186
226. L u č.
Kako lepo, raznolično življenje se je nastanilo na našej zemlji! In kje je izvir temu življenju ? Solnce je to, njegova svetloba in toplina. Brez solnčne svetlobe, brez solnčne topline bi se v pustinjo spremenila naša zemlja, izumrlo bi življenje na njej. Svetloba in življenje sta tako ozko spojena, da si jedno brez drugega pomisliti ne moremo. Kedar solnce zaide, spravi se malone vse življenje k počitku, da se zjutraj okrepljeno loti zopet dela. Tako dela rastlinstvo, tako dela skoro vse živalstvo, jedini človek se upira temu prirodnemu zakonu. Prekratek mu je dau za življenje, on ga s silo vse dalje in dalje razmiče. Ali ne dela tega človek zato, ker mu narava to zahteva, temveč potreba ga sili na to. Borba je to za obstanek, vele. Človečanstvo se množi in širi, vsak dan je človeku težje, da si dobiva kruha. Silne zahteve časa hočejo, da ga zaduše, tako se kopičijo, a on sili in otepa, da jih  more premagati, da si
187
čim več pridobi, da si tem bolje zavaruje obstanek. Gola je to potreba, ki človeka sili, da dan porine globoko v noč, da dodela ono, česar ni mogel čez dan. Ali mu je zato treba luči, in človek je dosta premišljeval, kako si hoče čim boljšo luč napraviti, da more biti kos čedalje intenzivnejšemu delu. Ni si človek zato čedalje močnejšo luč napravljal, da si razsvetli plesne dvorane in gledališča, to je prišlo samo tako mimogrede, temveč zato, da si je razsvetljeval svoje hiše, da more v njih toliko delati, da se varuje pomanjkanja. Siromaštvo in nadloga je to, kar nas sili, da si noč v dan spreminjamo.
Pa kako ogromen napredek je človek v tem napravil! Le pomislimo, kako luč so imeli pred leti po kmetskih hišah! Soba je bila polna dima, stene okajene, in ta luč je bolje tlela kakor gorela. Ali za takratne razmere in potrebe je bilo dobro, saj stari ljudje z veseljem in zadovoljnostjo govore o tistih dobrih časih. Prišli pa so drugi časi, prišle so druge potrebe, in prišlo je novo gorivo, dandanes imamo skoro povsodi petrolej.
Zlasti mnogo in močne luči trebajo v mestih, v tvornicah, kjer jim je dan vedno prekratek. Ko bi ljudje vedeli, koliko se dela po noči naredi, groza bi jih po-pala. Premnoge tisočine ljudij si težko služijo po noči svoj kruh. Ako bi vsa ta dela popisali, morali bi napisati celo knjigo človeških nadlog in nesreč. Za razna taka dela je treba dosta svetlobe, ali petrolej že več ne služi dovolj. Zato so uveli plin, ali ob plinovej luči je zrak težak, neznosen človeku, in zato plin čedalje bolje opuščajo. Mesto njega sveti nova luč, luč tako čisto, tako jasno, kakor solnce, ta luč je električna luč. Koliko je to ogromna razlika mej električno sveclobo in kmetsko nekdanjo lučjo! Silen je to napredek, prav tako velik, kakor je velika tudi nadloga človeška. In največji del tega napredka je učinil človek prav v najnovejšem času. Človek skoro sam sebi ne more verovati, da je res tako.
Prva luč, ki je človeku po noči svetila, bila je od lesa. Kjer ni bilo jelovega, borovega, ali drugega temu podobnega lesa, ki ima dosta smole, tam se je človek zadovoljil z drugim lesom. Imamo narodov, kateri še dandanes ne poznajo druge luči, kakor od treske. V najstarejšem času so prvi kulturni narodi, Indijci, Egipčani in Judje začeli z oljem svetiti po svojih stanovanjih. Sv. pismo nam več potov omenja   cljenic,   kakor vemo.
Starodavni Grki in Rimci niso imeli boljše luči. Imeli 80 male posodice, nalite z oljem, iz katerih je gledal goreč stenj. In prešle so stotine let, a pred človekom se je še vedno kadila in smrdela revna oljenica. Še le v dvanajstem stoletju so prižgali prvo lojeno svečo na ADgleškem. Bil je to že velik napredek, ali vender je trebalo še celih tri sto let, preden so se lojene sveče po celej Evropi razširile. Vse do šestnajstega stoletja ni bilo na svetu ne tako velikega, ne tako bogatega mesta, katero   bi   imelo  razsvetljene   ulice.   Še  le  pod konec
šestnajstega   stoletja   so   začeli   razsvetljevati z revnimi svetilnicami ulice po velikih mestih.
Leta 1780 se je pojavila prva prava svetilnica ali lampa, seveda z oljem. Uredil jo je ženevski fizik Ar-gand, napravil jej steklene cilindre in okrogel stenj. Bil je to velik korak v napredku. Sedaj je prvi pot človek dobil čist plamen, kateri se mu ni kadil. Leta 1830 se je pojavila plinska luč, a 1832. 1. so uvedli stearinske sveče. Jednointrideset let potem so odkrili v Ameriki silne studence petroleja, in to je napravilo velik prevrat v razsvetljevanju. Danes se je petrolej po vsem svetu razširil in se poleg plina najbolje za luč upo-treblja. No največji napredek v razsvetljevanju pa je napravil človek prav zadnjih petnajst let. Leta 1876 so začeli uvajati električno luč, in učinil se je v tem tolik napredek, da človek sme električnej luči najlepšo prihodnost prerokovati.
To je v kratkih potezah napredek, ki ga je človek v razsvetljevanju napravil.
(Dalje prihodnjič.)