Leto LXXIII, st. 100 Holtnln« plačana » fotovtaL * DU Poatfebflkt tel tottUb Preig - Cena L Z Ur»lnlAtv« U uprav«! Ljubljana Kopitarjeva Telefon U-M-M U. Mesetoa aaročnlna II Ur. - Cek. r*& Ljubljana 10.65« u naročnin« la 10.89» u Inierat«. Izključno »a •topatvo ta oglaae U Italije la Inosamatvai UPI B, A. UUana Bokopltov aa Tratama MAJ 1915 ČETRTEK Erbitterter Kampf im Berliner Regierungsviertel Feindliches Vordringen beiderseits des Garda - Sces. Aus dem Fiihrerhanplquartier, 2. Mai. Das Oberkommando der VVerhmar.ht gibt bekannt: An der Spilze der heldenniiitigen Verteidiger der Reichshauptstadt ist der Fiihrer gefallen. Von dem- Willen bo-seelt, sein Volk und Europa vor der Vernichtung durch den Bolschevvismus zu retten, hat er sein Lebon gcoplcrt. Dicses Vorbild. getreu bis zum Tode, ist fiir alle Soldaten verpilichtcnd. Dio Reste der tapferen Besatzung von Berlin kiimpfen im Regierungsviertel in ein-zclne Kampfgruppen aufgespaltcn, erbit-tort weiter. In Meeklenburg driingt der Feind unsere Truppen bis zur Linie Neu — Ruppin —-Miiritz—See—Rostock zuriick. Jagd- und Schlachtflieger verbiinde griUen mit guler Wirkung in die Kiiiupfe mit den Engliiiidern und Kanadiern in den bisherigen Schvverpunkten an. Unter Einsatz tveiterer Verbande griff der Gegner aus seincin Briickenkopf L a u c n -burg nn und govann mit vorausgeivor-feuen Abteilungen den Baum nordwest-iich M i) 11 n. Aus dem Briirkcnkopf siid-iistlich B o i z e n b u r g stiessen amerikanische Panzer bis S c h w c r i u vor. Iu Sachsen verhielten sich die Amerikaner weiter!iin ruhig. Sie setzteu sich am Fichtel—Gebirge einige Kilometer nach Westen ab. Die 7. amerikanische Armee trat im oberbnyrlschen Raum zwischen G a r s c h i n nnd F r e i s i n g zum Angriff nach Siidcn an. Im Stadt-kern von Miinclien halten erbitterte Strassenkampfe an. Aus dem Raum R i e-(1 c n vorgehcndo Krafte wurden ostlich Garmisch-Partcukirclien abge-schnlttcn. In Oheritalicn driingt der Feind beiderseits des Gard a- Sces weiter nach Norden. An den Gebirgsausliiufern nordlich V e r o n a wurdo er verlustreich ab-gevviesen. Die Besatzungcii vou M a i -land und No v ara verioidigon sich gegen konzentrisehe Angriffe des Feindes. Sprengboote der K r i c g s -marine versenkten an der siidfranzii-sisehen Kiiste einen feindlirhen Kreuzer und einen Bevvacher. Zwischen Mur und Donau in der Ostmurk hielt auch gestern dio Kampf-pauso an. dagegen lebten die Kiimpfe im Absehnitt Nikolsburg-Briiiin, ivo wioderhoItc Angriffe der Sovvjets zerschlagen vvurden, vvieder auf. Oest-lieh Briinu erz\vang der Foind einen tieferen Einbruch auf Wiscliau. Im Kampfraum Miihrisch-Ostrau trieben dio Sowjets einen starkeu Angiiffskeil nach NorSvetovna konferenca v San Franciscu so jo pričela s težko disharmonijo. Če še ni nastopil odkrit razdor med Sovjeti in zn-padnimi silami, je to edino lo zasluga Edenovega kompromisnega zadržanja. >Sunday Tiinesc piše: Zelo dvomljivo je, ali bo pričakovani konec vejne izzval slično veselje kot leta 1018. Pri nas vlada nadalje mračno razpoloženje. Mnogo vojakov, ki so sedaj v Nemčiji, morajo prepeljati na druga bojišča, kjer 6e inorajo borili liadalie. Ducejeva vdova je bila aretirana Ziiiioh. 2 .maja. Kot javlja švicarski radio, je komunistična drhal aretirala v Ciimn Ducejevo vdovo tor njegova najmlajša otroka. Švicarski konzul žrtev bombardiranja Berlin. Kancler Švicarskega konzulata je sporočil: Angleška letala so z razstrelilnimi bombami iu strojnicami napadla grud Friodrlohsruh. na katerem jo vidno plapolala švicarska zastava. Švicar« ski konzul je bil ubit, njegova žena pa tako težko ranjena, da je kmalu nato podlegla poškodbam. Razen tega so bili ubiti 4 nameščenci graščinske uprove. Generalni konzul ln njegova žona sla s« med terorističnim napadom pravkar vrnila s sprehoda s knezom Rtsmarrkoni. Knez, in kneginja Bismarck sta ostala nepoškodovana. Ostalo mrtvece še niso mogli identificirati. Število žrtev pripadnikov švicarskega konzulata v Hamburgu šo ni znano. O tem terorističnem napadu nn bivališče nekdanjega nemškega kanclerja sta bili obveščeni nemški poslaništvi v Ilernu in Stockholmu. Reichs-stadthalter Hamburga Gauleiter Kauf-mann jo izrc-kel konzulatu svoje globoko sožalje. Komplikacije okrog dunajske vlade Ženeva, 2. maja. Imenovanje Kromlju poslušne vlade na Dunaju je izzvalo politične posledice. Ameriška vlada je podala izjavo, v kateri pravi, da ne moro priznati dunajske vlade, ki jo podpirajo samo Sovjeti. S tem jo postal avstrijski problem nadaljnji kamen spotike med Združenimi državami in boljševiki. Wachtler je bil ustreljen Berlin, 2. maja. Na poveljo Fiihrerja je bil, kakor jo radio včera| napovedal, po prekem sodu ustreljen Gauleiter \Vachtler, ker je pri približanju sovražnika glavnemu okrožnemu mestu zapustil svoje mesto. De GauUovo časopisje zahteva Pctainovo smrt Ženeva, 2. maja. Kot je bilo že javljeno, je bil maršal Fclain prednn gaulističniui oblastem, potem ko je. iz-javil, da se jo odzval povabilu guul-lisličnegu sodišča, ki ga bo sodilo glede sodelovanju z Nemčijo. De Gaulle je dal tnkoj zapreti sivolasega maršala v neko trdnjavo pri Parizu, ki jo sedaj čuvajo močne policijsko sile, Gaullistično časopisje nurovno na vse pretege srarnoli Potnimi tor zahteva njegovo smrt. V ostalem pu je. izzval povrntek maršala med prebivalstvom nemir, kor ima v Franciji še vedno veliko število pristašev. Belgijska prehranjevalna politika Bruselj. Belgijski prehranjevalni minister je dejal: Hočemo bili pošteni ter bomo prevzeli prehranjevalno politiko, ki smo jo prevzeli od Nomrei, Ona je predstavljala tudi za Časa nemške zasedbe varnostni faktor našemu prebivalstvu. Nadaljnja poročila imamo iz Nizozemske. Sistem kart, ki ga jo uvedla nemška vojska, ostnno nadalje v veljavi ter velja za vzor preskrbovalni organizaciji drug'h dežel. »Times« o Italiji Ženeva. List '-Times; piše: »Možno je, da so bo v Italiji razvila nova Grčija, le s lo razliko, da tukaj Angleži ne bodo kakor v Atenah in Solunu s par divizijami razbili levičarjev ter vzpostavili »Pa* Britannico«. Ženeva. Angloameriško vojaštvo mora brezmočno gledali, kako Jo padlo mesto Hologna v sovjetsko roke. Za Župana so izvolili v V3ej Italiji znanega komunista. žalna komemoracija za Fiihrerjem v Operi Ljubljana, 2. maja. V ponosni žalosti so priredili danea ob šestih zastopniki nemške vojske in nemških civilnih oblasti žalno komemo-racijo za Fiihrerjem nemškega naroda Adolfom Hitlerjem. Med udeleženci so bili nemški častniki in vojaki, številni ranjenci, kakor tudi predstavniki drugih nemških vojaških organizacij. Med najvišjimi udeleženci komemoracije so hili Obergruppenfiihrer in General der \Vaifen SS Ervin Rosener, prezident general Leon Rupnik, hrvatski konzul prof. Šalih Baljič in številni drugi.. Na lepo okrašenem odru opernega gledališča je bil na sredi Fiihrerjev kip, okrasim z nemško zastavo a črnini florom. Na obeh straneh sta stala v predpisanem slavnostnem stavu pa dva častnika in dva podčastnika orožja SS in \Vehr-macht. Najprej je operni orkester zaigral drugi stavek Beethovnove >Eroicat Mar-eia funebre, nato pa je stopil na govorniški oder Leiter des Amtcs (tir Pro-l>aganda, Presse und kultur g. VVerhoutz in je citiral besede, ki jih je spregovoril Fiihrer nemškemu narodu ob prevzemu oblasti. Nato je zaigral orkester overturo k Wagnerje\emu »TannhEusarc na]iar je (stopil na govorniški odeir SS Obergruppenfiihrer in general ll&sener, ki je iirvajal: Fiihrer je padel I Največji sin Nemčije je žrtvoval svoje življenje v boju za glavno mesto Nemčije in s tem za Nemčijo in Evropo. Vse tisto, kar je naš Fuhrer v boju proti boiševizaciji Evrope od vseh Nem-rev zahteval, je bil sam pripravljen storiti zvest svojim besedam: »Jaz ne zahtevam od nobenega Nemca v boju za Reich več kot pa eo v vseh prejšnjih časih Nemci bili pripravljeni žrtvovati, za kar so v prvi svetovni vojni milijoni padali in za kar sem jaz vsak čas pripravljen s svojim življenjem izpričati.« V največji sili, i*> izgubljeni prvi svetovni vojni je Adolf Hitler sklenil postati politik in se lioriti za ponovno pridobitev nemške svobode. V žilavi borbi >n vsem silam razmer navkljub je kot Fuhrer stranke vodil notranji politični l>oj. Zasmehovan, obrekovan. preziran y molku je korakal tistemu cilju nasproti, odkoder je nemškemu narodu Reichu mo-ula priti rešitev in vstajenje. Dne 30. januarja 1933 je bil Adolf Hitler od državnega predsednika in feld-maršala von Hindenburga imenovan za kanclerja Reichac. Adolf Hitler je izvedel najbolj nekrvavo revolucijo, ki je bila kdaj koli v zgodovini narodov izvedena. Iz Nemčije, ki je stala pred zlomom v svoji notranji razkosanosli, je nastal Reich, narod nerazdružna skupnost. V resnično revolucionarni zavesti brez vzgleda in samo prežet s fanatično ljubeznijo do svojega naroda in v železni odločnosti, se mu je posrečilo dali Reichu tisti temelj, ki je bil sposoben postaviti Vemfijo za enakopravnega deležnika do drugih narodov, nacij in držav. Politična obnova, socialno politične reforme. ureditev delavskega vprašanja, ponovni zagon nemškemu gospodarstvi so mejniki na poli mirnega razvoja za ozdravitev Reicha in Evrope. Ker so drugi državniki odpovedan, kjer so drugi kapitulirali, kjer so drugi z nezadostnimi sredstvi diskontirali. ne da bi kaj razrešili, tam jc naš Fuhrer ustvarjal dejstva in rešitve, ki so silile svet v občudovanje. 7,a nekaj let p° prevzemu oblasti se ie komaj kakšen Nemec spomnil na stisko našega naroda, na notranjo razbitost, ea nerodovitno demokratsko gospodarjenje strank. Kajti ves narod je bil potegnjen v zanc« delovne sile, ki je žarela 17, Fiihrerja in ki jc narod spodbujala k najvišjemu naponu. Nikdar poprej ni imel nemški narod toliko od notranjega miru. kakor v letih od 1033 do 1039. Obrekovanje, laž in podla judovska agitacija je, če v svetu trde, da je Reich velika jelnišnica in da je nemški narod stokal pod knuto >despota< Adolfa Hitlerja. Noben Nemec: knez nli politik, vojskovodja ali vodja naroda ni bil pri milijonih Nemcev nikdar tako priljubljen, tako čaščen kakor naš Fiihrer. 7. zaupanjem svojega naroda se j« Fiihrer trudil zagotoviti Reichu tudi zunanji mir in je v razgovoru z velesilami skušal doseči revizijo versajskega diktata. Kolektivna varnost medsebojne vojaške pogodbe niso mogle privesti do trajnega miru v Evropi, ampak samo odstra- nitev krivice, prizadejane Nemčiji ls nitev enakopravnosti Nemčiji, kakor tudi drugim narodom Evrope. — Na tem temelju je Fuhrer stavil konkretne predloge za raaorožitveno konferenco v Londonu. Sel je dalje kot vsak državnik in je bil pripravljen podpisati sleherni sporazum, ki bi bombnike izločil kot napadalno orožje. Niti Anglija, niti ostali svet nista bila pripravljena pristati na te predloge. Nasprotno je bil to znak za povečano oboroževanje in tako priprava za vojno proti Nemčiji, proti Evropi. Ko je bilo urejeno poearsko vprašanje, ko je bilo povrnjeno Posarje in obnovljena suverenost v Porenju, ni bilo med Nemčijo in Francijo več nobenih teritorialnih nasprotij in Ftihrer je predvideval splošno razčiščenje vseh interesov obeh sosedov za vso liodočnost in se odrekel vseh nemških zahtev na Akacijo in Lotarinško. — Noben državnik pred njim ne bi mogel podati take izjave o odpovedi, on je to storil in njegov narod ga je razumel, ker je šlo m mir, ki ga je hotel ohraniti svojemu narodu, Evropi in svetu. Temu resničnemu konstruktivnemu mirovnemu delu ne more svet ničesar postaviti nasproti. Odgovor je bil in ostal pesem sovraštva vseh židovskih lnterna-cional proti Reichu. Tudi rešitev avstrijskega vprašanja, su de t s ko nemških obrobnih področij, prav tako vprašanja o povrnitvi memelskega področja ni nikjer na svetu naletelo na tisto pravično razumevanje, kot ga morejo zahtevati najmanjši narodi za »voj življenjski prostor. Kdor koli tedaj zatrjuje, da je FOhrer hotel vojno, stopa zavestno podlo proti tistemu možu, ki je hotel za svoj narod in aa svojo domovino kakor tudi za narode Evrope le najboljše. Vojna je postala dejstvo, ne zaradi tega, ker je to hotel Ftihror, marveč zato, ker so jo vojni huskači vsega sveta pripravljali in jo znali v danem trenutku sprožiti. To žrtvovanje človeštva je šele v onem trenutku dobilo srvojc pravo iice, ko je Fiihrer spoznal namere Sovjetske zveze: da hoče namreč postati koristnik izkrvavelega sveta, da bi spravila narode pod diktat rdeče internacionale. Vse svoje življenje je Adolf Hitler nastopal kot svarilec pred boljševiškim sirupom in pred to okuži Ivi jo narodov. Njegov svarilni glas pa so preslišali ali ga kot pretirano strašilo niso hoteli vzeti na znanje, čim bolj so bili oddaljeni od neposredno grozeče nevarnosti. Vsi narodi, ki so ob slabi uri opustili borbo in niso bili pripravljeni boriti se skupno z Nemčijo za svojo lastno svobodo, so pričo tega, kar je Adolf Hitler izpovedoval v svojem proroškem spoznanju. To je tragika v življenju in nehanju Adolfa Hitlerja, da se je moral on, ki je iskal sporazuma z Anglijo in Ameriko, ki ga pa tam nieo razumeli, s svojim narodom sam boriti zoper boljševizacijo Evrope. V svoji veri v Reich in svojo misijo je bil in je ostal Fiihrer ščitonosec zapad a. S peščico pogumnih vojakov i* prve svetovne vojne jo pričel Fiihrer svojo politično pot in s peščico do zadnjega fanatično vernih vojakov se je boril na čelu svojih čet in položil svoje življenje na tehtnico odločitve. Fiihrer — največji oblikovalec Evrope — jo s svojo junaško vojaško smrtjo še enkrat predramil svet, da bi spoznal, da sovražnik ni tam, kjer se bori Rajh, marveč tam, koder segajo množice in roboti ke notranje Azije preko Nemčije po oblasti nad svetom. Ta zablodeli svet mora uvideti — čo noče sam poginiti v kaosu — da je boljševizem v Nemčiji enakega pomena kakor boljševizem ob Atlantiku. Nevarnost z vzhoda pa se ne da preprečiti 7, igro demokratskih metod, temveč samo z mečem. Prod tem dejstvom so danes zapadne sile. Ne gre več za vojaški in politični poraz Reicha, marveč gre za življenje vsega človeštva na evropski celini. Odgovornost za bodočnost, za srečo ali nesrečo Evrope, nosijo danes — jx>-tem, ko je Adolf Hitler pustil svojo življenje kot junak na bojišču za Evropo — državniki Anglije in Amerike. Oni morajo nositi odgovornost za bodočnost ne samo pred svetom, marveč pted neizprosno zgodovino. Nemški narod se bori dalje proti boljševizmu tako, kakor mu lo nalaga nalog in povelje Fiihrerja. t M. Kolumba Oblak Po dolgotrajnem ln mu&nom, a s zgledno vdanoetJo prena*an«un trpljenju je 1. maja 1943 inajuiška Kraljica odvedla na nebeške šmarnloe mater Kolumbo Oblak, uriullnko v LJubljani. Bajnloa je bila prlatna Ljubljančanka in pristna uršullnka. Kar je kot učenka prejela v nrSuliuskl Soli, jo kot učiteljica z vztrajno gorečnostjo ln materinsko aklonljlvostjo delila svojim učenkam 85 let. — 28 let Je s priznano spretnostjo in marljivostjo vodila uršulinsko ljudsko Solo ln dobrohotno in do »ledno vpeljevala mladi učiteljski naraščaj v skrivnosti in tožkoč« učno metodo in vzgojne umetnosti. Imela jo poseben dar govora. Gladko JI jo tekla beaeda v slovenščini, nem. ščlnl, francoščini. — Sola je bila njeno živ. ljonje. A kakor jo bila globoko vkoroninjo-na v šoli, tako je tudi smotrno atremila po rodovni »popolnitvi ln i« toga vira črpala moč in apostolsko delo. M. Kolumba Je bila šibka vae življenje, a močna v evojl energiji. V mladih lotih ji je pretila je tik a, preko kater« Ji j« pomagala sv. Mala Terezija. Zadnjih 10 let pa jo jo mučila zavratna ledvična bolezen z vsemi hudimi posledioaml. Le z energijo se ji jo bolnica upirala tako dolgo. Naj se odpočije od dela in trpljenja a« božjem Srout Pogreb bo v četrtek. 3. maja 1945 ob W10 Is kapel« sv. Marije na Žalah. Smrt zdravnika dr. Scknle Na križišču Ble!wei«ove ceste in Subl-čeve ulice ee je na vogalu pločnika ob 11-cejskem poslopju v torek okoli 17. primeril hud kararabol dveh avtomobilov. Žrtev tega karambola je postal na hodniku kora-kajoči zdravnik dr. Jožo Sekula. S težkimi poškodbami je bil dr. Sekula prepeljan v bolnišnico, kjer je kmaln nato podlegel poškodbam. Pokojni dr. Sekula je bil do aprila leta 1941 zdravnik v Mariboru nato v LJubljani, kj«r je deloval kot zdravnik ZSZ. * t Olga Dimitrijev. V ZavetlSčn av. Jožefa v Ljubljani Je umrla 1. maja ga. Dimitrijev Olga. vdova po nadzorniku žrehčarn«, v utarostl 70 let. Pogreb bo v petek 4. maja oh dev«tib dopoldne Iz kapele av. Janeza na Žalah. Borimo se, ker hočemo naše življenje, ker nočemo biti sokrivi na iztrebljenju našega naroda. To je obveznost in sveta zapuščina za slehernega nemškega človeka. Moj F ti h r er 1 Ob Tvoji junaški smrti se klanja v glohokem spoštovanju in žalosti Tvoj nemški narod. Nam vsem je težko izraziti z besedami, kaj si naim bil Ti. Bil si skrbeči oče Tvojega naroda ter si neumorno dan in noč ščiteče razprostiral svoje roke nad nami. Poizkušal si nam ohraniti načo srečo in našo bodočnost in vse rane, ki so jih zadali Tvojemu narodu, si Ti sam najgloblje občutil. Pred Tvojo skromnostjo, pred Tvojo nedotakljivo osebnostjo emo se morali vedno molče klanjati. Ce so drugi težkih urah postali slabotni, si Ti 06tal močan in velik in mi smo smeli črpati iz Tvoje nikdar usihajoče sile in se ob njej dvigati. ti 6i izšel iz naših vrst, izšel si i® naroda in »i v narodu ostal. Previdnost božja Te je izbrala za nažega Fiihrerja in za oblikovalca nemško usode. Tvoje življenje. Tvoja dejanja. Tvoje ideje so zapuščina, so večna vera Tvojega naroda. Tvoja junaška smrt v borbi za prestolnico Reicha oplemenituje Tebe in Tvoj narod. Ti si sicer padel in umrl, toda Tvoje ime bo živelo dalje, dokler bodo ljudje še verovali v človeštvo. Ti si bil Nemčija, Ti boš vedno Nemčija ostal, do vekov vekov Tvojega naroda. Za nas nemške ljudi so Tvoja za Tvojega življenja izdana povelja tudi danes po Tvoji smrti obvezna in ničesar nas no more razrešiti, kar se ne zgodi po Tvoji vol j L To, moj Fiihrer, je naša zaobljuba — naša prisega. Nemško žene in možje! Fiihrer je mrtev 1 Naj živi Fuhrerl Zadnje besede njegovega govora, namenjeno Fiihrerju, so poslušali vsi navzoči stoje. Na koncu je orkester zaigral obe nemški državni himni, nakar so se udeleženci žalnih slovesnosti primerno resno razšli. Obvestila Prevoda Prodaja riža Trgovci lahko dvignejo v rižarni naka-zunl rit. Odobrena oena za 100 k«t trgovcu znaša 11.20, potrošniku pa 13 Ur za kg. Dodatne živilske nakaznice za težke in najtežje tlelavce bo mestni proskrbovalni nrad delil po Sto-vllkah potrdil tako, da pridejo na vrsto: v četrtek 3. maja od it 1 do 100, v petek 4. maja od 101 do 300, v soboto 5. maja od 301 do 300, v ponedeljek 7. maja od 801 do <00, v torek 8. maja od 101 do 500, v aredo 9. maja od 501 do 600, v potok 11. maja od 601 do 700, v aoboto 12. maja od 701 do 800, v ponedeljek 14. maja od 801 do 900, v torek 15. maja od 901 do 1000, v sredo 16. maja od 1001 do 1100 in v četrtek 17. maja od 1101 do 1200. — Urad posluje v ta nam«n za atranko navedeno dni od 7. do UL in popoldne od 16.30 do 19.30 v palači Bata, I. nadstr., soba štov. S. Sprememba naredbe o prepovedi kretanja in policijski uri Sef pokrajinske uprave Je odredil: CI. 1. Do nove odredbe sta prepovedani hoja ln vožnja po Javnih ceatab, trgih ln poteh v občinah Dobrunje ln Polje, okrajno glavarstvo Ljubljana, od 22. do 3. nre. CI. t. Ostali predpisi, kl Jih obsega na-rodba * dne 8. marca 1145. štev. 38, Službeni Hat štev. 40/21 lz leta 1945 ostanejo netzpre-menjenl. CI. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave. Tekstilna oskrba delovnega ljudstva Na podstavl pooolastlla, danega v čl. 1 lu 4 narodbo Vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva na operacijskem ozemlju Jadransko primorje z dn«! 24. junija 1944 štev. 46 (Služ. list štev. 151/54.1944) j« odredil Sef pokrajinske uprave: CI. 1. Tabela v čl. 3., odst.: »F. Nogavioe b) IV/8 Sporine nogavico« ao izpremenl in se glasi: a) za od rasi« nad 16 let 1 par 4 točke; h) za dečke ln dokdo« od 5. do 15. lela 1 par 2 točki: c) za otroke od 1. do 5. leta 1 par 1 točka. CI S. Ta odredba atopi v veljavo z da nainjim dnom ln ae objavi v Službenem listu s»ifa pokrajinske uprav«. Domobranci za izgnance Za Izgnance U 2vtrč ao v Kmečki pisarni darovali domobranci lz Borovnice znesek 10520 lir. To vsoto so si vrli domobranci odtrgali od svojih skromnih dohodkov. I« oni. kl vidi strahotno razdejanje, kl so ga Izvršile komunistične tolpe na lepih slovenskih vaseh, le oni, ki od blizu gleda silno bedo Izgnanih alovensblh družin ln Ima morda So svojce v teh žaloetnlh vrstah, le oni, kl silil žalostni Jok brezdomnih otročlčev, le oni more doumeti klic domovine — Pomagaj nesrečnim bratom In »entram! ln tega klica ne razume nlkdo tako. kot naši vrli domobranci. Prisrčna zahvala Vam plemeniti borci In VaAemn četnemu vodji nadporočnlkn g. Boha! Za slepa domobranca L maja popoldne nam je dražina is Sne-brja poalala po 200 lir za vsakega «l»oelala Jurko la Urška Sušnik 210 lir in pisemce: »Darljeva lepa miael za ubogoga slepega domobranca me j« podžgala in takoj sva sklonila a scolrieo Urško storiti isto. Vse'« eva svoje prihranke, kl vam Jih poSiljava. Iskreno želiva, da bi se lahko domobranec Franc« kmalu veselil zaželen« harmonike. Za zdaj je žal samo 210 Ur, bova pa odslej bolj pridno varčevala za take lep« namene.« Nadalj« j« uredništvo »Slovenca« prejelo od neimenovanega dobrotnika aa radio 200 lir, Mirko in Minka Span sta darovala v isti namen 300 lir; neimenovan za Francetovo harmoniko 200 lir, ta Lojzeta pa 300 lir; drug dobrotnik pa za Franceta 800 ln za Lojzota 200 Ur. Pri upravi »Slovenca« »o dalj« vplačala g. Sovšok za Lojzeta 30 in neimenovani za Lojzeta 200 Ur. Neimenovani z Vrhniko 1000 lir zn Lojzeta. Radio Ljubljana Dnevni spored za 3. maj: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jntranjl koncert, vrne« 7.30 Poročila v slovenščini — a Poročila v nemščini — 12 Napoved sporoda, nato opoldanski koncert, vmes 12.30 Poročila v nomščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 14.10 Nomški spored — 15 Glasba — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pisani zvoki — 18 Glas Slovenskega domobranstva — 18.30 Glosbona raedigra — 18.45 Narodopisno predavanje — 19 Mimohod glafbll — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Po vseli vrlovih maj cvet« — 21 Večerni koncort — 22 Poročila v nemščini in napoved sporoda - 22.15 Salonski orkester — 23.15 Glasba pred polnočjo. ^ Toda najhujši sovražnik, na katerega naletiš, boš vedno ti sam. (Dostojeoski.) KOLE!) A Bi Četrtek, S. velikega travna: Najdba sv. Križa; Aloksand«r I., papež in muS. Petek, 4. velikega travna: Florljan, mu. čeneo; Monlka, vdova; Gothard, škof; Venorij, škof. LEKARNIŠKA SLUŽBA Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustok, Rosljeva cesta; mr. Bahovec, Kongresni trg 13; mT. Komotar, Vi«, Tržaška cesta. ZATEMNITEV OD 21.05 DO 4.51 .J te novica Sveta ura za vse ljubljanBks može In fan. te bo danes v četrtek ob 8 tako.; po šmarnlcah v stolnici. Stari ln novi častilci Presv. Srca Jezusovega vabljeni. Sv. maša zadušnica za pok Janeza Krašna, profesorja bo v potok 4. maja oh pol 7 pri sv. Krištofu, Bežigrad. Vlncencljevl konferenci v Mostah je da. roval urednik g. dr. Tino Debeljak 300 Ur. — Bog plačaj! Preberite novo rakovnlško knjižico »Sovraštvo — II. del« (spisal dr. Jakob ZagaT). Dobi ne v Mladinski založbi — Stari trg 30 in v drugih knjigarnah. Cena 3 lire. Svežo mesno plč-i za vs» perutnino in prašičo ima Zegoza. Gallusovo nabrežje 83. Učite se strojepisja Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj m v bodoče. Novi eno., dvo- in trimesečni tečaji so pričenjajo 3., 4., in 5. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno po želji. — Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15 V ljubljanski bolnišnici ao umrli od 20. IV. do 26. IV.: Carman Frano, 51 let. podobar, Ižanska o. 34; Zargi Jakob, 73 lot, Verovško-V« 21; Hojo Marija, 77 let, vdova dolavca tobačno tovarn«, Gregorčičeva 5; Levpuščok Kalarlna, 65 let, bivša kuharica. Cernetova ul. 17; Može Alojzij. 35 let. žel. delavec. Gor. Kamen 25; Sirk Justina, rojema Znidarčič, 62 let, šivilja, Koseškega ul. 30; fttruhelj Franc, 73 let, podpredsednik fin. kontrole t pok., Breg 14. ZAHVALE. Za oškodovance po bombnih napadih so darovali Socialni pomoči: Hipotekama banka jug. branilnio 1000 lir v poča-stMov spomina pok. člana uprave g. Frana Košaka iz Grosuplja. Uslužbenci Nahavljalne zadrugo drž. uslužbencev v Ljubljani 800 lir. V spomin blagopokojnega g. Frana Košaka, veleposestnika v Grosupljem, kl jo postal žr. tov bombnega napada, poklanja dr. Alojzij Kobal 1000 lir. Uslužbenci kmetijskega odd. in sorodnih odsekov 1.890 lir namesto cvetja na grob pok. dr. Saplja Antona, agrar. insp. in šofa ngrarnoga odseka Pokrajinske uprave. Ga. Pire Lucija ln Bara iz Stičn« ln g. Tumpej N lz SHčn« 300 Ur za begunce iz Zvirč — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so poklonil! soiolel nemeslo cvetja na krsto tragično preminulega Franclta To-mažlfa 555 lir. Inšpektor v pok. g. los. We. sler 4n sestra namesto cvetja na krsto Fr. Košaka 300 lir. — Slov. Rdečemu križu so poklonili g dr Rant Jože. zobozdravnik iz Ljubljano, mesto cvetja na krsto pok. g. Franea Košaka iz Grosuplja znesek 300 lir. Rodbina g Franca Kočevarja, vinska trgovina na Vrhniki pa v spomin smrti blagopo. kojne gospe Mare Rnkoveo. pos. v Kranju, znesek 500 Ur. Ga. Vera in g. Relnhold Kune. v počastitev spomina pok. g. Franea Košaka Iz Grosuplja znesek 1000 Ur. — Društvu za vzdrževanje otroške bolnic« v Ljubljani 30 daroval g. dr. Bogdan Derč 500 lir mceto venca na grob svojega spoštovanega prijatelja posestnika Franca Košaka Iz Grosupljega. — 7.a stare In onemogle v mestnem zavetišču v Japljevl ulici so podarili: Kvangelljsko ilruStv,. Konpa »00 lir kol vsakoletni prispevek, neimenovani trgovec na najomnino za nastanitev v znesku 2» lir. Gospod Ins. I>l Gjud v poč. spomina pok. Jakoba Zar-gija 200 lir, g. ravn. AntOD in ga. Valentina Spende na mesto cvetja na grob Francem Košaku v Grosupljem 200 Ur ter namesto cvetja na groh vt. svet. Leonu Grasseliju 200 lir. — Drnštvn slepih v Ljubljani je darovala rodbina Korltnlka Antona »Hotel Slon« 500 lir. namesto venea na grob blagopokojnega Brni Adolfa, poštuega inšpektorja v pokoju. — Društvu »Dom slepih« je dnrovala družina Fajdlgova 1000 lir, mesto cvetja na grob ge. Maro Itakovčeve. — Mladinskemu zavetišču v Zeleni Jami je poklonilo ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice za revno otroke 2000 lir v spomin za blagopok. svojega šof-aktuarja g. Janeza Trilerja. — Nameščenstvo Vzajemne zavarovalnice je pa zbralo za revne otroke Istega zavetišča J.830 lir namesto venea na errou svojega tovariša c J. Tril«rja. Iskrena hvala vsom darovalcem! SP0RT ZSK nermes — odsek za bok«. Uprava odseka za bok« sporoča vsem, ki so kupili vstopnice za nameravani boksarski prireditvi dne 14. in 15. aprila, da bp v četrtek, dne 3. t. m. oh 8. do 9. in 14. do 15. ure v Akad. domn na Miklošičevi c. 5, vračala proti vstopnicam vplačano vstopnino. Spričo tehničnih težav loga ni hllo možno i/.viv st.i. kar naj o. občinstvo blagohotno vpo-števn. — Uprava odseka. DR2AVNI GLEDALIŠČI Dramsko gledališče Četrtek, S. maja ob 17: St. Majoen: Matere. Red B. Petek. 4. maja oh 17: Grillparzer: Ljubezni In morja valovi. Rod O. Operno gledališče Četrtek, 3. maja ob 17: Fr. Lehar: Paganlnl. Red Četrtek. Petek, 4. maja ob 17: V. Parma. Stara pesem. Šeherezada. Bed A. MALI OGLASI 1 Prodamo LIMONO v čaja dobro nadomešča limonin ekstrakt »Cltrol«. Stekleničko prinesite t seboj. Urogerija Ant. Kane, Židovska nt. bTTaIj o to moško obleko in Jiopo " damski plašč, karo -prodam ali zamenjam. Naslov v upravi »al.« pod št._3167.____ LO, predvojno blago, naprodaj. Podmilšča-kova 15, 111. nadstr. RADIO, 2 + 1 cevni, nRiodno prodam. Reč- na ulica _ v m BLAGA za moško obleko s kompl. podlogo prodani. Na-,lov v npr. »SI.« pod šl. 321». PRODAM: pečico z« štedilnik, moško kolo in 3 kg šelaka^Nast. ■v upr. »Slov.« pod »t-______ SVILO, vzorčasto. »a lotno oblekco, P«>-dam. Naslov v upravi »Slov.« pod_^l;_'?L4L Stroški voziček - globok, zelo lep. P'"-iam. Ogled od 8—ti-Gladališka nI. 14. pn- iiičje, IčvOj___ Moško KOLO prodam. Miklošičev« 8. dvori-Ha. lev®. Rjavo BLAGO z« moško obleko. • kompl. podlogo, primerno tn-dj za damski pl.išč aii kostim, novo damsko eivo jakno. predvojno blago. gramofon in mandolino prodam, -Kamniška 13. [ Sobe ISIero OPREMLJENO SOBO v sredini mesla ali v okolici Trnovega išče soliden in miren go. spod. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 3188. f Kupšmo | KUPIMO nporabne predmete. - Pohlitvo: Spalnice, kuhinje, visoke omare, otomane. otroške posteljice, »like ia posamezne ko* msde pohištva. . »leljnlno: rjuhe, kapne. odeje, žimnice in blazine, brisače, mn ško, damsko perilo in obleke. Prcprogei bo-saaske, tekače, lino-lej Porcelaiy krožni ke, kavne, ffedilne in likemke servise. Tr. govina »Ogled«. Mestni trg It. 3. STEKLENICE vseb vrst pletenke, iiviljske od. padke - pločevinaste •ode. vsakovrsten pa pir. razo« kovine — rabno ln nerabno že. lezo in tehnične pred-mete (talno kupaje in dobro plačs »Metalia«, Gosposvetska vest« 16. tel 32-68, nasproti De. lavskega doma _ KNJIŽNO OMARO -novo ali dobro ohra. njene, kupim. Karuno-va 5, Trnovo. I Poizvedbe 1 Sivo LISTNICO z gotovino 150 lir sera zgubila v ponedeljek vo. apr. na tramvaja št. i ali od Prešernove ul. do stolnice. -Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov Košir, Skrtova štev. 5, Vodmat. ker sem revna dijakinja. KANTE (ročke), ploče v i u a »le. kopaj* »Pf tronafls« A llmclsk, Ljubljana. ClriLMeto, dota »•. ______ --. . -A PROSIM LEPO dotič-nega gospoda, ki je 1. maja po 3 pop. — najbrž pomotoma vzel s seboj manjšo rjavo usnjeno aktovko, v kateri ;e bila moja oseb. legitimacija, važni do. kumenti in več olr. oblačilnih izkaznic na ime: šenk, Trata in Boš. Zg. Hrušic«, nnj vrne vsaj otroške Izkaznice, ker so bile tn san:.-, shranjene. Brotih Marija, hnffet, nasproti upravo »Slo-Tcacs«. ______ - NALIVNO PERO sem našel nad Tivolskim gradom. Nasl. v upr. »Slov.« pod št. 3221,. OSEBNO IŽKAŽNlČO in dovoljenje zn čez blok na ime Šerjak Marija sem zgubila v ponedeljek 30. aprila. Najditelja prosim, da vrne na nnslov, ki je na osebni izkaznici. 1 Siv, stroji I VAŠ ŠIVALNI STROJ je potrebno lemeljito prečistili ali nreoiti. Oddajte svoj naslov upravi »Slov.« pod »Poceni«, pa Vas obi-ščem na doma. 3157 BZamenjamcI Obhajilno OBLEKCO, dekliško, krasno, čisla Taft-svila in dragoceno birmansko darilce dam za protivrednost. Dogovor med 12 in 14. SIarj trg 9-1. ELEKTRONKO A7. t odn. AL 4 zamenjam zn elektronko AF 3. Naslov v upravi »SL« pod it. 3207. ZBIRKA »SVET« Kinematografi KINO MATICA . »Žen« mojih sani« • Predstave ob 13. 17 in 19. Tel. 22-41 KINO UNION . »Sinček n« počitnicah« - Hans Moser. . Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-21 KINO SLOGA . »Vrni «e!« Predstave ob 17, 19. RAZNAŠALKO za raznašanje »Slovenca« za okraj Šiška sprejme uprava »Slovenca«. i rile so vezane »SVET«-ot« knjige Rimska cesta in V rožah je zdravje Cenj. naročnike vljudno prosimo, da jih dvignejo v npravi »Slovenca«. Pravkar je izšla draga razširjena Ijjr^g In ilustrirana izdaja knjig« »Samomor lupsjfMie" »Sami smo bili kriv -no izgubili svobodo, ker stili na čelo držnve presl tudi da bi sc zoperstaviti od Židov vodenih ma«.. ž«, nnm govori knjiga, spi dr. Danila Gre^oriči reniljena s številnimi imi. Dobite jo v v«, 1, -srnah in trafikah tr «vi Cenj. naročnike naiib listov vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino «a časopis« tudi v naši podružnici na Miklošičevi cesti Istotam »prejemamo inserstn« naročila In naročila na Slovenčevo knjižnico iu »Rstt«. im t Globoko užaloščeni »jioročamo, da nas je dne 29. aprila 1943, v 33. letu starosti, za vedno zapustil naš nod vse ljubljeni lo prog, zlati dobri očka, zet, brat, slric la svak. gospod Gregor Tratar gostilničar in poseslnik v Mokronogu Pogreb blagega pokojaika je bil dane« ob 10 na domače pokopališčo. Mokroaog, dne t. maja 1945. Neutolažljivi žstujoč.i: Jasti roj. Uhan, žena; (Jogo, sinček; Vcrica, hčerka; rodbine rratar, Medved, SpHek, žgajnar, Uhan, Schmidl, Gor-jaoc — ln ostalo sorodstvo. Založbe »Lnč Bleiwel»ova 11 Cona bljans. el. 31-31. 7AHVALA. Vsem, ki sle spremili našega nepozabnega moža, očeta, dedka in str,ca, gospoda Franca Gabrovška na njegovi zadnji poti, najprlsrčnejša zalivaln. Maša zadušnica bo v soboto 3. maja ob 7 zj. v cerkvi Mnrije Pomočnice na Rakovniku. Ljubljana, Bled, Graz. dn« 9. m«j« l"45 Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem, ki so mu lajšali trpljenje v bolezni, se gr spominjali v molitvi, zlasti pa onim, ki so spremili k večnemu počitku našega blagopokojnega strica, preč, gospoda prelala Janeza Kalana posebej pa še prevzv. g. škofu za opravljeni pogrebni obred in nagrobni govor, izrekamo našo prisrčno zahvalo iu Bog plačajl Ljubljana, školja Lok«, Knežak, 30. aprila 1945. Rodbina KALAN. a«—— —aar— ZAHVALA. Vsem, ki so našega nepozabnega so. proga ia očka, gospoda Ivana Katnika zvanlčnika drž. žel. spremili na njegovi zadnji poti ier mn poklonili cvetja, se najtopleje zahvaljujemo. Posebnji zahvalo dolgujemo predstavnikom direkcije dtž. žel. in postaje Ljubljana gl. kol. ter pevcem zn v srce segajoče žalostinke. — Sv. maša za-dušniea se bo brala v petek 4. maja ob 7 zj. v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. OB Žalujoča soproga in hčerka. + Cita Gregorič javlja v Imenu vseh sorodnikov. da je 29. aprila po daljši težki bolezni, v 66. letu starosti, umrla na ljubljanski kliniki njena nad vse ljubljena mama, gospa Berta Gregor! č vdova po zdravnika Drag« pokojniea jc biln pokopana nn pokopališču v Novem mestu. Blag spomin njeni dobri duši! Ljubljana, Novo mesto, dne 1. maj« 1943. Za »Ljudsko tiskarno«! Joži RramarU — i /.da Intel Ji Jožko KroielJ - Urednik: Janko Hafner.