeni, ker bodo imeli že s prvim pridelkom zemljo plačano. Ne zdihuj nad draginjo in odiranjem, če si lahko pomagaš. Torej pridi, ali pa piši prej na lastnike: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Avenue, i_ Chicago, 111. j Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in pevskim društvom se toplo priporočam za obilo naročil. — V zalogi imam vse kar potrebujejo podporne ali pevske društva. — \>orec pošiljam poitnine prosto : Pišite ponj. Moi poHtni naslav je: LOCK BOX 328. ■ podružnice - Ljubljanska kreditna bankav Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - - Spi j at, C8lB»c, Tr;t,~ - TfoSSl po*S»£4J0lo - SpNet, Celovsc, Trst, Sarajevo in fiorica. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. SanjflVO in Corica, DelnUIc* glavnica - NftŠ tlofHMlik Z& Zjedinjene drŽave je tvrdka - Rezervni fond •k. 5,000.000. . -v F?RArSK SAKSER , 82 Cortlaiiclt St.# New York. ' ^ soo.ooo. - . Ml !■■ I i._ ... ________________________________/ COMPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska purobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, Inoinosta in Ljubljane, Poštni Ekaprc« parnlk.1 LA PROVENCF" /LASAVOIE" "LA LORRAINE" "FR\NCE" na dva TlJaka ondvarlia^« nadvavtiakr na četiri vij-i^a T * * ' Poštni parnik! *o;| "CHICAGO" "LA T8URANE" *'ROCHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna agencija: 10 STATE STREET, NEW YORK, [corner Pearl St., Chesebrimgh Boildlaj-Parniki odplujejo od tedaj naprej vedno ob četrtkih iz prutaniača itev. 57 'North River in ob sobetih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. •LA LORRAINE 15- avg. 1912*LA LORRAINE 5. sept. 1912 +FRANCE 22. avg. 1912 +FRANCE 12.se|»t. 1!>1_» *LA PROVENCE 29. avg. 1912 LA >R0VEN« 11 T->. s.-pt. 1912 POSZENA PL0VIT3A V EAVM: Parnik 'CHICAGO odi. s poni. 57 dne 17. avg. ob uri popol. Parnik *TjA TOUR Al XE odpl. s poni. št. 57 dno 31. avg. ob :}. pop. Parnik CN TA GARA odpl. s pora. št. 57 dne 7. sopt. ob 3. popol. Ptraiki i zveide azaimot inflrnjo po dva »> akt Parniki z kiiicm imsjo po štiri vijaka. ! S \!: » .«<či»o |> ni :.-kar-<; ■■ «..t .r.jbcijših E E zdravnikov priporočena zdravila. zi>. : či.^r^njc :;rv: n. »h'l»«» sp;*- ;-'. l^.le^rjj / -cti;:'. :/jiadanje ~ 2 las, nijtzulje po koži. kašelj. pt.!uč:><* šn |.rsn< iiclpzni. ii: Irzni It-dvi«-. ^ E posletlice ouanije. (riper, čankm*. silili-. l«»!.. it:-potenco, poln- E S pij«, bole/.ni oči. ušes. i. r. n,-- ., . od 1 11 ~ S pošlje Z.\STO\.l 10D strani obsegajoč;, in jako k- . i ; - = n Pisma pišite v slovenskem jezi i; >i i ti i::i>1.i vi j.-: • • na ~ I The PARTOS PHARMACY j 1 160-2nd Ave. NEW YORK N. Y. | rillIllllllllllltlllllIllllllllllllllil!lllllillIllllilllHlllllllllllIIII!lllIll!llllllllllllllll?||ti5 ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ in reši se iz rok svojih, mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo bodočnost. Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplačrlo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žitn, kakor rž, pšenica. koruza, oves. ječmen, proso, ajda, detelja, milet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo. Ivje je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda iu lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lop dobiček. Cena akru je od "$8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, AVis.. kjer so lepe cerkve, šole, trgovine. par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška po-:staja od Chicago, Minneapolis & St. Paul R. R.. na kateri se dnevno 1J osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoji zemlji, dober zaslužek zagotovljen. Pridite in oglejte si ta krasni svet, prodno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-jtančneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na: „A. Mantel, 202G Blue Island Ave.. Chicago, ill. Hamburg-^nmn Line. Re !a1 prokooceanski premet iz NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG t dobro pozgatimi parniti na tlvs vijaka: Kaiseiln Ausfuate Victoria, America. Cinclnnat Cleveland, Pre»ic>nt l.incoln. President Giant, Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni p&rniki nudijo najLolj^« udotmtm priint-rne ctrae; neprekoeljlva kui.in;j» In poetrvžta. Ovramllani so x vsemi modernimi aparati. OdHoci New York«: AMERIKA — odpluje 1".. »vu. 11 «iop..l PENNSYLVANIA — odpl. 17 :iv<;us:ta 12 dopol. CINCINNATI — odpl. ii. avy 1 odp. KAI8ERIN AUtiUSTE VI( TORTA — •Alplaje avgusta ob 11. dopol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje Hamburg-American Line, 4145 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Bostou. Phtsbnr*, Chicago, St. Laitii, San Francisco. Navodilo kako se postane državljan Zjed. držav je dobiti povrayljeno z& pet centov. Upravništrvo '1 Glas Naroda". Slov. Delavska Podporna Zveza VstAAovljeoa dne 16. avgusta 1908. lnkorporirana 22. aprila 1909 v državi Pennsylvania, s sedežem v CONEMAUGH, Pa. / GLAVNI URADNIKI: PredMdnlk: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1. Conema«fffc. Podpredsednik: JAKOB KOCJAN, box 60Ss, Conemnugh. Pa. Glavni tajnik: VILJEM HITTER, I^>ck Box 67. Conemaugh, Pa. Pomol ni tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. Dunlo Pa. Glavni blaga jrak: IVAN PA J K. L Box S28. Conemaugh, Pa. Pocaoftnl blagajnik: IVAN BKEZOVEC, Box S. Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: I- nadaornlk: FRANK BARTOL. Box 274. Thomas, W. Va. II nadaonuk: ANDREJ VIDRIH. P. O Box 523, Conemaugh, Pa. III nad sunk: ANDREJ ROMBaC. 16«S E. 33rd St., Lorain, Ohio. POROTNIKI: I porotnik: JOBIP SVOBODA, 638 Maple Ave., Johnstown. Pall porotnik: ANTON PI NT AR, Box 204. Moon Run. Pa. III. porotnik: MIHAEL KRIVEC, Box S24, Primero, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A M. BRALL1ER, Grove St. Conemaugh, Pa. Cenjena druitva. oalroma njih uradniki, ao uljudno proleni. po-Mljati denar naravnost na blagajnika In nikogar drugega, vse dopise pa na glavnega tajnika. V sluzjo. da opaaiuo družtvenl tajniki prt meseCnlh poroClllfc, ail ■Plob kJerslbo.il v porotnih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to Dtmu(i«Dj naximnijo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnja po-tr>Tt Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Oorolomov. Portret, naslikal ga bolgarski Ivan Vazov. (Dalje.) Da je zares živela ta "jakobinska Indija'', to je zgodovinski fakt- kakor tudi naslednji dogodki. Toda zgodoviua ne napiše o njih ni besediet*. kakor ona ne zapisuje diarijev vojsk na pohodu, niti tolpo vranov, letečih na gostijo na bojno polje. V revoluciji, ki je enaka plovdivski. so podobne prikazni n^kaj navadnega. Revolucija je podobna razburkanemu morju, iz bruhajočemu iz sebe na obrežje bisere in gnile ostanke razbitih hark iz svojega dna... Ona spravlja na beli dan iu na Bvetlo vse ponočne ptiče, vso nravuo gnusobo občinstva, ki je bila skrita dotlej. Vsak nravstveni bankerot se skriva pod nekak bjagorodni prapor, pod katerim stoji tudi poštenjak, ter mu postane enak... Drzn„ zločinec, sramotno zaznamovan z roko zakona. podjetni babač. opljuvan od občinstva, navesi na se znamenja nekega narodnega itleala ter drzno stopi naprej, spleza se drugim na rame. vspeuja se vedno višje in višje ter postavi svojo noffo na najvišje klin družabne lestvice, sredi ploskanja tolpe, ki je vsik krasni brki popolpiina *r«stejo. Ren m« t tet m * rokah ooirah In križičnh Avstrijo, ua Ogrsko, Slovenako, Hrvat**« In Galicijo, kajti m«d Antwerpoin in iainaovkuitni dbielai^j j« dvo)aa dir®k»s š* laztližka »Vela': PosabnoseSa skrbi ia ndobnoal pouiiao« medkroyja. Tietli ra»rg<# oostgii " imalih kabin sa 2. i, 0 in 8 potnikov' Z* aadaljne inforaiacije, cen« in voias ilatka obrulti m ua- KECO STAR LIINEt. Pametno dela oni, ki vzame za vsetovslcs f MATIJA SKENDER, s i o v • n m k i n o t u r i;