Poštnina plačana v gotovini Sped. in abb. post. II0 gruppo K A ATA TJ J P Videm - via Viti. Veneto, 32 I I ■ B / '\ B M S B Za Italij° ’ P°lletna 400 lir - Tel. 33-46 - Poštni predal (Ca- ^ jJF B letna 700 lir - Za inozemstvo : sella postale) Videm 186 - M polletna 700 lir - letna 1200 lir - Poštni čekovni račun (C/c . Oglasi po dogovoru, postale) Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Posamezna številka 30.— lir Leto XIII. - N. 12 (261) UDINE, 1. JULIJA 1962 Izhaja vsakih 15 dni GORICA: OBNOVLJENI DOM Proti ustanovitvi dežele so o-stanki gnusnega fašističnega re-(žima, stare sile konservatizma, predstavniki kapitala, finance, veleposestnikov, monopolov in visokega konservativnega klera postavili zid, toda vse to ni nič pomagalo: udarne demokratične in napredne sile so se pokazale, in tudi so, bolj močne, tako da bomo v kratkem dobili deželo s posebnim statutom. Naj omenimo, da so bili predstavljeni štirje načrti statuta in sicer eden od Komunistične partije Italije, eden od Socialistične italijanske stranke in dva od Krščanske demokracije : tržaške in videmske. Iz teh štirih načrtov js parlamentarna komisija za u-stavne zadeve sestavila enega samega, tistega, ki je sedaj v diskusiji v parlamentu. Kot vemo, zahteva parlamentarni mehanizem v teh okoliščinah, ker gre za odobritev ustavnega zakona, dolgo proceduro, to je najmanj šest mesecev, kajti samo po 90 dneh, ko je poslanska zbornica spejela statut za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska Be. nečija, gre lahko ta v pretres in odobritev v senat. V pričakovanju, da bo statut o-dcbren, moramo podčrtati važno vlogo, ki jo je pri tem igrala tudi naša jezikovna manjšina: prebi-vavstvo, politične, ekonomske in kulturne organizacije ter slovenski tisk vseh treh pokrajih (Vidma, Gorice in Trsta). V resoluciji, ki je bila poslana predsednikoma poslanske zbornice in senata — podpisali so jo predstavniki P.C.I., P.S.I., U.S.I. iz Trsta, Slovenske demokratske zveze iz Trsta in Gorire, Slovenske katoliške skupnosti, Sloven- ( nadaljuje na 3. strani) Koordinacijski odbor za preporod Furlanske Slavije je pretekli teden poslal predsedniku italijanskega parlamenta telegram, katerega so podpisali komunski svetovav-ci iz Vzhodne in Zapadne Furlanske Slavije in Rezije Telegram se glasi takole: «Ob obravnavanju zakonskega osnutka za ustanovitev dežele Furlani j»,-Julijska Benečija s posebnim statutom Koordinacijski odbor za preporod Furlanske Slavije prosi preko Vas parlament, da bi bile vključene v navedeni statut ustavna jamstv-. v okviru dežele v korist slovenske jezikovne manjšine v videmski provinci, kakor je podobno v veljavi v deželah Val d'Aosta in Tridentinsko-Gor-nje Poadižje». NA SLIKI ZGORAJ: Pogled na obnovljeni dijaški dom v Svetogorski ulici. SPODAJ: Goriški prefekt dr. Nitri, predsednik province dr. Chiantarolli, goriški župan dr. Poterzio, šolski proveditor prof. De Vetta in ostale oblasti pri otvoritvi doma. NOVE UGODNOSTI ZA ITALIJANE V ISTRI V Jugoslaviji so pripadniki nacionalnih manjšin enakopravni na vseh področjih z ostalimi državljani. Oblasti jim pridejo naproti z vsemi mogočimi sredstvi, ne samo da bi se manjšine ohranile, ampak da bi se te. tudi razvijale, posebno na' kulturnem polju. Nad 3.000 pripadnikov itar lijanske jezikovne manjšine v Jugoslaviji prejema štipendije za šolanje v srednjih in višjih šolah ter na univerzah v Italiji. Svet za kulturo je pred nedavnim sklenil, da se te štipendije pripadnikov manjšin še povečajo. Deležni bodo tudi olajšav pri sprejemu v šole in fakultete, v internate in študentske domove. Poleg tega bodo prejemali po znatno znižanih cenah knjige in razno literaturo, ki se tiska v njihovi matični državi. Država je sklenila, da bo potrošila za nabavo italijanskih učbenikov in podobnih knjig več desetin milijonov lir. OiIiionì med Italijo in Jugoslavijo <»n. FAJSFAIU IN PICCIONI pojdeta v Beograd Aleksander Rankovič je prišel na obisk 13. junija ter se razgo-varjal s predsednikom republike Segnijem, predsednikom vlade Fanfanijem in zunanjem ministrom Piccionijem. Med razgovori sta podpredsednik Rankovič in zunanji minister Piccioni poudarila zelo uspešen razvoj dosedanjega sodelovanja med obema državama in predvsem uspehe dosežene v trgovinski menjavi in pri ekonomskem sodelovanju. Skupna vrednost italijansko-jugo-slovanske blagovne menjave je znašala lansko leto 200 milijonov dolarjev, obmejni promet pa je dosegel vrednost 7,5 milijonov lir v obe smeri. S tem je italijansko-jugoslovanska meja postala ena najbolj odprtih v Evropi. Razen o ekonomskem sodelovanju so se italijanski in jugoslovanski državniki razgovarjali tudi o ostalih vidikih dvostranskih odnosov ter o splošnih mednarodnih problemih. Ob koncu razgovorov sta ministrski predsednik Fanfani in zu-manji minister Piccioni sprejela povabilo podpredsednika Ranko-viča za obisk v Jugoslavijo. S tem je bila spet potrjena iskrena želja obeh strani, da se medsebojni odnosi še izboljšajo. Dobro sosedstvo, vzajemno razumevanje in spoštovanje ter skupna želja po plodnem ekonomskem sodelovanju, so po besedah zanunjega ministra Piccionija osnovne značilnosti za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Lanskoletnemu obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča v Rimu in nedavnemu o-bisku ministra za zunanjo trgovino Pretija v Beogradu se je pridružil še pravkar zaključeni o-bisk podpredsednika jugoslovanske vlade Aleksandra Ranokoviča v Italiji. Ob prisotnosti velikega števila ljudi so v Gorici odprli obnovljeni dom za slovenske študente. Vabilu goriške slovenske matice,so se odzvali naj višji predstavniki vladnih, provincialnih, komunskih in drugih oblasti : goriški prefekt dr. Nitri, predsednik provincialne administracije dr. Chiantarolli, goriški župan dr. Poterzio, šolski proveditor prof. De Vetta, direktor državne biblioteke v Gorici prof. Manzin, direktor slovenskega liceja prof. Rožič, direktor nižje slovenske gimnazije prof. Nemec in skoraj vsi slovenski profesorji in učitelji na Goriškem. Otvoritve so se udeležili tudi tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Italiji Miro Kosmina, direktor kreditne tržaške banke (Banco di Credito Triestino), direktor kmečke banke (Banca A-gricola) v Gorici, zastopstvo dijaškega doma iz Trsta, slovenski komunski in provincialni konsili-rji iz Gorice, Trsta in Furlanske Slovenije. V imenu jugoslovanskega generalnega konzulata se je svečane otvoritve udeležil vicekonzul dr. Srečko Kovačič. Prisotni so bili tudi predstavniki slovenskega in italijanskega tika, dopisniki ljubljanskega tiska, radiotelevizije iz Ljubljane in Kopra. Predsednica goriške dijaške ma-tice Marija Bogatajeva je v otvo-• (nadaljuje na 3. strani) Tudi s prispevkom vztrajne borbe Slovencev videmske province NOVA AVTONOMNA UPRAVNA ENOTA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA < Po dolgih in vnetih polemikah proti konservativnim silam gre v italijanskem parlamentu vendarle k koncu razprava o ustanovitvi nove avtonomne upravne enote - Statut bo vsebovat tudi postavke, ki zadevajo varstvo in obrambo slovenske jezikovne skupine - K temu je dosti pripomogla vztrajna in intenzivna borba vseh Slovencev: od ljudskih peticij pa do intervencij predstavnikov slovenske jezikovne skupnosti in sedaj tudi telegrami, ki so jih postali komunski kon-silirji Furlanske Slavije predsedniku poslanske zbornice in senata - Upamo, da bo nova institucija izvajala vse postavke statuta in da bo poskrbela za ekonomsko obnovo vseh hribovskih krajev Končno smo le pišli do cilja! V italijanski prestolici Rimu je v teku razprava za odobritev posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska Benečija, kar pomeni, da je prišel čas, ko se bo ustanovila in začela delovati nova regionalna institucija. Seveda je bilo potrebno premagati nešteto ovir, da smo prišli do tega, a ponosni smo, da smo tudi mi prispevali svoj delež v tej borbi. PREBERITE! « 1 Slndaci delie valli del Natisone di {ronte alle proposte di includere nello statuto regionale per il Friuli-Venezia Giulia disposizioni di bilinguismo e di istituzione di scuole slave per la provincia di Udine, interpreti della ferma volontà delle genti delle valli e rinnovando la protesta fatta da tutti i Consigli comunali nel 1947 e le successive sino alla protesta dei 1961, rivendicano la piena italianità di queste popolazioni le quali respingono le manovre insidiose per l’italianità dei nostri paesi e ogni estranea pretesa e chiedono che sia escluso dallo statuto della regione ogni riferimento a particolari trattamenti di gruppi etnici allogeni di questi comuni. Confidiamo perciò nel fermo appoggio del Governo e del Parlamento. V slovenskem prevodu glasi takole: « Župani Nadiških dolin v zvezi s Predlogi, da bi se vključile v deželni statut za Furlanijo-Julijska Benečija uvedbe dvojezičnosti in ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini, kot tolmači trdne volje prebivavcev dolin obnavljajo protest vseh občinskih svetov v letu 1947 in poznejše proteste do leta 1961, zahtevajo popolno italijanstvo za to prebivavstvo, ki odklanja zahrbtne spletke v škodo i-talijanstva naših vasi ter vsako zunanjo zahtevo in prosijo, naj se izključi iz deželnega statuta vsak namig, ki bi predvideval posebno ravnanje v korist etničnih in jezikovnih skupin teh občin. Upajo zato v trdno oporo vlade in parlamenta ». Nismo se nameravali spuščati v polemiko z ljudmi, ki jih vsi, Slovenci in Italijani, dobro poznamo, a ker gre za izredno važen zgodovinski dogodek v življenju Furlanske Slovenije, nebismeli ostati absurdni protesti sedmih županov, ki se drznejo tolmačiti mišljenje vsega prebivavstva, neopaženi. Ni potrebno poudarjati, da prebivavstvo sedmih občin nad Čedadom govori doma slovenski, v uradih in šolah italijanski in da torej že obstoja dvojezičnost, a trditev, da naše zapuščeno in obubožano ljudstvo odklanja posebne privilegije, ki jih predvidevajo ustavna določila in mednarodni dogovori v korist jezikovnim manjšinam, je debela laž saj se maše ljudstvo vseskozi bori, da bi mu italijanske oblasti, vrnile vse tSste privilegije in pravice, ki jih je uživalo Pod Beneško republiko. Evo imena županov, ki odklanjajo Posebne privilegije, ki jih nudi nova demokratična Italija slovenski jezikov, ni skupini naše dežele : Anton Kručil iz Sv. Petra ob Nadiži, Egidij Skavnik >z Sv. Lenarta, Anton Vogrič iz Sovodenj, Gino Bla^zutič iz Podbonesca, H. Cicigoj iz Krasa pri Dreki, Natal Ber-njak iz Gnidovce pri Gorenjem Trbi-Liu in Jožef Klodič iz Hlodiča pri Grmeku. Vsak drug komentar bi bil odveč! NAŠIH VASI .V- VOLITVE ZA OBNOVO KOMUNSKEGA KONSILJA TiVORJAIA: Slovenji. v znak prote§ta$ ne kodo volili Demokratična napredna lista «Alleanza Democratica» ima vse možnosti, da pridobi večino — Krščanska demokracija v veliki kiizi: le par minut pred potekom roka je mogla predstaviii nepopolno kandidatno listo — Kandidirajo tudi štirje možje iz slovenske vasi Mažerole, čeprav izgleda, da večina ljudi te vasi ne bo volila v znak prostesta zaradi brezbrižnosti oblasti. Kot smo že poročali v prejšnji številki našega lista, se bodo vršile v Tavorjani nove administrativne volitve dne 22 julija t.l., ker je prejšnja večina s sindikcim na čelu podala ostavke in je bil zato imenovan prefekturni komisar. Telikrat so bile predstavljene samo dve listi in sicer demokratična «Alleanza Democratica» s 16 kandidati in krščanska demokracija s samo 13 kandidati. Nosilec prve liste je znani učitelj Gentili iz Tavorjane, druge pa Beniamino Cudicio. Krščanska demokracija je imela pri sestavi liste zelo velike težave, ker ni mogla najti mož, ki bi sprejeli kandidaturo in samo zadnji trenutek je uspela predstaviti listo le s trinajstimi imeni. Slovenske vasi Mažerole, Tamor in Dre jan zastopajo štirje kandidati, trije na listi krščanske demokracije in eden na listi «Alleanza Democratica». V preteklih komunskih svetih so imele vedno slovenske vasi samo enega zastopnika, sedaj pa je krščanska demokracija‘pbstavila ha listo kar tri; ker upa, da bo na ta način pritegnila k sebi slovenske volivce, ker ti vsakokrat odločujejo zmago. Zgleda pa, da se kljub temu slovenski volivci ne bodo odzvali volitvam, to pa zaradi tega, ker so jih oblasti vse do danes zanemarjale. Ves povojni čas jim o-bljubljajo, da bodo zgradili novo cesto in povezali vasi z dolino z redno avtobusno linijo, a do konkretnih dejanj ni prišlo, nasprotno, tudi obstoječa cesta, ki je strma in nevozna za avtobuse in kamjone, je popolnoma zapuščena in že desetletja je niti ne po-sujajo z peskom. Tamar in Dre-jan, ki ležita nad Mažerolami tik ob meji, sploh nimata nikake kolovozne poti. Ljudie teh vasi morajo prenašati vsa bremena na hrbtu kot tovorna živina. Davki pa niso prav nič manjši, kot jih plačujejo oni na ravnini, ki imajo asfaltirano cesto, so povezani z mestom večkrat dnevno z avtobusi in imajo vse ugodnosti. Ljudje iz slovenskih vasi so končno zastopili, da jih krščanska demokracija pozna in izrablja le v času volitev s tisoči in tisoči obljubami, ki jih nikoli ne drži. Videmski predstavniki c.d. so bili v teh vaseh večkrat in tudi sam predsednik province je bil dvakrat tam in vsakokrat so zagotavljali, da bodo začeli z deli. Sedaj so se ljudje naveličali teh praznih obljub in, kot zgeleda, ne bodo šli volit v znak prostesta. Ljudje niso prav nič zadovoljni, da kandidirajo trije iz Mažerol na listi d.c., ker zastopijo, da je to le vaba za slovenske glasove, da bi spet krščanska demokracija dobila v roke komun. SOVODNJE Jožef Križnar, star 69 ljet, je padu po njekšni strmi stazi in se zlo potouku po glavi. Ozdravu bo v treh tednih. Tud 10 ljetni Ivan Kudrič iz Mašer je muoru iti v špitau, zaki se je močno ur jezu v nogo, kar je sjeku drva. Dne 18 junija so spet odprli stagionalni obmejni blok Hum za dvolastnike. Zaprli ga bojo spet 7. julija ob 19 uri. Lista «Alleanza Democratica» ima vse možnosti, da pridobi večino. Nosilec liste, učitelj Gentili, je zelo priljubljen med ljudstvom in bi bil tudi najbolj zmožen, da bi naprej vodil komunsko barko. Ostali kandidati te liste so tudi dobri elementi, ki izhajajo iz delavskih, obrtniških in kmečkih vrst. Lista je označena z nakovalom in grozdom. Evo tu imena kandidatov dveh list : lista št. 1 ( nakovalo z grozdom ) : Gentili Giuseppe, Zampa-rutti Pietro, Piccaro Erminio, Brunello Alberino, Laurino Anibaie, Cecina Luigi, Piccaro Erminio, Montina Fiorino, Paluzzano Giovanni, Jacuzzi Attilio, Cormons Angelo, Tosolini Giordano, Decorti Enrico, Ballutto Bruno, Gullion Teodoro in Crapiz Sante. Lista št. 2 (ščit s križem): Silvio Balutto, Cudicio Beniamino, Comelli Paolo, Cadalino Basilio, Makorič Mirelo, Makorič Mirelo, Makorič Peter (Pezan), Spekonja Silvio Severino, Grašič Venusto, Fracassoro Erminio, Flebus Gu-•’i stavo in Sabadini Primo. MAŽEROLE. V kratkem bo dobila naša vas ambulatorij za o-trokè. Do sadà so muorle matere nositi boune otroke k mjedihu v Tavorjano, kar je blo zlo težko, posebno pozim, kar je zapadu sneg. KANDIDATNA LISTA “ ALLEANZA DEMOCRATICA „ 1. GENTILI Giuseppe - Ta-vorjana . Učitelj 2. ZAMPARUTTI Pietro -Tavorjana- Kmetovalec 3. PICCARO1 Erminio - Tavorjana - jJelavec 4. BURELLQ Alberino - Tavorjana?- Kamnosek 5. LAURINO' Annibaie - Tavorjana - Kamnosek 6. CECINO Luigi- Tavorjana - Kamnosek 7. PICCARO Erminio - Ronchis - Slikar 8. MONTINA Fiorino - Montina - Kmetovalec 9. PALUZZANO Giovanni - Prestentots- Kmetovalec 10. JACUZZI Attilio - Prestento - Upokojenec 11. CORMONS Angelo - To-gliano - Kmetovalec 12. TOSOLINO Giordano -Togliano - Kmetovalec 13. DECORTI Enrico . Ko-sta - Delavec 14. BALUTT Bruno - Rosta - Delavec 15. GULLION Teodoro -Kanalut - Zidar 16. CRAPIZ San te - Mažerole - Mlekar i. ■s *** •.*Vw MAŽEROLE: Pri vodnjaku, ki stoji sredi vasi, se cel dan vrstijo žene, ki hodijo s kanglami po frišno vodo ali pa perejo radič. V poletnem času tudi rade dlje postoje ob hladnem koritu pod košato staro lipo in se pogovarjajo o vsakdanjih skrbeh, ki jih ima vsaka na pretek. Vodnjak, lahko rečemo, je zbirališče mladih in starih, jih združuje in ìazdvojuje, kajti ta je tudi vaško prizorišče prepirov. Iz Krnatske Prejšnji tjedan se je smartno ponesrečiu par djelu naš vaščan 43 ljetni Zef Tomasino (Muri-njès). Mož e šou z jutra zguodaj kosit travo an tam mu je to more beti spodarsnjelo, zaki o je svjet zlò pròst, anu e spadu kakih 20 metre globoko u patok, kjer je dosti globokih vjerjeu. Domači so ga čakali zvečar, a zatuo ke to ga ni blo od nikoder, so ga šli gledat. Obrjetli so ga šelč drugi dan mar tvega, zaki se je par padcu močno udaru u glavo anu se tud Iz Nadiške ČEDAD Komunska administracija je vključila v svoj program progijet za inkrement industrializacije v Čedadu. Z raznimi olajšavami in koncesijami bi muorle na komunskem teritoriju zrasti nove fabri-ke, ki bi dale d jela domačinom in tistim iz Nadiške in Sovodenj ske doline in takuò dvignit lokalno ekonomijo,ki je v resnici po-pounoma na tleh. Okuolca Čedada je zarjes prikladna za nardit «Zona industriale» in bi bla tud zlo potrjebna. ŠENČUR. Dne 10 junija so odkril v naši vasi «spominsko ploščo» znanemu geografu France-scu Musoniju. Plošča je uzidana na šoli in nosi sadà njegovo ime. KRAVAR. U kratkem bojo dokončal zadnje djela u naši novi šuoli. Tisto djelo bo koštalo 2.500.000 lir an jih bo dala država. Črni Prejšnji tjedan smo spremil k zadnjemu počitku našo naj starejšo vaščanko 97 ljetno Rozo Cenčič. Cjelo živenje ranke Roze je blo posvečeno le tardemu djelu v svoji rojstni hribovski vasi in familiji. že samo tuo, de je uzre-dila 12 otruok in da vjemò kjé leži črni vrh, nam da misliti, da njeno živenje ni blo rožnato. Njenega pogreba se je udeležila docela vsa vas. _______________ , Gorenji Burnus Na komun je paršla noticija, de je dne 25. maja umrù v Franciji Jožef Blazutič iz naše vasi. Umrù je na operaciji. Ranki Blazutič se je preselu v Francijo in se tam poročil z domačinko Marijo Sitaro še pred 30. ljeti. Bil je po mištirju maran-gon. Djelu je u njekšni fabriki pohištva in bil večkrat premjan zavoj svoje djelavnosti in iznajdljivosti. ž lahti rankega Blazutiča izrekamo naše sožalje. Podbonesec Naš vaščan 17 Ijqtni Adrian Koren se je prejšnji tjedan zlo hudo ponesreču, kar e targu čerje-šnje. Zlomila se je veja in puob je padu kake štiri metre globoko. Par padcu si je zmečku prsni koš (torače) in ušafu hudo rano na glavi. V čedadskem špitalu so si pridržali prognozo, zaki njegovo stanje je zlo resno. FOROKA. Mjesca maja se je poročila na Stari gori naša va-ščanka Marija Juretič s posestnikom Aureli jem Močilnikom iz Dolenjega v Brdih, želimo jima do-:stL§rečg» v žakpnskem stanu. j) Izpod Mat Zlo je užalostila use ljudi iz naše okuolce noticija, da se je smrtno ponesrečiu naš vaščan 36 ljetni Bazilijo Martinič. Mož je nesu v gozd na pašo čebele in med potjo mu ie spodrsnilo po starmi in mokri stezi in takuò je strmoglavil kajšnih 30 metru globoko. Zaki zvičer ga ni bluò domov, so bli njegovi domači zlo zaskbljeni in so ga začel iskat po usej okuolci. Ušafali so ga šele drugo jutro vsega premraženega in hudo ranjenega. Zaki je kazu še senje življenja so ga šobit pejal v čedadski špitau, kjer je pa še isti dan umrù zavoj komplikacij. do konca sistemirali an asfaltirali an takuò dali krajem te cone možnost, de se turistično opomorejo. / zadušu u vodi. Nesreča je zbudila v Viskorši anu okuolci veliko žalost, saj je bi ranki Zef Murinjès djelaven mož anu u najbuojših ljetih. BREG V TERSKI DOLINI. Prejšnji tjedan so obrjetli na senožeti martvega 63 ljetnega Zvar na Cragnolinija iz naše vasi. Mož, ki e bi že več časa bolan na sar-cu, je sjeku travòbrez nič na glavi an par hudem soncu. Mjedih je konstatù, ke je umar zavoj sončarice. LESA, V kratkem bojo odprli kantir, ki bo restauriru cjerku. Na djelo bojo uzel 15 djelavcu. Vsa djela bojo koštala 2 milijona lir. Iz Idrijske V davčno komisijo (commissione censuaria) za ljeto 1961-64 so bli imenovani teli : Federik Kver. čič, Alojz Kolarič, Silvano Zuc-chia, Alfonso Rizzi in Anton Pau-ša; kot suplenti pa: Tilijo Bordon, Ermenegildo Bertossin in Dionisio Pasqualini. Impreza Lino Tessari iz Vidma je tožila naš komun, zaki ni u pravem času plaču djela za gradnjo nove šuole v Prapotnem. Impreza je tjela, da bi muoru komun plačati visoke interese (obresti), a videmski tribunal je to zahtevo zavarnù, zaki jo je smatru za nezakonsko. Iz Terske CENTA. S parvim junjem je paršla cjesta, ki peje iz čente čez Njeme, Ahten an Fojde u Čedad an Krmin, pod administracijo ANAS. Strojit so jo začel že lani, a so muorli ustavit djela, zaki je manjkalo sredstev. Troštaj-mo se pa, de jo bojo u kratkem IzBezjunske doline Pred dnevi se je sestal komunski konsil, da je med drugim tudi odobril načrt ing. Barazzuttija iz Tclmezza za sistemacijo cest Sv. Jurij-Ravenca, Osoj ani, Stolbica in del ceste most Rob na križišču Zamlin. Vse skupaj za to delo bo koštalo 22 milijonov 750.000 lir. Komunski konsil je sprejel tudi izdatke 13.750.000 za cestno povezavo Njive. Plutišče U tjem zadnjem času smo imjel u naši vasi kar pet porok. Poročiu se je Serafino Cuffolo - Skompin z Cuffolo Genovefo - Zanutova; Silvio Cuffolo - Blank z neko če-čo doma iz Karnije; Marija Cuffolo - Uančuka se je poročila z nekim Furlanom; Terezina Cormons - Zehič z Attilijem Mene-gon iz Cavazzo Nuovo an Mario Sedola Juanč z Delfino Tomasino Uhanova iz Brezej. Usèm parom želimo dosti sreče an zadovoljstva u skupnem žive-nju. AHTEN Zelo hudo se je ponesreču 49 ljetni Ciro Bombardir iz Maline, kar je šu v Reano. Na cjesti ga je povozu nek avtomobil, ki je po incidentu zb ježu in ubogi mož je obležu z zlomjeno nogo in ranjeno glavo nezavesten ponoči na cjesti. Nek avto, ki je zagledu ponesrečenca, ga je buj pozno pejù v videmski špitau. Kar je paršu Bombardir k zavesti je povjedu, de prav nič rie puomni kako je paršlo do nesreče. PRED 8 LETI JE UMRL NAŠ NARODNI BUDITELJ IN POET IVAN TRINKO Je res že osem let, kar smo pokopali našega velikega poeta? Njegovo telo se je spremenilo v Prst, a iz te prsti so pognale nove rože, ki jih mi Slovenji trgamo in Polagamo na srce. Poet, glasbenik in umetnik msgr. Ivan Trinko, ki je vse življenje hodil po pravi ravni poti, nas je Marsičesa naučil in nas še nadaljuje učiti v svojih knjigah. Zrna, ki jih je sejal v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, niso Padla na nerodovitna tla. Kljub najhujšemu vladnemu pritisku v vseh treh Italijah, liberalni, fašistični in demokristijanski, je o-stalo naše ljudstvo zavedno, ohranile je ljubezen do svoje domače besede, kot je učil naš veliki genij v svojih poezijah. O tem priča tudi obstoj našega lista, po katerem naše zavedno ljudstvo rado sega, ker ve, da se tudi «Matajur» bori proti raznarodovavcem, za našo materino besedo, za slovensko šolo in za naše narodne pravi. ce. Dežela, ki se ponaša s takimi sinovi, kakršen je bil Ivan Trinko, ne more propasti in ne bo nikdar propadla. V sedanjih težkih časih smo si zopet poklicali v spomin njegovo oporoko: «Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov ! » Iz Trinltovili spiskov Večina Trinkovih pesmi je bita natisnjena, a ostala je tudi kakšna le na koščku papirja, ki smo jo našli v njegovi zapuščini med številnimi zapiski. Pesem, ki tu objavljamo, je pokojnikova roka napisala v lepi in jasni pi- savi : 1. V stante, bratje, vstante! Evo naše gore Lepo se zlatijo V blesku zlate zore. Ptiček ’z grma poje Beli dan naznanja Gora in dolina Budi se iz spanja. Novi blagodejni Duh nad nami plava. V svoje širno krilo Vse nas kliče Slava! Tepli me nevsmilno, Jesti ne dajali; Meni so in tebi Tujci se smejali! K tebi zdaj se vračam Da obraz ti mili Zopet zrem i v tvojem Se razjokam krili. 2. Zdrava, srčna majka! Hčerka izgubljena Tukaj se pred teboj Mečem na kolena. V tvoje se zatekam Zaželjeno krilo, Da bi tuje sile Enkrat me vbranilo. Grenke sem po tebi Solzice točila Ko me tuja roka V lance je vklenila! Glej zvenelo lice Glej rokè žuljave, Strgano obleko 1 nogè krvave! GORICA: OBNOVLJENI DOM ZA SLOVENSKE DIJAKE uma volta e oggi BRATCEM ! 'j . Sporočamo, da je s 1. majem t.l. povišala cena našemu listu od 25 ji»a 30 lir. To smo bili primorqujii storiti zaradi povišanja tiskarskih stroškov, papirja itd. Odslej je naročnina na «MATAJUR» sledeča: Celoletna tu,700 Lir Polletna n 400 Lir Inozemstvo: Celoletna f,2Q0 Lir Polletna , 700 Lir Vsoto nakažita na naš poštni tekoči račun št. 24/7418, Via Vittorio Veneto, 32 - UDINE , :.,h0qvj -Ši- ritvenem govoru poudarila vlogo slovenskega dijaškega doma v Gorici pri vzgoji slovenskega mladega rodu in izrazila upanje, da bodo po uzakonitvi slovenskih šol v Italiji čimprej odstranjene vse ovire za njen nadaljnji razvoj. Izrekla je globoko zahvalo vsem, ki so dali svoj delež pri vzdrževanju doma in. njegovi obnovi. Obnovljena stavba je zares zelo moderno urejena. Načrt je izdelal znani tržaški arhitekt Dario Jagodic, dela pa je izvedlo tržaško gradbeno podjetje Černigoj. Novi lokali bodo lahko sprejeli 75 rednih in 35 zunanjih gojencev. V njem so moderna jedilnica, kuhinja, glasbena soba, čitalnica, učilnice s centralno kurjavo in z najmodernejšimi higijenskimi in sanitarnimi napravami. Vsa dela pa še niso končana. Med poletjem bodo zgradili še veliko pralnico z likalnico, nad njo pa še zimske športne prostore. Dvoriščni prostor bo preurejen za dvoje igrišč : dekleta in fante. Sprednji vrt bo spremenjen v park v slogu renesanse in v kotu bo stal kip velikega primorskega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, delo slavnega slovenskega kiparja Kalina. V novih prostorih slovenskega dijaškega doma bo prostora tudi za gojence, ki bodo obiskovali slovenske osnovne šole. To je posebno za nas Slovence videmske province velikega pomena, ker tako bodo mogli tudi naši malčki na šolanje v Gorico Doslej je dijaški dom sprejemal le gojence, ki so dovršili peti razred osnovne šole. Her pri nas ni v šolah nikakega pouka v materinem jeziku in ga y "r—— neba : OVlI.b SVOJ;}!liji - OiitìuiAOx M rr :-T ITtU 'VTO —————_ i _>rjj fr* VOJ*Ai JJ.Zl - OulSiialM. i OfflfTH T 'Ar 11 i Pz-S (tl O'/t Mentre prende vito ila Regione E’ interessante in questo periodo andare un po’ in là nel tempo e fermarsi nei paraggi del XIV0 secolo da dove si possono scoprire e quasi toccare con mano cose e costumanze che sembrano di °ggi. Con ciò non presumiamo di essere annoverati tra i ricercatori di curiosità storiche. Anche allora si lottò parecchio Per «regionalizzare» certi territori e tra questi quello della Schia-vonia, corrispondente in tutto e dappertutto aH’attuale Slavia Friulana la quale anch’essa costituì stato a sè anche per il fatto di essere isolata tra monti e torrenti e di usare un proprio linguaggio e precisamente quello sloveno. E’ in tal modo che nacque la «Schiavonia». Le nostre ^alli in quell’epoca disponevano di un proprio Parlamento e di un Proprio esercito e questa «Schia-vonia» visse autonoma con proprie democratiche leggi per secoli 6 secoli ; autonomia che mantenne anche sotto il dominio della Repubblica di Venezia che il 24 settembre 1722 nominò le ville imponenti le famose «Banche» di Antro e Merso e che sono Ver-Passo, Biacis, Cepletischis, Erbez-z°, Vernassino, Clenia, Ponteacco piastra, Luico, Tribil di Sopra, fregna, Altana, Lasiz, Tarcetta, persino, Savogna, Azzida, San dietro, Brischis, Cosizza, Drenja, Oblizza, Podpecchio, S. Leonardo, Spignon, Pegliano, Mata-JUr, Brizza, Sorzento, Biarz, Rod-da, »Grimacco, Cqstne, Cravero, Rribil di Sotto e Merso di Sotto. Ognuna di queste ville costituiva dn Comune con proprio statuto avente a capo un «Decano» (Sindaco) democraticamente eletto dai capi famiglia, i quali componevano la «vicinia» (comunità o ’kamunja» come veniva chiamar che si raccoglieva sulla piaz- In effetti le 36 Vicinie formavano le famose due «Banche»: quella di Antro e di Merso ed a capo di ciascuna vi era un Decano grande (Sindaco). I due Decani convocavano le Vicinie grandi dei comuni della convalle i ispettiva intorno alle lastre di pietra o banche esistanti nelle ville di Tarcetta e di Merso. Ed eccovene un esempio: «Adì 10 a-priìe 1710. In villa di Tarcetta, alla Lastra luoco solito della Vici-ma Grande. Ove congregati li decani dell’Onoranda Banca di Antro, alla presenza delle quali al N. di 45 fu da tutti creato il Cancelliere della loro Giurisdizione in mancanza del q. Mag.co d. d. Carlo Carcaterra loro Can. e il sp. Luca Cucavaz di S. Pietro così ». Le «Banche» di Antro e Merso formavano l’Arengo (Parlamento) della Schiavonia che di solito si riuniva nei pressi della Chiesa di S. Quirino sotto i secolari tigli quando il pubblico interesse lo richiedeva. Ecco ora un secondo documen- vu: to che comprova' una riunione del «Parlamento : della Schiavonia»: «Adì 1. giugno 1674. Nel pubblico Arengo ~nel loco solito appo S. Quirino. Ove li decani della Contratta di Antro hanno eletto il novo Sindaco Giovanni Blasut-tigh q. Pietro detta villa di Vernassino, come riff.e Leonardo Dorbolò Giurato Grande con la patta della Maggior parte delli decani, et fu licenziato con hono-ri Giac.o Troppir&t Sindico passato». » Per chi volesse /vieppiù approfondire le cognizioni in merito alla ampia autonomia politica, amministrativa e giudiziaria cui godevano le nostre popolazioni nei tempi andati non ha che da consultare l’opuscolo «Riflessioni sopra lo stato economico della Schiavonia» che Lorenzo Tomase-tig, l’Avvocato e Sindaco della Schiavonia, scrisse" nell’anno 1788 a lume e direzione della Popolazione. - J La pubblicazione, tratta da un discorso pronunciato nel 1776, ammonisce la Schiavonia a stare continuamente all’erta per la conservazione dei suoi privilegi e per ottenere l’esonero dei gravami fiscali. A S. Quirino, nell’Arengo del 12 novembre 1797 dei Decani e dei Deputati di entrambe le Convalli o Banche, venne proposto «di passare all’elezione di n. 2 Deputati Alberto Tommasino (continua in 4 pagina) , o in altro luogo aperto per pattare i problemi che interessalo la popolazione. *•' ......................................... S. QUIRINO (nei pressi di S. Pietro al Natisone): La iantosa chiesetta dove si riunivano, sotto i secolari tigli, i Decani ed i Deputati delle due Convalli. L'Arengo (Parlamento) della Schiavonia si riuni per l'ultima volta, come Io attesta il verbale della seduta conservato negli archivi di Stato a Venezia, il 3 maggio 1803. otroci znajo le, ker so se ga naučili v hiši, se niso mogli upisati naravnost v srednjo šolo, ampak so morali obiskovati eno leto strokovno šolo, da so se priučili knjižne slovenščine in nato mogli vstopiti v prvi razred slovenske srednje šole. Sedaj bo tudi ta težkoča odpravljena in upamo, da bo dosti staršev izkoristilo priliko, da pošljejo svoje otroke v slovenske šole v čimvečjem številu. Por je glih takuò zdravilen kot česen : dižinfetjera želodec in črevesje, je en rinfreškant za ejelo telo. Pomaga pruot vročic in zma-njušuje karvni pritisk. Por nje-ma tistega hudega duha kot česen, katjerega dost ljudi ne more prenašati. Tudi narbuj delikatni želodci lahko prenašajo por in za-tuò bi mu muorli na široko od-prjeti vrata u kuhinji. Nuca se ejela rastlina. Mesna žu-pa s porom in rižem ali s pašto je zlo okusna in zdravilna. U Franciji je por zlo razširjen in ga nuca j o u useh varstah žup in minešter u usaki hiši. Francuoz vjè kakuò djela dobrò por. Tam je zlo parljubljena zalenjavna žur pa ( francuoska župa ) iz pora, koren j à, krompirja, fižola, zejà, zelene itd., kar se use skuha u malo vode. Use tuo pasano skuoz sito da zlo gost sok, ki ima u sebi dosti mineralnih sostane in je zlo okusen. Mjedihi pravijo, da je zelenjau-na župa s porom narbuj za dobar kup in narbuojša za ustavit drisko, za zdravit želodec in črevesne boljezni par otrocih in odraslih. Zatuò sadite nimar več pora in ga kuhajte usak dan, de si ohranite zdravje. NOVA AVTONOMNA UPRAVNA ENOTA ske kulturno-gospodarske zveze v Italiji in Prosvetnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu — se je med drugim zaprosilo, naj bi se v deželni statut vključile garancije, ki ščitijo vse pravice slovenskega ljudstva bivajočega v deželi. Posebne delegacije predstavnikov političnih, kulturnih in ekonomski organizacij slovenske manjšine videmske, goriške in tržaške pokrajine so v Rimu v večih presledkih vsakokrat energično zahtevale pri vladnih organih in pri parlamentarnih skupinah poslanske zbornice in senata, da bi slovenska jezikovna manjšina dobila potrebno zaščito svojih pravic v jasnih postavkah v deželnem statutu. Evo zakaj postoji v definitivnem načrtu člen 3, ki se glasi takole : V deželi je priznana enakost pravic in ravnanja nasproti vsem državljanom ne glede na etnično skupino, kateri pripadajo, z zaščito njihovih eničnih in kulturnih značilnosti. Do te pridobitve je prišla naše ljudstvo kljub besnemu nasprotovanju nekaterih posameznikovi iz naših dolin, ■* ki so zgrešili, po ljudskem mnenju, pravo pot in pozabili na življenje in modre nauke naših starih. Ko smo dodali tudi to neprijetno opazko, ki pa končno nima nobene važnosti v pogumni borbi, ki jo je vodilo naše ljudstvo s srcem in tradicionalnim duhom, preidimo na drugo. V neki ljudski peticiji, potrjeni s stotinami podpisi, ki je bila poslana parlamentu, parlamentarnima skupinama in vladi, so Slovenci videmske province krepko podčrtali svoje upravičene in svete zahteve,!ne samo da bi mogli živeti doma, to je, da bi bilo vsem zagotovljeno delo na domačih tleh, ki je principalna baza za njihov obstoj, ampak da bi jim bile tudi kot pripadnikom slovenske jezikovne manjšine zajamčene v deželnem statutu vse pravice, ki jim po ustavi in mednarodnih dogovorih pritičejo. Tudi «Koordinacijski odbor za preporod Furlanske Slavije», u-stanovljen na pobudo izvoljenih komunskih predstavnikov, je zaprosil predsednika parlamenta s telegramom, ki ga tu posebej prinašamo, naj se zaščitijo Slovencem videmske province vse pravice. Pustimo ob strani še druge tolike in tolike iniciative, individualne in kolektivne, s katerimi se je naše ljudstvo — strogo zvesto svojim principom in tradicijam — vedno in brez omahovanja borilo tako za obrambo pravice do življenja, kot ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom ; z enako vnemo in brez predsodkov se je borilo tudi proti vsem načinom zatiranja : na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju, predvsem pa proti volgarnemu, zahrbtnemu in vztrajnemu raznarodovanju. Zaenkrat pričakuje prebivavstvo slovenskega jezika videmske province od novoustanovljene avtonomne dežele vse beneficije — seveda če bo novi organizem pov-tere je bil ustvarjen — in v prvi sem odgovarjal namenom, za ka-vrsti absolutno spoštovanje njihovih etničnih in jezikovnih pravic. Anche con il contributo della nostra lotta IN ATTO LA REGIONE FRIULI-VENEZIA GIULIA Dopo anni di vivaci e accese polemiche contro le forze conservatrici e retrive, al Parlamento italiano si sia finalmente concludendo il dibattito sulla istituzione dell'ente autonomo regionale - L'inclusione nello statuto dell'articolo 3, inerente alla tutela delle minoranze linguistiche, è stato determinato più che tutto dalla nostra assidua e intensa lotta che va dalle petizioni popolari, agli interventi dei rappresentanti della Comunità Linguistica Slovena e per ultimo al telegramma inviato al Presidente della Camera dai consiglieri comunali della Slavia Friulana - Dal nuovo istituto le nostre popolazioni si attendono la completa rinascita economica Ecco il cementificio di San Leonardo prima della sua voluta demolizione: per tutta la zona, ed in particolare per i lavoratori, esso costituiva una sicura economia. Una volta eieminato il cementificio la situazione economica locale è andata aggravandosi in modo pauroso talché l'emigrazione verso terre lontane ha assunto aspetti impressionanti. Anche con questi sistemi si è voluto colpire senza dubbio la sensibilità, l'amor proprio e la vita stessa delle nostre laboriose, oneste e leali popolazioni. continua dalla terza pagina MENTRE PRENDE VITA IL NUOVO ENTE REGIONE Finalmente ci siamo! Nella capitale italiana infatti sta per essere approvato lo statuto speciale della regione Friuli-Venezia Giulia il che vuol dire che ci troviamo alla vigilia della creazione e del conseguente funzionamento dell’Ente regionale. Naturalmente ce n’è voluta per arrivarci ; e per arrivarci una mano ben volentieri l’abbiamo data anche noi. Contro l’istituzione della regione avevano fatto muro, con i ruderi del fascismo, tutte le vecchie forze del conservatorismo : del capitale, della finanza, del latifondo, dei monopoli e dell’alto clero ; ma nulla ha giovato : le forze d’urto democratico e progressiste si sono dimostrate, e lo sono, più forti cosicché la Regione a ESISTIAMO II nuovo Segretario della d. c. nel Friuli — l’avvocato Bressani — di recente ha trovato modo, durante una riunione tenuta a Tarcen-to, di chiarire il suo pensiero, che dovrebbe essere poi quello del partito di maggioranza, nei riguardi della costituenda Regione Friuli-Venezia Giulia. L'avvocato Bressani ha però approfittato, dimostrando con ciò di essersi posto sullo stesso piano dei fascisti, per affermare che nelle vallate del Natisone, del Torre e del Cornappo non si può parlare di minoranze linguistiche in quanto ivi le popolazioni da anni sono state assorbite completamente dalle tradizioni culturali e politiche del Friuli e che in conseguenza per l’Ente Regione non si porrà il problema del mistilinguismo. Anche i fascisti, infatti, che durante il «ventennio» si sono ferocemente accaniti in una malvagia politica antislava e di snazionalizzazione nonché di svilimento delle nostre popolazioni sfruttate e abbandonate, doloranti e immiserite, al loro destino, ad un certo momento si ritennero convinti che nelle nostre Valli e Convalli il respiro slavo non si fosse soltanto affievolito ma addirittura spento. Parliamoci chiaro, avvocato Bressani. Che lei voglia o no inserire il problema delle minoranze linguistiche nello statuto regionale, interessa poco lei lo dica. A noi interessa invece — più che protestare per consentito diritto per le dichiarazioni che altro non fanno che porre in evidenza una completa ignoranza sulla realtà — far conoscere soltanto, se ancora ce ne fosse bisogno, come da noi stanno le cose. Il nostro biglietto da visita parla chiaro: le zone, e sono le statistiche ufficiali che lo confermano, abitate da popolazioni di lingua o di dialetto sloveni sono Lusevera, S. Pietro al Natisone, Taipana, Drenchia, Grimacco, Pulfero, Resia, Savogna, Stregua, S. Leonardo nonché le zone montane e pedemontane dei comuni di Nimis, Attimis, Prepotto e Torreano di Cividale. A queste zone vanno aggiunti gli fluitanti — e sono oltre 2.000 — di lingua slovena della Val Canale. E in quest’ultima valle vi sono anche dei gruppi di cittadini di parlata tedesca, come esistono del resto anche in Carnia. Quanti sono in tutto? Nel 1914 l’Annuario Statistico fece la cifra di 53.003 così distribuiti: mandamento di Cividale 32.317, mandamento di Gemona 2.123, mandamento di Tolmezzo 4.671, mandamento di Tarcento 13.892. E se da allora la cifra è diminuita non rimane che ringraziare tutti coloro che, usando metodi in contrasto con i diritti delle genti e contro ogni legge civile e umana, si sono affannati per rendere dura e impossibile l’esistenza alle nostre popolazioni con il precìso brutale obiettivo di toglierle di mezzo. Ma ciò non è avvenuto, e non avverrà perchè gli slavi del Friuli non vogliono tradire le loro origini e tanto meno rinunciare ai diritti che loro vengono dalla Costituzione repubblicana e dagli vm-pegni internazionali: Trattato di Pace, Memorandum di Londra, Carta delle Nazioni Unite che si è assunto lo Stato italiano nei confronti delle minoranze linguistiche. statuto speciale sta «passando» in bellezza. Ci sembra opportuno ricordare che quattro erano i «progetti di statuto» presentati e precisamente uno del Partito Comunista Italiano, uno del Partito Socialista Italiano e due della Democrazia Cristiana : uno da parte di quella triestina e uno da parte di quella udinese. Di questi quattro progetti la Commissione parlamentare per gli affari costituzionali ha tratto motivo per formularne uno solo, quello appunto che è in discussione in parlamento. Come si sa il meccanismo parlamentare in queste circostanze richiede una procedura piuttosto lunga e solamente dopo trascorsi novanta giorni dalla approvazione da parte della Camera dei Deputati la legge passa in discussione nell’altro ramo del Parlamento. Nell’attesa che lo statuto venga approvato secondo i desideri generali sottolineiamo la parte importante avuta dalla nostra minoranza linguistica: popolazione, organizzazioni politiche, economiche e culturali, e organi di stampa. TUTELA DELLE MINORANZE LINGUISTICHE ANCHE NELL’AMBITO DELLA REGIONE In una risoluzione inviata ai Presidenti dei due rami del Parlamento — firmata dai rappresentanti del P.C.I., del P.S.I., dell’U.S.I. di Trieste, dell’Unione democratica slovena di Gorizia e Trieste, della Comunità cattolica slovena, dell’Unione cristiana sociale slovena, dell’Associazione e-economica culturale slovena in I-talia e del Circolo di cultura «G. Trinko» di Cividale — si è chiesto, tra l’altro, che nello statuto regionale venissero incluse garanzie a salvaguardia di tutti i diritti spettanti agli Sloveni della regione. A Roma, in varie riprese, presso gli organi governativi e presso gruppi parlamentari della Camera e del Senato speciali delegazioni della minoranza slovena delle provincie di Udine, Gorizia e Trieste hanno ogni volta e sempre con maggior energia e dignitosa fierezza esposto e reclamato che la minoranza linguistica slovena trovi la necessaria tutela dei suoi diritti in chiari riferimenti nello statuto regionale; ed ecco il perchè nel progetto definitivo vi figura l’articolo 3 che suona così : « Nella Regione è riconosciuta parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali»; e questa orgogliosa conquista da parte del nostro popolo è venuta malgrado l’astioso affannarsi di certi elementi delle nostre Valli che avrebbero smarrito, secondo l’opinione pubblica, la strada maestra e dimenticato la condotta e i saggi IL TELEGRAMMA INVIATO AL PRESIDENTE LEONE I consiglieri comunali, aderenti al Comitato di Coordinamento Rinascita della Slavia Friulana, iniziandosi la discussione sull’Ente regionale, hanno tempestivamente inviato al Presidente della Camera on. Leone il seguente telegramma: Discutendosi progetto costituzione regione Friuli Venezia Giulia a statuto speciale Comitato Coordinamento Rinascita Slavia Friulana tramite Vostro sollecita Parlamento voler includere nel citato statuto garanzie costituzionali ambito regione favore minoranze linguistiche, slovene provincia Udine similmente regioni Val d'Aosta et Trentino Alto Adige. insegnamenti dei nostri vecchi. Una volta riferita questa nota stonata, del resto senza importanza ai fini della coraggiosa lotta intrapresa e sostenuta dalla nostra gente che ha veramente un’anima ed uno spirito eminentemente tradizionali, passiamo ad altro. In una petizione popolare, a-vallata da centinaia di firme, rimessa al Parlamento, ai gruppi parlamentari ed al Governo, gli Sloveni della provincia di Udine, hanno sottolineato con forza le loro giuste e sacrosante aspirar zioni intese non solo a rendere possibile l’esistenza in loco con opportune e umane provvidenze e con l’assicurare il necessario lavoro a tutti, che è la base principale, ma anche a far sì che ogni loro diritto, derivante dalla loro condizione di appartenenti ad u-na minoranza linguistica, venga garantito con precise disposizioni da inserirsi nello statuto regionale. CHE COSA ATTENDONO GLI SLAVI DEL FRIULI DAL NUOVO ISTITUTO A sua volta il «Comitato di Coordinamento per la Rinascita Economica della Slavia Friulana — cui aderiscono anche rappresentanti eletti nei vari consigli comunali — ha sollecitato il Presidente della Camera on.le Giovanni Leone con il telegramma che a parte riportiamo. Trascuriamo le altre mille forme, individuali e collettive, con cui la nostra popolazione — sempre rigorosamente fedele ai propri principi ed alle proprie origini — sia in difesa della propria personalità e per garantirsi il diritto alla vita che per la creazione della regione si è di continuo e senza tentennamenti battuta ; come con uguale impegno e spregiudicatezza si è battuta contro ogni forma di oppresione : sul piano economico, sociale e culturale e soprattutto contro la volgare, insidiosa e persistente opera di snazionalizzazione. Con la regione, pertanto, le popolazioni di lingua slovena della provincia di Udine si attendono senz’altro notevoli benefici — sempre tenuto conto che il nuovo organismo risponda in pieno agli scopi ed agli obiettivi per cui è stato creato — è innanzitutto il rispetto assoluto delle loro caratteristiche etniche e linguistiche. e Procuratori, quali abbiano a presentarsi ai piedi del trono di S. M. l’Imperatore o qualunque altra autorità, per implorare la conferma degli Antichissimi Privilegi». Dai documenti reperibili nello Archivio di Stato di Venezia risulta chiaro che il popolo della Schiavonia aveva saputo crearsi veramente un Governo proprio, democratico e parlamentare che nei suoi Arenghi o consessi discuteva e deliberava in piena libertà intorno a tutti gli interessi amministrativi, politici e giudiziari delle due Convalli che fino all’ultimo diedero saggio di forte organamento e di profonda sapienza civile. Nel 1803 l’Arengo delegò il Decano Giuseppe Venturino, Sindaco della Convalle d’Antro, e il Decano Michele Droli, Deputato della Convalle di Merso, a recarsi a Venezia per ossequiare a nome del Parlamento della Schiavonia, S. E. Ferdinando Co : di Bis-sigen Commissario Plenipotenziario di S. M. Francesco II. Fu soltanto il 4 aprile 1816, in era napoleonica, che i 36 Comuni, che costituivano la Schiavonia, furono ridotti a 8 e precisa-mente : S. Pietro, Tarcetta, Rod- da, Savogna, Grimacco, Drenchia Stregna e S. Leonardo con i quali si.creò il «Distretto di S. Pietro degli Slavi» con a capo naturalmente un imperiai regio commissario. S. Pietro degli Slavi nel 1867 venne tramutato in S. Pietro al Natisone. Da rilevare che fino al 1830 le Vicinie seguitarono a funzionare a onta ed a fianco dei consigli comunali. Fu verso il 1833 che la sospettosa polizia austriaca proibì con mezzi draconiani le adunanze popolari intorno alle «lustre». Ma con tutto ciò in talune frazioni, specie montuose, le Vicinie continuarono a riunirsi fino al 1850, cioè fino al periodo in cui si passò alla divisione dei fondi comunali. Tuttora però in certi paesi ed in certe circostanze — manutenzione di strade frazionali, spalatura della neve, amministrazione di malghe e di proprietà incoltivate indivise — vigono }e vecchie costumanze della Vici-nia frazionale con esclusione di ogni estranea ingerenza. Alberto Tommasino tulli gli occhiali per tulle le viste urednik: VOJMIR TEDOLP1 Odgovorni Dovoljenje videmskega Tribunalja n. Tipografia G. Missio - Udine ottica nuova ITIHNK di C. GOBESSI via (»«‘mona. 20/(1 - T«*l«*f. 5JI.450 Wkl industria —orologerie speciali I e apparecchi |\ * elei t torneerà dici vaš P čas pridobi vso svojo vrednost! v mline venerdì 29 B feb UDINI' V’i « < hnis^fm 1Y| >» -M ‘