i^a i^T PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE (Tr*4ailki ta «pmraUki pr» .Uri« ssst fc lmä orriM *f i •nt a* UtiM »W. nltpkimi uviüli «cu. LETO-YEAR XVII. S^-SiSÄÄ ---II. 19It, •« III |Nt4fflN An al Cminm «f Mtrtk S. 117». Chicago, III., pondaljtk, 12. maja (May 12), 1924. »■ktatlBlUB II Où • •»•"»F*'»" w^r STEV.—NUMBER 112. •i iii«i»i («t« •# »lailásd 9m la *m«ím 1101, Art •! O« t. ». It IT. uiUrM mm Jmmm 14» 1»l* : " r: POSLANCI ODKLONU PREDSEDNIKOV NAČRT. Potl&nska sbornioa Je odbil» po- ročilo konferenčnega odaeka ter g« vrnil» odatlra. POROČILO JE BILO ZAVE NJENO V RAZMERJU 191 PBOTI171 GLASOVOM. Washington, D. C. — Zahtevo predsednika Coolidga, da bi naj bila izključitev japonskih izseljencev odložena do meseca marca v prihoditjem letn, je poslanska zbornica odbila zadnji petek popoldne. S 191 proti 171 glasovom je bilo konferenčno poročilo o prisclniški predlogi vrnjeno konferenci z naročilom odsekovim članom po Minske zbornice, naj črtajo določbo, ki jo je diktiral predsednik Coolidge. Po tisti določbi bi naj bila, kakor že vemo, japonska izključitev odložena do 1. marca, 1925, in predsednik bi se naj medtem po-gsjsl z japonsko vlado za odpravo tikozvanega 'gentlemenskega dogovora'. S temi naročili so hiini člani konferenčnega odseka moralno vezani, da zahtevajo odobrenje prvotne hiine izključitvene točke, po kateri se 'imajo Japoncem zapreti vrata Združenih drža? že dne 1. julija letos. Ta zadeva ne pride pred senat, če se bodo člani konferenčnega odseka strinjali (sklepom poslanske zbornice ter pritegnili določbi, ki so jo bili že fcprejeli, preden jim je predsednik ukazal zrušiti laatni sklep in pristaviti odloiitvaqj načrt. V t«rWflčaJ&-fcfto oAlkoVl člani vprašali senat ca nadaljna navodila. Kakor ae pa je dalo hklepati iz aenatne debate v četrtek, so senatorji še odločneje proti odložitvi izključitvene določbe kakor pa poslanska žbornica. V poslanaki zbornici je prišlo do glasovanja koncem enodnevne (Dalje na 3. strani.) Carističns "zračna flota" uničess. Pregled dnevnih de- godkev. • ■ Poalanska zbornica je odklonila Coolidgev načrt v prid Japoncem. Senat je ponovno prečrtal Mellonove davčne postavke. William J. Burna, šef »veznega detektivskega biroja, je pobral šila in kopita. Socialistični kongresnik Berger priporoča vladno industrijsko kontrolo. Mokra ali auha platforma, to je skrb, ki navdaja stari stranki. Šest Italijanov obešenih Louiaiani ; trije obsojenci elektro-kutirani v Kentuckyju. Konec cariatičnc "zračne flote* v New Yorku. Letalec major F. L. Martin je še živ. Inozemstvo. Volilni izid na Francoskem pokazuje velike pridobitve sa so cialiste in komuniste. Stavka rudarjev v Nemčiji za pira tovarne. Socialisti v Nemčiji zahtevajo referendum o Daweaovem načrtu. Poincare in MacDonald sta se zedinila za "neformalni' sesta nek. Boljieviška vlada j« zaenkrat raten* velika nevarnosti 1 In konec je Burnsove slave New York. — (Fed. Press.) — Ruska boljše višk« vlada je zaen-krst še na varnem. Moskovska ^lsda je imela v kratkem paati, a mesto nje ao padli nekatčri cari •tični načrti. Padla je namreč caristična zračna flotilja— prav '«prav en aam eroplan, ki je bi lahtn i na Sikoraky Aero Engineer »ir Co. v New Yorku. Ta kompa nija s as to ji iz biviih carističnih K' neralov in grofov, ki Žive v New Yorku in ae preživljajo tem, da se kažejo pri pojedinah in zabavah v bogataških hišah, v aili pa tudi prodajajo čaaopise na ulicah ali strežejo v hotelih. Kden teh po imenu Igo Sikor-fcki, bivši čaatnik v avijatiškem oddelku carske armade in general Teodor Lodiženskij, ki ima r-»t s vrači jo, sta pred nekaj meseci zložila skupaj nekaj denarja >n obletela vso monarhiatično kolonijo v New /orku. Rezultat je }«1 — eroplan, ki je imel posekati v** rekorde v teži, brzini, daljini, vztrsjnosti, cenenosti in varnosti. Knmpanija bo aiino obogatela in P"t<-m organizira veliko ekapedi-r'jo, ki požene vražja boljševike " Kuaije. Ko je bilo letalo Ugotovljeno, veliko alavo zapeljali na lUoseveltovo av.jstiško polja na J">ng Islandu. Osem earistov je 'lezlo v "mašino", ki ae ja dvig-n>la počasi v zrak. Par minut pozneje je ovmerka prišla k zavesti ne Mslisburjr golfovea igrališču ,7*>«t ni bil nobeden, bili pa ao rHo potoifeni in odrgnjeni. Gle dslr,, m M komaj premagali »f»*h, ao poklicali ambulantni voz ** '«riMe.letalce In t*n**r%kl ae n*ni ves za "eropUn', ki Jo Užal *>* polja razbit v koee*. feko jo končala eeristična tfU-o* -k^ediHj«. Washington, D. C. — Zopet je izginila ena figura, ki jo bila dolgo Čaaa tarča v aenatnib pre iskavah, z odra n«Še javnosti. Poglavar preiskovalnega urada na pravosodnem departmentu Wm J. Burna je resignirsL Odkar je bil spoden is slnžbe pravosodni tajnik Harry M Paugharty, ja bil BhhI|P*v Tjan silni kritiki, ki jo je zaahižU v polni meri, in splošno mnenje je bilo, da pride kmalu s svojo resig-nacijo ali ostavko na dan, Čeprav je rekel pravosodni tajnik Stone, ko je prevzel tajniške poale, da je povabil vss svoje pomočnike in departmentove načelnike, naj o-stanejo vsak na ,svojem mestu vsaj toliko čaaa, da se on seznani a službenimi dolžnostmi. Detektiv Burna je predložil svojo ostavko v petek. Stopila je takoj v veljavo. Pravosodni tajnik Stone ai še nI izbral njegovega naalednika. Izbere ga najbrž v teku enega tedna' Medtem bo urad pod vodstvom pomožnega ravnatelja J. Edwarda Hoovcrja. Burna je izjavil, da zapušča svojo službo sedaj ,ko je urad na višku svoje popolnosti. Zatrdil je, da je preustrojil in preoinoval preiskovalni urad toliko, da ae ga da sedaj izlahka obdržati na vi-šku najboljše detektivske ^popolnost i. Bums tsji, da bi odstopil radi silne kritike ,ki je bil deležen, ko je bil še njegov poglavar Daug-herty pod ognjem. Zatrdil je, da je dvakrat proail Daughertyja, naj ga razbremeni alužbenih od govornosti in dolžnosti. Obakrat pa da ga je Daugherty pregovo ril, da je še nadalje oatal na avo jem mestu. Pfvod njegovi sedanji reeigna-ciji ni nič drugega kakor slabo zdravje, je rekel Burna. To je iz govor, ki se .ga poslužujejo do mala vai vladni uradniki, kadar jih prisili javno mnenje k odato-pn. Burni je bil v zvezni službi skoro 25 let. Največ tega čaaa je poavetil detektivskim poslom na finančnem departmenfu. MELLONOVE DAVČNE POSTAVKE PREČRTANE. Progresivni in damokrUjs so. v | senatu s sdmleniml močmi fa-nova porazili stare gardist«. BOJ ZA KONČNO ODPOMOC-NO PREDLOGO JI BIL HUD. Wsshington, D. C. — V petek je bila stara republikanska g«rda zopet hudo poražena. Šlo jo sa davčno znižanje, in progroaivnim pa demokratakim senatorjem se je posrečilo izločiti vse Mellonove davčne postavko ter jih nadomestiti z boljšimi.. Končno glaaova-nje je imelo biti v aoboto ob dveh popoldne, kakor so se aporacu-mele vse senatne skupine. Mellonova davčna revizija je šla rakom žvižgat. Vse njegove postavke ao nadomestili s višji*»t davki na čezmerne dohodke pe korporscijske ssslužko in ded-ščine. Ds ni prišlo do končnega glasovanja v petek, je bilo krivo temu, to, da ae je vnel vroč boj glede McNary-Haugenove kmečke Od-pomočne odredb« v znesku bo $400,000,000. Zagovorniki fcp« amendmenta so se poUgovalltas to, da bi bila odredba priktoplje-na davčni predlogi. Administraeijski voditelji so svarili aenat, Češ, da bo predsed nik Coolidge čiato gotovo vetiral davčno zakonako oanovo, 5« mu pride v sedanji obliki v podpis. Po njihnem mneju in uptnju bodo člani' konferenčnegs odseka predelali predlogo Ur jo posU-vili na podlago tiste davčne osnove, kt Jo je blU sprsj«U I slsnsks zbornics. Čs m to ne zgo di, so zatrjevali, potem ne >o predloga spravljena na tem zasedanju zveznega kongresa pod streho. (Dalje na 3. strani.) Ml Hskri plitfor- INDUSTRIJE V Ipanci vrgli 600 bomb «a Maro Madrid, 10. maja. — Vojno mi niatrstvo poroča, da )e 16 špan skih e ropi a no v poeetilo distrikt Beni Uriaglel v rebelnem Maroku in letalei ao vrgli 500 bomb na sovražna taborišča s velikimi uspehi. Apanske čete so v ofenzivi na eeli maročanaki fronti. EksekucIJa isetlh Hill Jenov v Lonlelanl. ma, all pa iporaz New York, N. Y. — Z izjavo, ds bo republikanska stranka iagubi-la enajst važnih držav na prihodnjih predsedniških volitvah, Se se ne izjavi, kakšno atališč« aavsems glede na prohibično vprašanje, se je predsednik oolumbijske unl verze dr. Nichólaa Murray Butler kar naravnost izrekel sa to, da si uaj republikanska stranka prisvoji protlprohibično točko v svoji letošnji platformi. "Edina pot, po kateri moremo nazaj k pametni in uatavni vladi, je to, da izrujemo korenine glavnim vzrokom obstoječe brezpo-stsvnosti," je rekel dr. Butler. ",To pa se da doaeči edinole s iz-javo o prohibieiji v narodni platformi." , .Po Butlerjevem mnenju je republikanska stranka v nevarnosti, da izgubi enajst držav, in sieer Massachusetts, Conneetieut, New Hampahire, Rhode Island, New York, Pennsylvanljo, New Jersey, Delaware, Wisconsin, Illinois in Missouri. Dr. Butler je hudo napadel Volatcadov akt, oaemnajsti amendment in prohibično uve ljavljanje na ahodu članov miasourske družbo pred desetimi dnevi v New Yorku. Njegov govor ja dvignil veliko prahu po eeli deželi. Prejel je več kakor 10,000 pisem in 3,000 brzojavk ob tisti priliki. Med tiatimi, ki ao mu čestlts-li, in ps tistimi, ki ao obsojali njegova besede, je bilo rszmerje kakor 200 proti 1. "Moja pozornost je obrnila nise nevarnost republikanske strsnke, če ne zsdovoljf jsvnegs mnenja, sli pa 6« a« pridruži le navidez delovanju protiaalunske lig«/ J« dejal. Dr. Butler je Isjsvil, ds je obsodil prohibicijo is dolžnosti kot držsvljsn, ne ps kot strsnkln voditelj. "Storil sem tako, kar sem uverjen, da sta oaemnajsti amendment in Volstesdov akt oprostil« sslune tistih izdstnih odredb, ki so bile poprej v veljs vi, In pomnožila loksle, kjer to čijo žgsnje in druge opojne pi ječe." NEMČIJI SO PARAUZIRANE. 8ploána itavka rudarjev ssprla tovarn«. — Socialisti sahuvajo referendum o Dawesovem na- 6rtu. , KLERIKALCI SB iE BISO PEI DRUŽILI NACIONALISTOM. Knega so morali nssti pod vešala, ko je Ml že napol mrt«v. — Elsktrokucija treh v E«ntn-okyjn. Berlin. 10. msjs. — lapor in aplošns stavka rudarjev v Nem Čiji je sačela zapirati tovarne. Volika jeklarska industrija v Po-rurju Je paralltirana vsled po manjkanja premoga. Kruppove tovarne sapro vraU prihodnji t«den in druge bodo sledile. Mnoga mfcsta ao brea plina in elektrike. Centralna vlada Je pričela po-sredovati, toda do zdaj fte nima uspeh«. Rudniški lastniki čakajo inoidentov v Porurju v upanju, da franooake in belgijske čete udarijo po rudarjih in jim a tem pomagajo alomlti stavko. B«rUn, 10. maja. — Stranka zdrušenih socialistov ofleijelno zahteva referendum ali ljudako glasovanje o Daweaovem načrtu Socialieti pravijo, da je strsnkar ski boj pri zadnjih volitvah, ko a< je 28 strsnk in okrog 50 msnjših frskeij teplo ss msndste, aaaen čil vprašanje Daweaovega načrta, zato je potrebno, da ae vrši refe rendum, v katerem bodo volilo lahko izrazili svoje mnenje o ns črtu in se isrekli, ds 11 »o ss si proti nsčrtu. Soeislisti verjamejo, da bi ae ogromna večina nemške ga ljudatva izrekla za načrt. "Oermaala*', glasilo klsrikalns strsnke, svetuj«, ds sedanja Marsova vlada stopi prod a«vi parlament in sahUvs sprejetje Dswesovegs nsčrts. Ako nacionalisti ovržejo načrt a pomočjo drugih nasprotnih atrank, bodo odgovorni za sltuaeijo, ki sledi. Bergar za vladno Industrijsko kontrolo. MacDonald ao anido a Polncarojem. Dne 20 maja bosta konferirala o Daweaovem nadrtn. Fari«, 10. maja.—Ramsay Mae-Donald je povabil Poinoareja na sestanok v Chequerau in Poineare se Je odsvsl. Kskor danea poročajo listi, pojde Poincare v London 90. maja in potem ae odpelje v Chcquers, kjer ostsne dsn ali dva. Ijisti pravijo, da bosta ministrska predsednika Anglije in Francije imela "neformalni rssgovor" o l)awosovrm načrtu, isldu nemških volitev in rsinih drugih zsdevah. London, 10. maja, — MaoDo-nkUl ja danea potrdil vest, da je povabil Poineareja na razgovor o reparacijah. Beatanek ie vrši par dni po volitvah v Franoljl. Mse. Donald lell, da poatane Daweaov načrt čim prej mogoče efektiven. Polot okoli avata. Američani m bUAaJo Japonski; Pranoo« dospel v Slam. MAJOR 7. L. MABTIW EBilL. SB JB Slaba plaia tira dekleta v zločine. Ob ti- Amlte, La. — Aest Italijanov, ki *> pred tremi leti akušali oropati banko in pri tem umorili Dallsss Cslmcss, ki jih je motil pri ropu, je v petek popoldne umrlo na vešalih na dvorišču tukajšnje ječe. Andrea Lamantia; ......... Joseph OigUo, Roy Leona, Natale (i^ften» igralka na goeli. Deamore, Joaeph Boechio in itim roptt je m, poglavsrka ro Joseph Rini so imens eksekutl- pmki dru|b|. A kljubtemu Je rsneev. Eksekucijs se je Izvršils v troj- je bil akrit skoro ves ukradeni nem kordonu vojaških čet in po- denar. Polieljaka oblaat bi rada aebna civilna atraŽa je atala na* izvedela za druge roparje ali ro« bližnjih vogalih poelopja. Obeša-'parke, pa jih Kleanora ne mara nje je trajalo poldrugo uro, Po izdati.. vodili iz amrtnej "Jaz priznavam krivdo, da Bremerton, Waah.'— Uadlo depeša iz Naaana ae glasi, da so trije ameriški letalei zapustili otok Aitko v Pacifiku In a« na-hajajo na poletu proti Japonski. Ijondon, 10. sAaj«. — Brsojsvka is Kanguna J« sporočila, da je francoski letaku Dnlsy prispel včeraj v BangkoU, Slam. Cordova, Alaaka. — Zrakoplov ae mu je rasbil ns vrhu gora v Alaskl ksklh 100 milj od Oignlka la potovati je morsl s svojimi spremljevalci ob vsnožju gora pel proti Cignlku. To Je bilo vsrok, da toltfto lasa nteo mogU dobiti pogrešanega letaka, majorja K. L. Martina, o katerem so že vil alutlll, ds Je mrtev. (Dsljše poročilo o tem sledi jutri.) Poineare bo noral Iti. VolHv« iskasujejo velik pridobi- W«ahington, D. C.— (Kader. uk sa soolalis^e. Preas.) — Sooijallstičnl poslanec _ Bergcr je uvedel dve predlogi za Parls, 12. maja. Najnovejša nacionalizacijo prevozne, pro- poročila v volilnem Izidu na Fran metne In vsake druge Industrije, ooskem pokazujejo veliko Izgubo ki je pod trustovsko kontrolo. I sa Poineareja In obenrm preeej. Prva predloga zahteva, da naj »en prldobHek za levo krilo. Bakersfield, Cal. — Obdolžena, da je bila voditeljica banditake vlada pokupi In prevsame na po svojati, ki je okradla državno dlagl demokratičnega upravlja banko v Taftu, Cal., dne 3. maiya nja žcleznlce, brzojavni In tele letos in odnesls $5,000, je bils nagonski sistem ps ekspr^ano indu r zatožni klopi devet na jatletna etri jo. Druga predloge določa, da izkazujejo poročila prvega dne s Kleanora Walling. To dekle je naj vlada prevzame vaako indu- državnoiborsklh volitev, »oeia». Paris, 1J. maja — Polnearejavl vladi in naolonallatom Ur aeda-nji franooskl politiki glede Po-rurjs preti velik polom, kskor atrljo ,v kateri Jo najmanj 40 od stl prihajajo Is volilnega boj« ne- stoikov tržnih izdelkov v Združe- pričakovano okrepljeni. ....................nih državah po ma gledo na draginjo in ki hočeta dva in dva ao vodili iz erortne — ^-------- ------, __ celice na smrtni oder. Pred vsa- varjem nedolžno prijateljioo," Je na miren način odpravlU izkorl kim psrom je korsksl duhoven, izjavila nekemu čaanikarskemu ^«oJ" ameriškega naroda po mali ki je mrmral latinska molitve. Štirje ao umrli hladno, toda dva sta bila že na pol mrtva v eelici in morali aq ju noati pod vešala To sta bila Lamantia in Boe<*hio.'so me napoaled pustil« na oedilu Lamantia ai je nakaj nr prej raz j "Jaz ne proaim nobenega rezal prai z žepnim nožem, ki gs usmiljenja. Kvojo kazen hočem je imel akritega v celici in Je'odsedeti. Le tako se morem izne medkl vsled obilega iskrvavlje-; biti svojih prijateljic. Potom na nja. Kljubtemu ao ga obesili, meravam živeti pošteno. Vae dru Drugi, Bocehio, js ps samega go ae iajalovi. strahu akoro umrl v eeliei. Morali I "Da, po mojem mnenjn ne bo so ga nesti ns oder in possditi na dolgo, ko bodo ženak« poglavar k* stol. Zadavili ao ga ecdečoge na kriminalnim družbam. Ženske ao stoln. Boechio je bil godbenik in pogumnejše in iznajdljlvejše v nekoč je kotel študirati ss duhov ' nakanah kakor moški, nika. I "Nizkemezde tirajo dekleta na Kini in Oiglio sts edins govo napačna »pota. Nemogoče js širila pod vešsli. Rini Js dejsl Jez j veti s $15 ns teden. Dajte dekle poročovaleo. , / | peščic^ lakomib ljudi/ je rekel "Doslej aem imela še veelej Berger, "l/vajam ju. da določim srečo. Hmatrala s«im se za zalo'•orijalistično etališče napram prebriaano, ali moje pri jsteljiee onemu naših progresivos v," Je šc pristavil soeijalističnl pfrslatiee. FILIPIlfOBM OBLJUBLJENA NEODVISNOST OBE DVAJ SBT LET Wsskington, D. C. — V pred logi, o ksteri Je oU4ki ods«k po , ^ ^ ûhko i^aTlïi V off^O slsnske zbomiee poročal ugodno, ' mmMínAi kaklh 25ioík NAČETI EA NAJVEČJO EON-VENČNO DVOEANO NA SVETU. Chicago, lil. — V delu ao še na črti za predelanje in prezldanje poelopja lepih umetnosti v Jack* eon parku v največjo konferenčno dvorano na svetu. Vnanjoet bodo preoanovell In predelslt, ali glavno poelopje bo ohranjeno. Notranje proatore ImmIo preuredili in predelali v več manjših dvoran, Chicago in okolica. — Deloma oblačno ia jugotspadni vetrovi v torek. T^mperatsra zadnjih 24 art najvišja M. najhižjs 47. ftoln irUy ob f> 2' :.¡de ob 7:5t, not "To je meearjenjei Atirje so Že mrtvi ia zdaj hočete ubiti še dva. Upsm, ds ste zdej zadovoljni hodili!*' *ddyvUle, Ey. - Trije morilet so bili v petek zjntr«J elektriko tirsnl v tuksjšaji ksznUnlei. Dvs sts bils zamor««, tretji, Frank Thomaa. 71 l#t star. Je pa bil belo tom enako priliko kakor moAkia. pa bodo boljše/ Volitve na Japonskem je Kdipineem obljubljena večja avtonomija takoj in neodvlenoet čei dvajeet let. Čeprav ni predlogi odkezeno nobeno me>to v po etsvodsjriem progrsmu, s« vseeno utegn« prijsteljem In ssgovornl' kom posrečiti, ds eprevijo pred logo še pred letošnjo odgodltvljo zveinega kongresa p<»d atrebo. Predloga, ki Jo Je uvedel po alanee Kairfield Ur men avditorij ljudi. fraaeijs ia Japonska se sbli IsJeU. Tokio, 12. maj«. — Uradns po določiti pUbieeit s« ročils o sobotnem Izidu volitev saj®« konee» trideaHletnege parlement izkasajejo izid radi, rszilobjs, Je blU v otoškem od kaUregs je primorsn odstopiti1 poprsvljms v tolik«, ds Je košec. Tbomse Je dcjsl. prod^ so •'dsnji misiateraki pr«d.»di>.b | pI'Maclt. in da bo Tillan mmim Uk vsnj: "L«l»ko noč, Eiynr«. Prrmoš se J« nagnil« prlzn«aa «e. zdsj grem domov." I «a etraa H^iynkonta idvsjset let Tokljo, 10 mej«. — Owral Merlin, go verlier francoske Indo-Kine, je poeetil Tokijo, O s oji misiji noče govoriti ,tods čssopisi hotel i njo' l« Ssigoos poročsK ds ims Mer-neodvisnost Ua«vs mlsijs pelltišea In «konom-ski pomen. Poročilo as dsljc glasi, da J« franeoeka vlada pooblaetiU Merlina, naj obišče Tokijo na fl»|jo Japone« v, ki bi radi aklenili slijsneo proti anglo-aalkemu go-spodstva. i û PONDELJEK, 12. MAJA, 1924. PROSVETA «rasa1 roo pouk jtdnote "THE BMIilOHTEffMENT" Orfma_0Í «fce Delu« v W> (Maja f M4) pele* i* • (Mi dslo preprečiti. Razlogov je veliko. Zsvetišče poštene lahko nso stl šele 11 let H vele lepa vsem, kt ste prisko depolno se nsšo jednoto, ker ksr čili na pomoti ter naa tolalili je starih članov, bodo Izumrli, tu ¡kritičnem momentu. Posebno hva rojeni se pe večinome potujčijo.j le bretu moje lene J. J. Bletnl Neseljevenje Je skorej čisto preseku se vso požrtvovelnoet. Tako prečeno. Saj še drugi veliki na-jec zshvsljujem derovelcem ven rodi nimajo val svojih savetišč, cev in šopkov rož, družinam. Na naklade se ne amemo sansša Blatniek, J. J. Blstniek, Joeeph ti, kejtl v teh kri teh nekateri še1" " svojega rednega asesmenta morejo lahko plačevati. Posdravljam ssvednl rojake ši rom Amerike Y — John čopi. Priznanje. Detroit, Mich — Zopet ee egle-šam is Detroits. Z delom gre precej dobro za tiste, ki imajo delo, dala. Dolo jo nokaj višjoga kot kapital in sato'g* jo tro-Ia 'Ho Jr holj t*Ä* ba tudi višjo vpoštovati."* sem prihajajo ljudje» is v«eh krs- v j u lj j . . Posebno navada!* Kadar bo kdo trdil, da morajo biti gospodarji in de- delavcev je preve*. Tukajšnje lavci na svetu in da je bil kapital preje tukaj Vot delo, <1™*tlro «ortneki narodni dom je odgovorite mu z besedami Uncolna, ki tvorijo nrcviini kapi!r 1Vr,"mobil odgovor na take trditve. Pr^lliU|sa piknik, h,_ g. dom priredi dne 10 evfwrta Številke so po 50 cen 1'rtiik, Anton Kočevir, Joseph ue J Hedey, Philip Perits, John Perits, Anton Rozlnke, August Brstu-licb, Jsck Ambrosich, John Se-dey, Joe Junke, John Malevich, mrs. Msrtinovich, Geo Rrince, I-sek Hendriekson ter Eveleth Meet snd Grocery, Peoples Hardware and Furniture, O. L M. Co. Ix>yal order of Moooe, Junior Highsehool in Fey el School, po-kOjnilm\im součeneem. žalujoči octal i John In Rosy t'snik. starša, John, Rudy in Ed wer* brstje ter Roeyf sestra Počivaj v miru, dragi nam sin ia bret! Takrat, ko ee je eedile pivo od miz, ko so pivei bnčali.kot morski valovi, jc stopil mednje Meeojedce. Na žilavem vratu jc nosil au-kokošje no glavo, oči so mu gleda-e krotko in pobožno v svet, iaka-je v vsekem živem bitju njegovega mišljenje. — Kje stoji mož, kaj meri in kamf ¿i ga držita sebičnost in pohlep v pestit Je po pasje ponižen, brez zavednosti do pravic življenja t Pozna besedo " organizacija*', mu luioli kdaj uhajejo v širši sloveneki svet, ga spoštu je sli-sovraži aavoljo peščice se-bičneževf Ali ima kej slovenske ga ponosa v sebi in je voljen so delo veti f Čemuf Ali je spoznal neumrjočo silo, ki se imenuje ljubezen, ki je gnele in žene može do nejlepših dejanj t Vseli oo ga medse, da jc, pije, sc zabeve, sovraži, spoprime spravlja in odpušča po istem načinu kot oni Prišedšemu so hoteli pokezati evojc šege, najprvo z vzgledom, da potem lahko zahtevajo, naj m civilizira. Zato eo na takali kozarce in pili. Med debe to pe ee je utrnila žaljivka i stranke na drugo, druga je ni hotela pojesti, naštel je spoped Dvignili eo ee izza miz, stopili «i nasproti, suvajoč s pestmi, katere je spremljehi toče žaljivk. Tako' savrši nevihta na morju, velo vi ae zaganjajo drug v drugege buče in se razbijajo. 2e pojenju je vršej. Le te in oni se še žepe-ni kot zeosteli oblak, ki se zan, ni nihče zmenil poprej, in zopet prejšnji mir. Za mize sedejo, prijatelji so podaje jo si roke v spravo in pro sijo odpuščanja, hoteč mnogo. Žr tvovati. Tako je potekel čea. Pivci vi deč, de bi ee morel novoprišli že »"eivilisireti" in se preobleči po njihovo, vidijo, de ne misli o tem in so rezočarenl. Zbadajo ga, on pa abadljivke odlaga na treznej ie vreme, dele potem jih pozove k borbi, na kozarce rujhega, kar pa jim zopet nI povoljL Ko je čas zato se boji in ekrive, zdej ko nI nikdo "navdihnjen" pa aili na plan. Imeli so še druge izgovore, vendar se je danee te jutri oni u dal Meeoiedcu, da reši čast svojih sodrugdv. /Stopila sta na plan, se ruvale. Mesojedec ee še ni upehal, že ga je dobil ▼ svoje klešče, iz keterih ni rešitve. Ne vrsto so prišU tudi drugi in bili poraženi od Mesojed ee. Neradi so ee udell, neredi Izre kU priznanje, a drugega ni kazalo. Prirojena mu je moč, ao govo rili, on pa se je zadovoljno ozr nazaj, na čase, ko si je uril in krepil svoje telo in duha. Za davni trud je zdaj v svoji zmagi šel plačilo. — VI ste se zbireli po vležnih shajališčih, kjer kekor etenice pred mokrim vremenom prigome se temne misli in si z lehkoto svoje vaša srca. Jaz pa eem ljubi svetlobo, ki ime vpliv ne telo in duhe. Kakor teme in vlage budite temne misli, teko evetlobe poraja lepie. Misli pa so vodnice, sa nji mi efopa noge, ze njimi gredo želje, hrepenenje, poizkusi in de-jenje., Kekoršne eo neše misli, ta ka bodo naša dejanja. Velje misliti vredne mieli, sa staviti si vredne cilje, de se neše mišljenje izogne eebičnlm mislim ketere kopljejo jemo tistim, jim slede. SebičneŽi in meli lju d je, ki ne Čutijo v svojih srcih do stajenstva človeke, previco do Življenje, ei eemi kopljejo jemo —^Mesojedec je smegel. Greh hi pedel na ljudeka reme ne, eko ne bi prizneli mož, ki ao ▼ teku dolgotrejnege truda ob vladeli sebe in s tem dobili previ eo, da emejo stopiti pred ljudi, jih ogreveti in voditi. 8ovrežnik ni premešan, ako ni et ubil volje v njem. Votal bo, ae opasal in sopet ga imaš pred ee-boj. Ako pe ee uklone tvoji volji, moštvu in plemenitoeti, ei s tem ueedil v njegovo srce epošto-vonje, priklonil se bo tvoji vcliko-sti in se uderil po prsih: Mnogo se mi je še truditi] — V delu ia trudu leži priznsnjc. i/ krone veekege dele, nepredke in prečenje pa je človeška misel, volj» ia pofekusi. Nikder ne meči štren tega orožje, ker eko ljudje ne dejo priznanje, noreva ae pozabi. Bogeto plačuje tiste, ki ae trudijo, In se meščujc nad onimi, ki osteaiejo gluhi na njene opomine. — Vec po sesleženju. — J. Kovatiž Rezerve prsnoga naj služil« proti uniji. (Lelend Olds za Fed. Prek4.) Sporezumljeni podjetniki „?u. nijekih premogovnikov 60 n4 stevki proti organizsciji rud», rjev. Nakopičili so ogromne r«er-ve premoge, kateri naj jim »luži, da bodo lahko nemoteno nastop». U v slučaju stavke rudarjev. Njih stremljenje gre za tem, d* bi i* etredali člane United Mine Won kere of Americe in jih na ta način prieilili, de priatanejo na od-prto delavnico ter na 25 odstotno znižanje mezde. Podjetniki upa. jo, de bo ic velika brezpobelnoat, ki ao jo ustvarili, povzročila dol volj vzroke med unijskimi ruda-rji ze razkol po mnogo distriktih in ca uničenje moralne zavesti med členatvom, Podeljšanje pogodbe, ki je veljala od leta 1922 do 1924 na centralnem konkurenčnem po-lju," piše urednik "Black Dia-monda", glasila premogovniških podjetnikov, "bo končno imela lati učinek na unijslfa polja kakor če bi bila stavka in bi ne bili zaključili take pogodbe v Jaek-sonvillu. Če bi se orgenizirani ru. derji in podjetniki ne bili aporaz. umeli za podaljšanje pogodbe, bi imeli ravnotake razmere: neunij. ski rudniki bi obrstovali, po u-nijekih pa bi bil zastoj kskor j« •edsj.". Podjetniki sc torej nsdejajo od pogodbe, da bo prisilils neunijske rudarje k brezposelnosti, ker bo-do njih rovi zaprti in bodo vsa naročila šla neunijakim rudnikom premoge, kjer so nižje plače. Kolikor bo primanjkovala produkcija po unijskih rudnikih ae pa upejo založiti z rezervsmi in tako ustveriti umetno depresijo, ki bo návsezednje prisilila nekatere unijska polia, da bodo zopet sprejela obratovanje pod odprto delavnico. Premogovne rezerve, ki ao jih podjetniki leetoveli 1. aprila so v skupnem anašelc 72,192,000 ton. Na podlagi proračuna, kolikor premoga je bilo vporabljenega v mereu, bi te rezerve zadostovsls' za 52 dni. Po izjsvsh Marka Kuehna, predsednika premogovnega odbora Nerodne zveze nakupovalnih tvrdk, ni pričekovati, da bi bil pravi trg za premog, dokler je toliko rezerve. Ekonomi računajo, da dokler rezerve ni. so znižane vsej ne 40,000,000 ton, toliko čeaa lahko kupci diktirajo cene. , Produkcija premoga je bila tekom tedna, ki je končal z 12. aprilom približno 25 procentov nor-malne produkcije. To je za 30 od-etotkov nižje kekor v istem te-dnu mcscce merce, sli zs 35 od-stotkov nižje kskor v teku tega tedna lenskege lets. Sprsvljenje premoga na površje je dnevno zdej teko psdlo, da je približno revnotoliko kekor začass nsjhuj-še depreeije in nezeposlenosti leta 1921. Centralni rudniki Illinoisa o-bratujejo približno za 25 odstotkov normalne in približno polovica rudnikov je zaprtih. Indisns v splošnem sorezmerno eneko produciré. Južni Illinois obrstujf ss eno tretjino normsle. Zapadni Kentucky in skorsj vse južno za pedno premogovno polje je zaprto radi etavk. "Celo neunijske polje", pr»vi poročilo sveznege rudniškega »i rede, "obretujejo ssmo po nekaterih okrožjih se nsraalo produkcijo in po tistih distriktih je o-brat le melo večji kot normalno. Edino dobro poročilo je prišlo ia Cerlinville, 111., kjer je Stau derd oljne družbe zoovs odprla e-nega evojih dveh rudnikov, ki »t« bile seprte šeet gieseeev. Rudnik je unijski in ime neke msle »pre-mem be v pogojih redi dels. Rudarji eo torej r "liki meri bres posle, e toliko bolj ps so ts-posleni lastniki rudnikov Kakor poroča čikaški trgovski žurnal w zdaj skorej vsi premogsr»ki pod jetniki silno zepoeleni s igranj'» golfa in ribjim lovom Oprsvrfu jejo ee, de ni povprsševsnja r njih premogu, ter gs prodirajo unijski rpderji. Prijeten aakoa "No. stari mU-dcaii, srečno poroéen f Hodiš vsaj sešit okrog.*\ — "Da. dal žena me je It neo&le šivati.?' Kaj jo odvetnik' Starega, veeetranako isobrs*" nega Angleša eo pekoč vpraša »» "Kej je odvetnik f" - Bi! je Refere volje ia je odgovoril j ,ja' vetnik je n«ea mož. ki pr*« " vražnik» aale premoženj » ei ge potem sam prilasti POGROM FASISTOV PROTI NA-SIM ZASUŽNJENIM BRATOM. Do« 6 »pn1» l924m 90 ** xopct P°naT,i»H ▼ Utri prizori f nasilj od 15. majnika 1021. Nati volilci pretepeni, tciko ranjeni. Streljanja, bombe. Kahrarija naiih ia»u/njenih bratov. (Konec.) Lu je izšel novi volilni zakou razpisale volitve v «borni-t it bilo ie v naprej gotovo, da dobila fasistovska stranka ve-„ poslanskih mest. To pred-L vsled kompaktnosti faši-»tranke, a predvaem tudi Id gile fašizma. Moramo pomi* li-ii samo na dejstvo, da se od-|iljo državni nameščenci n. pr. B0 vsled tega, ker niso fašisti L itd. Vsled tega se tudi nobena ^Bki v Italiji ni potegovala za ¿gjke mandate, pač pa ao neka-KtiUvilčno močne atranke pred-£]« tvoje kandidatske liste za Igjiiuske mandate v vseh pet-gitero volilnih okrožjih. Izmed | poslednjih omenjam aamo po-ilire (italijanski klerikalci) in nialiste. Fašisti pa se niso zado-djjj Umo z večinskimi mandati, pteri so jim bili že naprej za-liorljeni, pač pa ao ae zavedajoč iiroje nadmoči potegovali v ne-iterih volilnih okroijih s razdel-i svojih pristašev ie za manjiin i mandate. Opaža ae, da so to rili predvsem tam, kjer najbolj «te analfabetizem, kjer je te. ij največ neuke mase. 2e aamo i dejstvo jasno priča, da so ime fašisti zs predstoječC volitve iBrt: zmagati na vsej črti — za »ko eeno. Dokaz tudi tO, da ao. i takoj ob začetku volilne kam ■je proglasili za vladi nasprot-i stranke popolarsko in sociali-ieno stranko. To pač aamo radi p, ker hi bili znali Imenovati rc stranki postati vladi po ite-li svojih pripadnikov zelo, zelo mrni. Tako je prišla nedelja, dne rila. dan volitev. Po poročilih' deč je bil ves fašistovski aparat dan koncentriran v Rimu, po godkih dne 6. aprila aodeč pa «talno, da so imeli fašisti že vna fj dolooen načrt za postopanje sti onim, ki niso z njimi. Takti-t ki so jo fašisti upotrebljevali hI volilno kampanjo in na dan litev samih, je vrhunec vse za-Itaosti. Do par dni pred volit-ei prosta kampsnja vsakomur, l dan volitev pa zmagati — za iko eeno. Ako to govorimo o Boki. kakor je fašistovsks, ki n v svojih roksh vlsdo, ima o-stiene čete, bo lahko vsak pre iil. kolikega pomena in kako ilekosežen je že sam ta posled^ i stavek «am na sebi. 8lovani v Italiji so, kakor je *ni že znano, razdeljeni uprav-4 pokrajine (od anekeije Re-dslje v 5) in sicer : videmsko «e«lfžem v Vidmu (Udine), tr-iko s sedežem v Trstu, istrsko Neiem v Puli, radrsko s sede-v Zadru (po sneksiji Reko ¿< poleg kvsrnerska pokra-Fs sedežem na Heki). Za v o-pa ce vse te pokrajine zdru-I» v eno hHino volilno okrožje in *r Vf.nrrj0 fjuilio" (Julijsko 4. Dr. Stojan Brajša, krščanski socialec, 5. Ing. Anton Podgornik, 6. Dr. Josip Bitežnik, krščanski * socialec. Od obojestrsnskih predstavni kov se je konštituirsl centralni volilni odbor slovanske narodne strahke v Italiji. Takoj ob vatopu v volilno kam panjo sta se podala prva dva kan didata kot zaatopnika slovanske ga osrednjega volilnega odbora v Rim k ministrskemu predsedniku Mussoliniju, da podssta tam izja vo, da ne stopa naia stranka v volilni boj kot vladi nasprotna stran-ka, ampak da naatopa le v smislu m v mejah pravic, ki jih slovanski nsrodni manjšini daje zakon sam. Obenem sta naia zaatopnika za htevala od Mussolinija zsgotovilo glede volilne svobode, to pa pred vsem vsled iakustev izza državno zborakih volitev 1. 1921. Muaaoli-ni je zastopnikoma Dr. Josipu Wilfanu in Dr. Engelbertu Besed njaku dal kar najiirša zagotovila ter povdarjal, da je v vsakem o žiru zagotovljena volilna svoboda ter tudi da ae bo spoštoval sakon. Obenem ju je pozval, naj se vsako nasilje javlja direktno njemu, da je bo lahko takoj ukinil. Zaupa joč tej isjavi se je podala naia stranka v volilni boj. O uspešno sti nje dela nam pričajo volilni shodi po Goriikem, Notranjskem in v Trstu, predvsem pa voliln shodi, ki so se obdrlavali po Istri. Poaebno ti poslednji so se vsakokrat razvili v ogromno narodno manifestacijo. Pomisliti je Jrebi da ni bilo v Istri slovanskih sho dov ie nad 10 let, da je narod o ropan iol a svojem jeziku, da je iztirsn narodov jezik is sddnij, is vseh uradov. Treba pa predvsem imeti ▼ očeh vse ono, kar je nai toarod v Istri preatal in ie presta jt «e od 1.1918. aem. Volilna kam panja se je razvila redno in brez posebnih incidentov, ako izzvza memo incidente s fašisti, ki pa so bili bolj lokalni in večje ali manj še važnosti. Na shodih so nasto pali tudi fašisti, ki so imeli nalog, da priaostvujejo vsem shodom Njih govori in izvajanja so imeli sicer vseskosi lice onega, ki gospo dsri in se te svoje gosposke moči tudi' zaveda, a to je ie običaj, ds se vede tsko strsnks, ki ima nad moč. Vendar je bila nekaka glav na vsebina faiiatovske propagau de med naiim ljudstvom ts: ob ljubljenje cest, opustitev dsvkov povrnitev vojne Škode, groinje na račun javnih nameščencev, proti invalidom jtd. Konec vsakega fašistovskega govora pa je bil vedno poziv: glasujte za vludino stranko, da ae izkažete vladi hvaležne (za kaj naj bi bili vladi oziroma fašizmu Hlovani v Italiji hvaležni, pa ni noben govornik r da je revolucionar! ¡Sloieaska Narodu stopil ns dsn volitev kompaktne, »n-,«^ mm pošteno, tako pošteno, doatojno in "•■pile «0 110 fO, v s vest i «i svoje državljanske pr« vice in dolžnosti, ds gs Ishko pri-j mer jamo s ksterimkoli drugim ei- ' viliziranim in kulturnim narodom, Hew York, If. Y. (Fed. Press.) na svetu — in to ne v našo škodo.j — Vi morda ne mialite, da bi bili Stopil j«> dne 6. aprila na volišče j 8auiuel (tampers revoluoijonsr. GLAVNI STAN. zsupsjoč izjavam Mussolinija,! Niti (tampers sam ne misli, da je. U«taaa«tjaaa t «prti« «i Podporo« Jedaota l.k.r*. I?. |««lj« I tO» * lrfta.1 llMaaU. predstavnika vlade in fašistovske stranke. Tedaj pa so udarili nadenj, udarili po njem tako kakor niti volk ne udari po čredf ovac. Ali je, čeprav sam ne ve tega, ka kor je to zatrdil Morris Hillquit «••».«a SO. LAWNDALK AVE., CHICAGO. ILLINOIS livrievalni odbor; do vsega, kar jc slovsnskega, bombe nadenj. V nedeljo, dne 6. aprila je bila Istra posorišče vojnih grozot gslicijikih poljan is 1.1914., bila je posornica nasilj uradnih in neuradnih, ki sicer niso bila tako črna kakor ona za državno-tborske volitve 1. 1921., so pa zato tim bolj kruta in vpijoča proti vsaki kulturi ni civilizaciji. Po-leg krvi, ki je ta dan t{kla, poleg napadov in nasilj nad nailm ljudstvom so glssovali celo mrtveci za — fašiatovsko stranko. Kjer je kdo naših glasovsl — njegova glasovnica je .izginila. Ta dan ao bili Živi mrtvi — mrtvi so oliveli. Ta dan je bil aodnji dan vaeh pravic našega narodu v Istri. Potlačili so ga zopet na najbolj zločinski način k tlom, krivili mu hrbet zsto, da ao udarjali po njem, zopet ao pehali mučeniiko lice na-iega naroda v blato! Stud do be-sedolomnežev, stud do faiistov in fašistovake vlade se je usedel v srce nsiega naroda, ker je bil varan. Varan t Ne — to ni varanje, ni je beaede, ki bi lahko povedala, kaj je to. Nai jezik je nima primerne besede — ker mi nismo ni-kdsr zagreiili kaj sličnega! V ar-eu našega naroda jo bol, aolza ao mu v očeh, kri mu kaplja is kr vavečih ran, a glava klone — Ža losti 1 (Opomba i Nai dopisnik bo vkratkem podrobno poročal o na siljih, ki so bila izvriena na vo lilni dsn v Julijski krajini.) povedal). Drugih stvarnih argumentov niso mogli fašistovski go. »Jiao,, a vrhovna inštanca zn vorniki prednsisti, predvsem pa »Milno okrožje je prizivnijso vsakokrat tudi povdarjali, da * ísodihi'e) v Trstu. Na to vo- 1 »okrožje odpade 23 poslanskih in r 15 na večinsko fašistovsks strsnks ne potrebuje idovanskih glasov, ker ji je zmsga ie vnsprO zagotovljena. Narod ^j1'' » s mandatov na vse seveda ni verjel ne obljubam ne stranke, Za večinske grožnjam takih govornikov in te< ko se je češče dogajalo, da je fa-iistovski govornik ob koneu govoril samo onim Nvojiit pripadal-kom, ki jih je pripelje! za spremstvo s seboj. Tim "labše no upliva li takile govorniki ns nsše ljudstvo, čim so bili jsvni nameščenci, ki nočejo poznati našega jer.ika v uradih, a »o na shodih govorili v jngoslovanščini. Ljudstvo je dalo voakokrat svojegs dušks v tem. id»i. v,, j,. ra0(r|a potegovati io1*' fašutoveka stranka, katc-hbili ti mandati vsled okolno-r1 jih že poprej popisal, JJ>»pr /.lU'otovljenl. Za manj P«' mandate pa so se potego-l^eirtlmti.unitftpcj, popolsri fikaiii. demokrati (BonomiC socialisti maksimalisti • ( narodna stranka. V Mejo .o se sdruiili slovenski 1' kskor se oai nazi- ■jlov'nski krš<*anaki soeiali in (•"< ki m> ostali svesti ns-_ ntgt edinstva h L ' so pod pisali tudi med- p» P'tffodho Delsvsks ssvlee. (P.d.r»Ud Pr««».) Ameriška delavska federacija ae približuje Amsterdamu. • Bulctin amsterdamske strokovne internacionale se glssi, da Ameriška delavska federkeija pride nszsj v internacionalo mogoče prihodnje leto. O podrobnostih zbližanja (itampersove orgsnl-zacije in Mednarodne.zvese atro-kovnih unij a aedeiem vAmster-dsmu bo poročeno na prihodnjem kongresu zveze, ki se vrii meseca junija na Dunaju. Buletin poroča le toliko, da amsterdamska internacionale in Ameriška delavsks federacija delata skupsj v pomoi-ni akciji za delavce v Nemčiji in Amsterdam z največjim veaeljcm pozdravlja to skupno delo. Objavljeni pa so detajli boja med amsterdamsko organizacijo in IUlcčo strokovno internacionalni v Moskvi. Amsterdam še vedno podpira ruske menjŠcvike v njihovem konfliktu z boljševiki — in to je menda omehčalo Oom-persa, katremu j« bila tudi am-terdamska internacionala "preveč rdeča'. Krojaška nnija podpira delavske liste. I tontón. — Izvrševalui odbor krojaške unije International La-dira' Osrment Workers je poročal delegatom na konvenciji, ki st je vrši Is tc dni v Bostonu, ds unijs finančno podpira Štiri delavuke tednike. Ti tedniki so "Justiee", "Tbe Messeoger*', "flereehtig-keit" in "Oiu»tuia". Unija tudi daje fedumko 1100 Proti fašistov--ki nJijsnei \ Kt«T Vorku. v svoji n« wyorški debati s augle škim znanatvenikon Planili so nadenj, kakor nitflcvlHtoui Bertrandom Rusaellom. ne pisne ns svojo žrtfev, niti šakal j Predmet, okoli katerega se je sune mrhovino. Udarjali so po njemjkala debata, je bili Ali je angle-t bikovkaral. streljali vanj, meta-tška delavska vlada revoluoijonar-li v svojem nenasitnem sovraštvu^na t llilUiuit je satrdil, da je. AH prerekanja je bilo konec. Kaj je revolucljonarecf HuMsellu je merilo ali psavee takojšnja akcija in metoda. Hillquit se je oziral na smotre in eilje. "Strokovne unije in aocijallsti so v bistvu revoluoijonarni. Celo naša lastna Ameriška delavska fc-deracijs je revolucijonarna v celoti. čeprav morda taji to njeno vodstvo. Strokovni u«ijski boj atremi za končno odpravo profi-tarskegs sistema." Tako je dokazoval Hillquit. Govoril je o Oom-peraovih iajsvah pred Wilsonovo komisijo za induatrijake odnoša-je. Tedaj je rekel Oompers, da ne bodo unijaši odnehali poprej, dokler ne dobe popolnih isdelkov svojega dela. "Cilj angleike delavske vlade je docela revoluoijonaren ia njena metoda poteneijalno tudi," je trdil Hillquit. Raba aile ni bila pravee, ali angleška delavska stranka bi ae je Če treba posluii-ie v obrambo svojih' postavnih pravie, je rekel. "Po svojem sestavu in avojih dejanjih je angleika delavska stranka nerevolucijonarna," je dokazoval Ruiaell. Navedel j« pet lordov v kablnett ter govoril o Hardingu kakor o imperijalietu. Pokazal je, da je Thomaa prepre čil revolucijonarno akcijo od atra ni delavcev na črni petek. Angleika vlada je prianala Ru sijo v interesu angleikega kapita lizma, ne pa is simpatije do ru skega režime, je trdil Rusell. Splošna vnanja politika angleike delaveke atranke je bila doalej le nadaljevanje one, ki jo je imela prejšnja vlada. Angleike kolonija nieo dobile večje svobode, življenjske razmere angleških delav cev ae niso prav nič izboljiele. Razcepitev v angleiki delavaki stranki je napovedal Ruaaell. Ko prida do nje, bo zavzela večinska skupina mesto sedanje liberalne stranke, je rekel. UPPRAVNI ODSEK. Pr*4««d»Uk VUmm Calakar, Amérrnw VMtfak* IL P. D ka v*Halk , * J,*" P«. .1 uUlh Malik«« T»rk. ui»lk in SOOljsll- N »tU, «|. Maf«jntV J*L« V*«ri«k. •fémik «U«IU JO* Za Hussellom.i "tra»H«|j t|.,iu Flflp POHOTNI ODSEK i «Mi prmá-émik. 40» W. H*y Si., iprimilUH, III.. Marll* S»a. lirWtM, OWi», Ftmd A. VkU, B«i IT), tlf. M*»»^ »■ tt, P*., Mm C»ri«k, 414 W. H»» Si« Jok« UadirvMd, a* Ukm T*rMj, Mmm Sa»iMfi«U. III. BOLNIŠKI OOSKKi POSLANEC O HOTEL i STO. LOM ZVBSn NAD SVOJIM TOVARiaiM. Washington, D. C. — Poslanee Hsmmer je hudo zameril avojemu tovarišu poalaneu Blantonu, ker ga je ta opeoval z godrnjavo staro materjo na seji odseka za dl-strikt Columbis. In precej so st morali prisadeti drugi odaekovt člani, da si nista skočil« imenovana poslanca prav pošteno v laae. Poslanee llamtiier je naprej zagnal zložen stok v svojega na-Nprotnika, in ko je stol izgre&il svoj rilj, Je jKjgrsbil težko di-striktno predlogo zs dovoljenje letnih upravnih stroškov. Potem sta si so precej čsss kszsla sobe Čez mizo, ali »eja se je končala a tem, da sta si segls v roko. Nesporszum isdi sklicanja od lekove, seje je izzvsl ta prepir, Vi bi hf bil Isiiko konusi s ksj občutnimi posledicami. OSREDNJE OKROEJEi BI.. N*vak, mtU-4 VZHODNO OKROEJgi - - S IAPADNO OKROEJE. Bik, tSST-aa S«. Lawséals Av, J«Mk Aaikr»ill, Ru Sta. Mm», Ras, Pa. Jaka Qr^«lj, 14SS1 r»pp«r A««., GUmU«4, a Ani«« i«l«r, Rm 104, Gr*a«. K«m4 M l»HMp«i RU« Mar«, Rti l«S, Hukl, Miaa., m mirupUL Mik« 2«t«I, S4SS S. WImUn II., M«rrark U%«W , Nadsorni odbori Pr«ak Z«it«, ^4t«4«(k, sesa W. seik Si.. CUhm, in.. Prask S«Mr«k. MIT Pr«ttar A»«.. CU««I««4, O.. WillU« SilUr, S404 »I. CUlr SU CI«T«lam4, Okla. Združitveni odbori Pr*tofelki Prtih AlaJ, 1184 S«. Cr.wt.r4 A t«., CUtSft, I». Jalka Oraa, SSSt W. Mik Si.. CkM^ Hl. J«t. S k« k. S404 Orla« Cl.. CUvalaUTokU. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. K.ra, «SSS ti. Clslr A«t 0«raUU. a a «t. «4karaikt, ki Maj« v lUvtti POZOR I tiriimi M vrti lakalai VIA PISMA, ki m Maaiaia m patla «I. ar>4>«4»lka se aasUrai Pr«4.a4.Ul«a 9. N. P. J. MlMl %f. UwM. A «a., Ckia*««, III. t> VIK ZADEVE BOLNIIKK PODPORE SE NAŠLO VE i M»Uka »aj. •Utv« t. N. P. J., SSSY-St Sa. Uw«4«l« A»«, CUaa««. lit . DENARNI POSIUATVE IN STVARI, M s« iH«J« jri. Iitrimltii. «4kar« lm J«4aala ««M« te «atUra. TajaUl«« 1. N. P. J., SOT-St S.. Latra-4al. A»«, Ckitaga, lit. . VSE ZADBVt VtVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI m MŠttjaje •• ■•tla». Rlafajaiilva 1. N. P. J., SSS»-St Sa. Uwadala A«a^ Ckka«a, III. Vta »rHaHis sMijmltvasJi v «L laariavalaass adkara «e aa| p«UljaJa Praak Zalla«, ara¿tt¿alka «a4aara«f. a4kara, ligar «««lav j« S«ar«J. Vsi Halvl a« «I. Mr«t«l a4tak s« ««j «ailljaja aa aatlav. Jaka Ua4ar. w—é, 40» W. Hay Si.. Sarl«|flaM, lil. Val 4tfki la 4ra«l taltl, assatall«. tiltil, «arašata« I« salak ««a kv i« w «««al ■ «laallaai ia4aala, maj sa palllj« «a asslavi "Pratvala^T S4ST-SS Sa. La «raíala Aft^ CkUaga, III. BAKOVI ROPARJI 80 IKAJO POMAOATI. ^mmmmmmmm # Saginaw, Mich. — Roparji ao iznašli novo tehniko v ropanju ameriških bank. Najprej so u-kradli konja is bliinjege hlevs, pa s njim Jsvlekli itiri tone težko blagajno is driavno hranilne banke v Harrieonu na prosto in usto pa is mesta. V blsgajni je neki bilo $6,000 do $7,000 v gotovini in za kakih $20,000 takozvanih liberty.bondov. Znaki konjakih kopit so bili vidni po „tleh v banki. Kakor mislijo bančni uradniki, je konj povlekel blagajno do praga, a od-tam pa so jo tstovi spravili na valjarjih do tovornega avtomobila. > Policija ubila štiri delavea v Argentini)!. Bueno» Aires, 10. meja. — Htlr-jo delavci in polu'fjiki «aržent je bil ubit in mnogo jc bilo ranjenih v izgredih, ki ««i včeraj izbruhnili v Tucumsnu, kjer »e iisdsljuj* protestna ttavks proti zskotiu _____ _____1'nija je prispevala $27,000 za *«»hm.in« pokojnine. Delevei v da je dotičniku spočltavalo, zakajjdnevnik The New York leader', več mejiti at iiími pokoriti sklepu po kateri je do-sestavi akupna kan- !"«s. a prefereačni ali I Moi glasovi «e imajo kosa-"I Isti prvim troje kaadi-rHu. kakor no vpisni '"1«»-ki liati Pogodbeniki » En. pa v uradu ne irovori v našem jr ziko. Dogodili so se temveč tudi slučsji, da so morali naši govorniki poaivatl naše ljudstvo, naj posluša tudi izvejenje feiistovskih govornikov. Ljudstvo se Je pozivu svojih voditeljev bres ugovora odzvalo — uspeh fsšistovskega govornika pa je bil vaakokrat ta. da je ie bolj nkremenil našim ljudem v areu ljubesen do svojega nsre- ki je propadel lansko je»i n. Od , organizacij*, ki jc razglasila komiki so pojsunili, ds dnevnik stavko /e končano In ponala de-je zalo propadel, ker ni imel za ; lavec nszaj na delo, do«tneg« rezervnega fond« in pre malo podporr od anvleško govore, čik strokovnih unij. S POLJA VBDE Skorje send je ni Mirna POSLANCI ODKLONILI PREDSEDNIKOV NAORT. (Nadaljevanje s prve strani.) debate, ki ju bila zelo burna In vroča in ki je razdvojila ter ras-cepila republikance, demokrate in eelo progretivno skupino. Triin* dvsjsct republikancev je glssovs-lo proti konferenčnemu poročilu, in enejst demokratov je podpiralo predsedniks Osem irmed dveln-dvajsetih progresiveev je bil si letošnje uveljavljanje isključit. vene določbe, dssi je rijihen načelnik Nclmui iz Wiscousins zagovarjal ('ooliilgeovo stališče, Poslanci Bcrger is NVisconsiiia, ne. odvianež K vale in Wefald is Minnesots so glasovali z večino. Zagovorniki predsednikovega stališča «o zatrjevali ,da je pred lagana odložitev pofrtbna za po tolaiitev japontke javnosti, Poudarjali so, da bi naj bila dana predaedniku prilika za pogsjsnj« t japonsko vlado. Nssplošno prevladuje mnenje, da j« pred»ei|nik Coolidge po»«-g< l v posle koiiferenencgs ods« ka, I j. kakor vojak bras peške ker je hotel s tem prihraniti j w državnemu tajniku llughetu po nižanje, zakaj, si» s no je, ds Je Ifuglie« v ksr najbližji llaliti t "gentleineiiskim ' dogovorom Državni tajnik je neki za pretil, da isatopi i z kabineta, Če po«(«ne priselmiks predloge |*>«tsva v obliki, v kakršni.je bila prvotno spre jat s v obeh kongresnih zbornicah. Vsi člani kaliforriskega «attop ništva «o glaMirali proti konferenčnemu odseku razen (Iiirry)» in K ah na, ki sta bila edsotne. Žicami In sredatvo sa IfŠeinsnjt 'ubogih' bogatUmv. Zagovornikom Mellonovih davčnih poatavk ao se izjalovili vai napori, da bi doaegli t« ali oni kompromis. Najprej n je sonat odloČil in izrekel za demokratske postavko dodatnega davka v najvišji meri po 40 odstotkov. Ko Je bil načrt za postavko po 33 odstotkov od* bit, so satnsn poizkušali republi* kanci pridobiti aenat aa najvišjo mero v zneaku po 37 in pol od-atotka. .Na obeh glasovanjih je bilo domsla isto rasmerje oddanih glaaov, Republikanski vstaŠi ao glaaovali za demokratski načrt. Načrt sa 32 odstokov je bil as-vrnjsn s 47 proti 3tf glssovom, in oni sa 37 in pol odstotka s 40 proti 30 glasovom. Na drugem glasovanju so ' trije demolrrstje pustili svojo stranki na cedilu ter glaaovali proti amendmcnlu. Demokratske normalno dohod« niuake davčne postavke ao bile iznove potrjene, Te določajo 2 odstotka na dohodke do $4,000, po 4 odstotke med $4,000 in $M,000 In po 6 odstotkov od dohodkov usd $x,oOi> Zs prekliu davka na telefon ili brzojavke je glasovalo III «ena* torjev, proti nJemu pa 23. Preklin je priporočal finančni tajnia' Mellon, In (»oslanska sbortiies gn Je tudi odobrila. Henator Walsh se Jc že drugiA potegnil za preklic davka na sv* tomobilake dele in pritiklln«. In seuat s« j« tudi izrekel za tn pre. klie s 43 proti 3H glssovom, Henatna zbornica je preklical« davek na menice s 47 proti 31 glssovom, Ta davek je preklicala p«* slanuka sbormea M k* je bil vzpO. stavil senatni fuianeiil od*^k. i Delavee kres delavskega 0a»o- ISCKM rojakA Ksd bi izvedel, kje v nabije rojak Hajko PoiiUok, pred p*r leti je živel na 20.10 Blue Ista»id Av»„ (liieago, III. N'Jego\a »etlra leopoldina poiusek omožens Mne, seda) bivajoea v Npodnji Aiški, bi rada izvedela ra njega, zaradi selo važne stvari. Ako kilo ve aa njegov naslov, je proš« n, ds imi to nsziisni, ako bod* pa oil «am bral ta ogla« i»njevi na naslov J4I1 Nlekolson Mt KELLOWOVE DAVČNE PO STAVKE PRETROAITB Rodsrji na jagoaapedu obrlrr»n •tare pogoje. j j, (ilasgotva |K>ro*'«jo, d« Je Kaus«s Clty. — Kudsrji v Kan- znameniti učenjak l/udovic Ms« aau, Misaouriju, Oklakomi in Ar Ldlš/u v rešitev. ,cr|,nr {kekor narod« pe a« zrealj najbolj« v po- Bsrbni so zahteval, znižanja ročilih iz zadajega tedna pred ve- mnA< a $7.60 na 1400 dnevno toda kontno se morali opustiti j sorodnika ali n«j m*, t s ko J John Mut z, Jeliet. Ill (Adv,) vršiti boj v volilni K *'P Wdfan, Albert Besednjak, ^oeialee. Kt«nger, kr DA SICUHA5 DOBRO Pl' VO. FlSl PO NASfc PRODUKTE. isaaina v talugl 4a4, km«IJ, 4aAl naraiilik ItštU f* prljalelj« t Meri rshf - o M i de or n ju Je predloga nekekšne veze gleaove m§4 ljudskimi FRANK Ml > ... *. OGLA«. Ok PROSVETA Rado Murnik Veselega kljiaaia žalostni (Konec.) Zato se u bo žic s venomer joka rdaj od bridkosti, rdaj od togote, zdaj od hrepenenj®, rdaj sopet ujalo ra kratek čaa. Njene vrele je bilo vse pobeljeno; aani so eing Ijsle skosi gord. Krnila p« je sopet posijslo ljubo solnee skosi raz po kane obUke. Ksplje so kapele s drevja, veter je omel sneg s vej. Slabo vreme v račetk» tedna je imelo Tjiiff* ugodne posledice. mamice so se temeljito ker so leteli brea def-brer muía na itprchod. Tako naaaa jc bilo mogoée, da sva se seéla vsak veier, ker je gu- aolriee bi omehisle in otajale vrak j verDmnU Yta «telebana v kine-ledenik; msterino srcs pa je tab-,nf v$âk dan pr0ti W0(eru ka pasejo še smeraj nahod. Diana me je uslišala; veino ji bom hvaležen. Davi sem malo po fantazira L. po poldne pa koval načrte. V dalja vi so peli velikonočni svooovi Bil je miren vešer.' Dreveaa ao bila tako tiho, kakor da jih veter nikdar ne bi bil učil Štuneti. Po luiah in mlakah so muzieirale na sloviti in — moliš t i kakor rarbit gramofon. Lepo je avetil mesec, v duši mo jc otoine ljubice pa je bila tema kakor v korjcm rogu. Prt kmalu jc prišla bolnoselena ura ločitve. Quasimodogeniti — nobenega veš ni . . . Jar, Janerek Skovir, vse mo pihnj«, tab«. Najini .d«ci H ^^"jL.*?",ZŽL^ŽZZ « „dobo. tugéli r nOUnU, Vsak roman imej svoj bog trdo kakor bob. Tiha nedelja je danes . Judi ea Popoldne sem se iel ie bres pelerine irprehsjst, ko je posijalo aolncc. Sel sem poslušat, kako U kaj trava raste. Po lesu seleni. Ponekod je vse višnjevo pomlsda-čjega žafrana. Zvečer ava sc seila ob Mokrem jsrku, in sc poljubljala na mehka tsnkočutns kljuna. Bilo je krasno ! Peli so vsi drosgi in ščinkav-c i; celo sove in skovir ji so is pri-jsznosti sodelovsli pri večernem koncertu. Neumni Bekordsvsar naju hodi še /meraj zalezovat. Strelja ko Turek in kolne ko Madžar ember. Ali nikdar sc delikatna lupina najinih dui ne bo kadila aa krožnik« tega požeruha I Ali ni tepec, da se toliko trudi zastonj t Kako nerodno lazi prszen domov po o-polzlih stezah, v temi, v blatni obleki, s pobitim nosom, s Qpra-skanim obrazom! Butec 1 Ob sedmih je plaval prvi krajec nad sspsdnlmi hribi kakor zlat šolnišek. Krasno je nebo meseca marca -, v višavah ae sveti o-»vezdje Orionovo in Siri j, najsvetlejša stalnica. Ali še lepše sc svetijo oči moje ljubice. Ah, tem lepim očem sc je posrečilo, da sem shujšal na dveatoinoaemdeaet gramov! Dolgčaa jc na tem svetu, kadar ni Hlokanc zraven mene. Jas pa le veselo ukam in, kadar jc mras, se grejem v topli kavarni« tam imam kredit do 1. aprila. Juhuhu! { Palma rum — / o jerum, jerum, jarum! Po Tihi nedelji jc sopet deževalo, naposled so jelš padati goste ^ ^ drobne snežinke. V totek zjutraj j dno več bicikljcv. Oospa Slokav sem poslal drozga, da je zapel pod Slokaninim okeneem. Lepo vreme je bilo sUnovito. Vrnile so se lastovice in babniec so jele nsbirati regrat po travnikih. Palmaram .. . prišla, je Cvet' na nedelja. V večernem mraku sva bila zopet skupaj. 1 "Kaj pa gosps mama T" aem vprašal. ljubico. . "Kihsjo.** "Kajî fie vedno t V "3e vedno imajo paaji nahod pa oalovski kašelj tudi in povrhu jih boli še plombirsni kljun." ' "Uboga rsvica. In guvernanta ftvigašvagal" "Guvernanta Švigašvaga jo jc pa, hvala Bogu, popihala s svojo culo na velikonočne počitnice. Bog jo nesi!" "Bog daj, da bi tvoja mamica kmalu ozdraveli, akotudi mi niao nič kaj naklonjeni. Samo koristni pasji nahod naj bi jim pa lc ostsl še A koli ko čaaa, da bi mi dva randevucala bolj bres skrbi! Mislim, da sadostuje, ako jim iskreno želim, da ae iznebe kašlja in bolečin v popravljenem kljunu. Drug zet bi jim nemara privoščil še četrto bolezen." i Jel jc pihati hud veter. Letala sva hitro in nizko in se poljubljala brez konvcrsacije. Pravzaprav pa sva se veselila močne sape, ker take dni ostaja Rekordavsar lepo doma in naju nihče ne moti s neumnim pokanjen. Hura! Jutri, 1. sprila sc pričenja za nas kljunsčc lovopust! živiš I Velikonočna nedelja« 7. april s. Aleluja ! Moja ljubica noel že slsmnik. Skozi gosd prihaja ve- prijaznega refirjs. Potlej ava ae kala piruhe in jedla potice. Moja ljubica je nenavaden biser. V njeni duši domuje velike fata morgana nebeške fantszi^e. Slokana je še strašno nedolžna in verjame, da neao zajke jajca in da ae vale jčebički iz buč. O sanc U simplicitaa! Ali bo srečen na j in zakon! Le nekaj je motilo najino sredo. Dasi naa lovci od 1. aprila ne smejo več streljati, vendar poks Rekordavzar še vedno a avojo rl* aanico za napa. Za njim sedi pes in si preganja bolhe. Zraven fco spodalstoji koamati lovski slugs Janez Jeruš. Slišal aem njiju ka-nibalski pogovor: "Jeruš, pomilujem vsakega, ki še ni okusil kljunačeve pečenke, garnirane z razsekljsnim drob jem." "Gospod, meni je ljubši poži-rek grenkegs pa klobasa." "Jeruš, kdor ni užival pečenegs kljunača z gomolj ikami in šampanjcem, ta ne ve, kaj jc dobro na svetu P "O, gospod, da bi smel jaz streljati! Dovolite mi!" Tako sta sc menila morilca. Ps pravijo, da v Evropi ni nobenih barbarov več!' Mraz me jc izpre letaval ob njiju pogovoru. Na ženitovanjski izlet polotiva s ljubico na Popokatepetelj, kjer ni ne davkov, nc vojaške službe ne požrešnih Bekordavsarjev. Tjakaj jo pobriševa, ne pa morda v Ameriko, da nam onegsva policija s svojimi nevoščljivimi telegrami nc pokvari veselja do popo tovanja in spoznavanja širnega aveta. Žalostno je, da bova mora la zapustiti milo domovino, pa — saj se vrneva, kadsr bova imela svoje štiri otroke; tedaj.najnJfceJ do morali mama Slokavka blago- Josip Jurčič; • BOJIM SE TE. (Dalje.) ' "Ti si prsv neroden ¿lovok " gs kara patsr. "Kaj je tu čndnegal Ali nisi komaj nekoliko ms-ser«v s njo zaročen, in komaj leto dni se posneta f Devica je vaaka boječa, ssms ne ve, saksj; in tako mere biti!" "Ne, stric, tako ne ame biti! To ni ljubezen,y sitno; jaz, ki ji še imena očetovega imenovati ne kskor si jo mislim jtz; to ni ljubezen, kakršne potrebuje moje srce! In sko me ona ljubi, tako z vao «luao, kakor sem večkrst mislil, da me ljubi, no more mi govoriti takih beaedi; ako bi ji bilo arce tako prlito ljubezni, kakor je moje, ne bi ji mogla ta beseda s je/iks Stric, atric! . . ." Mladeniču jc gorelo oko in lice; aicer nelepi obras mu je dobil nenavaden avit, ko je atraatno govoril te beeede. Glavo povesi, čelo nasloni v dlan ter začne sopet. "Meni st zdi, o jako se mi xdi, ds njens nedolžno duša sluti, Čeprav ne ve, kako je i menoj, da sc me rato boji , . . stric, VI veste . . , moje ime . . % "Tiho!" sspove jezuit. " femu si vsbujsš te npomlne; ksj se routtš asm nebe r dnmišljijsmi? Htvsr se xdsj ne da i*premeni!i, ker je dsvao izvršen brez tvoje pomoči in bre* tvojegs zsdol-Ženjs. Ti morsš trpeti nasledke s filozofijo in storiti, kar ti naklada sulovaka dolžnost, vera in prava Sega. K« da j nosiš ime: Anton Vit: častno si irvr*i< svoje študije pod tem imenom, in ker nočeš posvetiti svojih «larov aveti cerkvi, katera ti od\*am< znamenje tvojega rojatvs, in tl da na-saj očetovo ime, nosi to ime v cesarski službi, katero »koraj dobiš, in pozneje naš vpliv še toliko more, da se da mnogokaj prenarediti. Sedaj pa ne muči svoje duše t rszmišljcvanjem, nego po razumu in tresnosti uživaj mlsdost in ljubezen ter hvali Boga, daai našel dekletce s telesno lepo-to ih z dušnimi zmolnoMmi, ki te more osrečiti." "Jaz ne vnul" «nlgovori Anton "'Ako ne veš, prepričaj se. Potrpi a poroko, poakuiaj dekleta, in ako m> pokaže, da te ne ljabi * vso močjo, prrfrli v#s, ki te veže I njo. Nekaj čam, dokler bo ttkla kri. te bode bolelo, močno, jako bolelo; toda a<*a*nma ozdraviš in blagoaljav Ijal bodeš tisto uro, ki te > ločila od nje, ali pa bodiš imel |c|i apomin. ki te hod* spremljal skosi vae življenje. Ša drugo »t ran pa ravno uko paxi . i r % "Ne svetujte, atrio! Vaših svetov, ds bi bili š<-tsko dobri, ne morem p<»hiAati< ni nn mogoče' •Is* ue morem pustiti?'* "C* ser ti tudi s\ rt o val nuaia." Strte.' povzam« mlad-nič sa nekoliko tre fttilij 1*ae«lo. "ne hodite mi hudi. da govorim vse 1« Vi.mi: rt mi ar jsz ne m»rem molčati o tem. ka- »r« lešl in veselit in prijatelj« nimam, da bi ton inveej bir* uilprrti. »4 Meni «e ••aaih » «SIS še .«olo *k m igla Ijobiti tako. kator ai ju mUiim O*»1^***»». »aki s Bvojim higem. 4 v a» -*l*Mif«tjo »VOJ. daše fesih mi pride ona s besedo, ki mi je kakor iz srca vzeta, In osreči me ž njo; ali potem zopet mi ne ugaja njen govor, «di ae ml, da je ona ,kakor je drugih mnogo, to me zopet nemilo zadene. Čaaih me pogleda s očmi, akosl katere sc jI vidi takorekoč v lepo dušo; s pridejo zopet čssi, ko plašno in nezaupno oko v me upira, in tak čas je bil, ko, mi je rekls, da se me boji." "Pusti to; ali ti nesem pravil ,da vse to je sams gola domišljija!" "Ne, strici Jss sem nesrečen človek; zakaj morim ravno jaz v prsih nositi srce, ki je nena- smem, ako nečem, da bi prosta drhal s prstom kazala sa msno rekoč: Glej, obešenčev sin!" "Stoj!" zavpije z resnim licem pater, "spomin očeta tvojega ti bodi avet; če se je tudi bil zmotil, sle če ga je častilakomnost zavedla na nesrečno pot." "Jsz ne onečaščujem spomina očetovega; jaz govorim o samem aebil" "Pač je bilo y tvojem govorjenju neko očitanje. Anton, ne pogrezaj ae v take miali; ako te imi radi, ima rada tebe, ne tvojega imena. Sicer aem te pa jaz predatavil za svojega aorodnika in plemenitnika; nevesta tvoja ni bogata; nima torej ničcaar rasen lepote In imens, ti pa imaš upanje. Pokaj torej ta nessupnost v njo in v samega aebef* Mladenič ne odgovori ničesar na to; a po ušetih so mu zvenele pstrove besede: "Čc te ima rada, ima rada tebe, ne tvojega imena." To je premišljal, pater pa mu je bil natočil zadnje vino is ateklenice. "Treba ti bode iti, pozno je že, tema je po ulicah in malo ljudi,** reče pater. Anton vstane, pater tudi, in ko aeže v roko mladeniču, pridrži roko in det "Ker sva ae nocoj že zmenila o tvojem nesrečnem očetu, moram te nekaj vprašati ter upam, da mi povei čiato resnico. Ali nosiš še rdečo vrvico pod obleko okoli života opaaanol" Mladenič poveei oči in ae tardi v zadregi. "Ne nosiš je," pravi pater. "Anton, to ni prav. Jas ne želim, da bi ae čeato spominjal nesrečne smrti očeta svojega, sli ksr sspoveduje pobožne versks šegs, tega ae drži, tako je še vedno najbolje. In versks šega je, da je sinovom sa kasen usmrčenegs očeta nositi rdečo vrvico okoli paaa. Midva tega ne moreva izpremeniti. Oprostiti te more tega samo cerkev, ako stopiš v duhovski stan. To sem ti svetovsl, a ti niai hotel. V avetn iščeš ereče Bog ti daj, da jo najdeš, ali izpolnjuj dolžnoat!" "Stric, kako morem stati pred Emilijo g ono vrvjo okoli pasu. s onim znamenjem prokletatva in sramote!" reče Anton. "Kadar je človek vprafian in odgovarja, mora reanieo govoriti. Nihče pa ni dolžan povvdatl več, nego ja vprašan " Tega jas ae morem; jaz ne morem varstl Rmiltje. prej sli slej ji morsm povedsti vse)'* "Jss ti ne brsnim. sli pomisli, kdsj in kako je prav In dobro!* Po*lovlta ae. Anton odide. (Konec prihodnjič). konec, svoj repek. Zato in pa iz aimpa-tije do rajnega pisatelja naj do stsvim zsdnje poglavje iz svojegs raakavega kremplja. Gospa mama Slokavka so se iz nebili nahoda in guvernanta 8vi gašvaga se je s svojo culo vrnile z velikonočnih počitnic. #Pomilo-vala vrednemu zsljubljenemu paru so napočili žalostni čaai Trdovratna mama se niso vda li, Krilatnik in Slokana pa tudi ne. Vendar niata odpotovala na Popokatepetelj, kakor sta bila na meravala. Svatbo sta priredila na pri jaz nem ozkem travniku ob Mokrem jarku. Povabila ata tudi mene Imeli ¿mo sc izborno. Ženin Kri lstnik je preskrbel vse potrebno v izobilju. Bil je žldane volje, dasi je bila vsa ofcct kar na puf. Ve nomer se je «emejsl in prepeval meni na čast našo narodno himno: Čuk sc je oženil, tralala! Sova ga je vzela, hopsasa! Toda le kratek čss sta uživala Krilatnik in Slokana aladkosti zakonskega življenja. Danes, na belo nedeljo, 14. apri la je bil deževen, mlačen, akora.i topel večer. Ob takih večerih le tajo kljunači nenavadno počaai in se oglašajo razločno. Tudi Kri latnik .in Slokana ata letala na krilih zakonake ljubezni. Prišla sta pa nedeljski lovec Rekordavzar pa njegov Janez Jeruš, homo šnapsiens. In dasi so kljunači že zdavnaj v prepoveda nem loVskem času, je Rekorda vzar vendar dovolil Jerušu, da je tudi ta streljsl na Slokano in Kri latnika. Tako malo se brigajo lovci za lovopust. 0 tempora, mores! Ko je kosmati Janez Jeruš sprožil prvikrat, je zgrešil, zaklel in ae počaai popraskal, kakor 61 igral na gitaro. Tudi drugo pot ni zadel Jerut nobenega kljunača, marveč le bu kovo vejo: iznova je zaklel, se pri dušil in se popraakal tako hitro kakor bi igral na tamburico. Potem pa je zopet nabil obe cevi. O jerum, {rikrat jerum! Krilatnik in Slokana, oba sta se mu smejala. Toda tretjo pot jc sprožil Jeruš na trideaet korakov. Bum! Bum! O quae mutatio re-rum! ^ Jeruš, Jeruš! Kaj ai naredil na Belo nedeljo, 14. aprila zvečer! Pea je aportiral oba mrliča. "Dubleta, dubleta!" je kričal Rekordavzar, akakal in pleaal kakor obeeden in obetal Jerušu polno bučo grenkega. Pri Slokani so nsšli par čoko ladnih bonbonov. O tempora! Pri njem pa tudi niso iztaknili nič drugega, kakor dopianico sitnega krojača, ki jc bil Krilatnik u puf a) kompletno pomlsdanako obleko. O mores! Rekordavsar je iz pe ruti, od palcev, izpulil ogalniee, bela in rjavkaata perca, ki jib imenujejo gorenjaki, alokarji ču tiče ter jih kot trofejo noaijo pri sita ali zataknjene za klobučnim trakom. Ubogi par niti po amrti nI bil /.družen: Krilatnika je pojedla go spa Milena Rekordavsarjeva, Slokano pa Rekordavzar. Miserere! Deviška Diana. sskrij si obras! Solze odkritosrčne žalosti mi silijo v oči, ksdsr pomislim, da pri tej pojedini ni bilo tudi mene. Finis glorise. Ob priliki ratifikacije paaame-riške pogodbe a strani washing-tonskega senata je priobčil znani Coudenbove-Kalergi v "Prager Tagblattu" članek o panameriš kem razvoju. Svoja izvajanja je posnel iz Friedove knjige "Pan-Amerika". Panameriška misel ss je rodila 2. decembra 1823, ko je proglasil prsdsednik Monroe vsled španske nevarnosti, ki je grozila Južni A-meriki, takozvano Monroevo doktrino, ki je temelj Panamerike. Kmalu potem se je vršil psnamski kongres (leta 1826), kjer je sestopal Zedinjene države državni Blaine jc sklical vse viade na prvo borec za panameriško idejoS svoji domovini. Toda čaa še ni bil u- PONDELJEK. 12. MAJA, 1924 Panamerika. i Znamenje (May 31.3 pomeni, da vam naroč« poteče nn te dan. Po** jo pravočaano, da vam li ne ustavimo. Ako luta prejmete, je mogoča v* 1 jen, ker ni bil plačan, je vaš liat plačan in g« prejmete, je mogoče ust Ijen, vsled napačnega nai va, pišite nam dopisnice navedite stari in novi naal Naši zastopniki so vsi i štreni tajniki in drugi 1 stopniki, pri katerih 14 goden. &cle leta 1881 jc prišlo do'pfaEatf naročnino, prerojenja panamerikanizms. Se-1 veroameriški državnik James Blsine je sklical vaevlade na prvo panameriško konferenco v Washington. ^Conference sc je vršila L 1889. Druga konferenca je bila L 1901 v Mehiki, kjer je bilo sklenjeno, da sc vrši vsako peto leto panameriška konferenca. Svetovna vojna jc ovirala tndi to ter se je vršila peta konferenca šele leta 1923 v Santiago de Chile. Stalni odbor teh periodnih konferenc jc v Waahingtonu, ki ima svoje podružnice v vseh glavnih ameriških meatih. . Panameriška organizacija pov-darja enakopravnost vseh svojih članov. V Evropi razširjeno mnenje, da je panamerikanizem lc 0-rodje severoameriških držav, je pogrešno. Panamerikanizem je tudi nositelj« miru ter garancija ameriških mirovnih stremljenj. L. 1914 je preprečil vojno med Zedinjc-nimi državami in Mehiko. Kon5-ni smoter mu je panameriško dra štvo narodov. Največji pospeševa telj panameriškega pokreta je bi Carnegie. Povest "Jimmie Higgins" js riafta ob šara velike vojne. Dobi se pri Knjiftevni matici 8. M. P. J. Naročnina zs celo leti $5.00 in za pol leta pa $2J Člani S. N. P. J. plačaj« ool leta $1.00 in zs celo 1 $3.80. Za mesto Chicago is cero za leto $6.50, pol 1 $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za psi ta $4.00, za vse leto pa fc Tednik stane za Em $1.70. člani doplačajo as SOc za poštnino. Naročnino lahko tudi n noši jele na naalov: UPRAVNISTVO "PROSVETA 2657 S. Lawndale An, CHICAGO, ILL Ali vaš, zakaj ae tvoj A tako rad potepa 1 dragimi 4 in nganjs razne "poredno* Odgovor na to in mnog« nfi V obnašanju otrok najdeš v I gi "Zakon biogenazije", to dobiš pri Književni matid n ALI STE KDAJ PtEDKUSILI * y Severa's Esko RAZOLO ZOPER SRBEČICO? V LEKARNAH VSEPOVSOD. W, P. SEVERA ca CH>AR RAPID6, 10WA Haročite "Prosveto" sorodniku ali prijatelj* v stari domovini POTNIKI , v litri kraj la ~> EMIGRANTJE Is «tarage kraja potajte preke Emil Kiss bmkiima 133—2d Av„ New York Dan ama paAiljatva — Datar-Jih—Dinarjih. Hranilni oddHek. Javni notarski arad. rmu sa Infenaaeije. KNJIGE • ' Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovenako-anglešlca slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda ve^ ba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Hiffina. Spisal Upton Sinclair, ovenil Ivan Molek. Povest iz življenji poslovenil ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba Cena $1.00 s poštnino vred. Zajedale i. Spisal Ivan Molek. Pove*» doslej skritega kosa življenja slovenskih d* lavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.71 s poštnino vred. Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjic«. ki tolmači mnoge naturne zakone in poKs-zuje, kako m splošni razvoj ponavlja pri pj samezniku flzfeo in duševno. S slikami-Trda vezba. Cena $1.60 s poštnino vred. Zadnji dve kniigi, naročeni skupaj, d* bite za tri dolarie. Vse zadnje štiri knjig« * šest dolarjev, vredne sol Naročbe, s katerimi je poslati denar, •prejema Književna Matica 26874» So. Lawndale A*e„ Chkago. IIL