8EVERNA DA KOTA TOtl ŽE u LEZNlfiKO DRUŽBO ZARADI ZVIŠANE VOZNINB. JAN «8 «2 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Crrdniikl In upravstlkl pr« Morit 2S47 a Uwa bile nikdar formalno napovedane. , Sovjetska vlada priznava, da je ni cene, ki bi se mogla postaviti ra izgubljena življenja v protirevo-lucijonsrnih vojnah in ravnotako se ne more določiti odikodnina se posredno Ikpdo vsled blokade iu konsekvetne lskote ; sovjetska vls4a se zadovolji, če ententa in Amerika .povrneta Rusiji le direktno žkodo v razdajMik teritorijev, ki so trpeli vsled raznih in vasij. Sovjetski veščaki so že dalj časa na delu z zbiranjem podatkov za račun odžkodnine. Račun bo vsebovsl eno največjih in naj presenetljivejžih obtožnic proti zarotnikom v Parizu in drugod, ki so hoteli z železom in krvjo strmoglaviti prvo delavsko republiko na svetu; obenem bo račun — o tem najmanj ne dvomijo uradniki, ki so v tesnih stikih s sovjet-sko vlsdo — prvo detsjlirsno poročilo o vseh vojnah, ki so bile s Sovjetsko Rusijo. Škoda, prizadjana Rusiji, bo naslikana v številkah, predstav Ijajočih izgubo življenj in razde; jano lastnino, katero so uničili Cehoslovaki v Sibiriji, čete admirala Kolčaka, predno je bil poražen, bela armada Denikina, ki je 7. denarno pomočjo entente vodil ofenzive s Kavkaza, čete barona Vrangela, ki je potrošil velike vsote franeoakcga denarja, pred no je bil tepen na Krimu in Uovh armada pognana čez morje na vse vetrove, čete rala Judeniča, ki je razsajal in ropu I na zapadu, v okoližu Petro grada, čete Simona Pctlure, ki je večkrat udri v Ukrajino s svojimi roparskimi tolpami, in nebroj dru pili napadalcev, ki že sploh niso znani zapadnemu svetu. Rsčun odškodnine zs pust oženje v Ksreliji bo naslovljen na Kine«« in zaveznike; Japonska dobi rsčun za njeno banditsko gi l»jinje v Sibiriji, ki »e dane« trs jf Poljaka in Francija prejmeta račun odškodnine za vse njune »iilitaristiČne vpade. Kačun bo aploh tako velik, da >«o zahteval vse eventualne tirjat-\< I'rs ne i je in drugih držav, ki nameravajo zahtevati odškodnino '"I Rusije za zaplenjeno ali uničena lastnino svojih državljanov Kom r< volucije. sovjHaka Ruaija ima dober -I-d ra tvojo tirjatev odškodnl Ob času civilne vojne v Ame ' • i s« Angleži dogradili ameriško jno ladljo "Alabamo", katero dali južnim državam, ki so M-"aM|e Udi jo za napade na 1r" ^ke ladije severnih drŽav. ' končani civilni vojni je vlads / ,'">.nih držav zahtevsla oti-I no od (Anglije, ker je dels Alahama" aorražniku in s tem lAlClI INTERESI SE BOJE SVITLOOE. GNOJNA JAMA MORA OSTATI POKRITA, PRAVUO KORPO-RACIJE. Boje se smradu, Id sadiži is njs, ako preiskava razgali korupcijo. Nsw Vork, N. Y. — Loekwoo-dov komitej, ki je več kot skoti leto dni odkrival pod direktivo odvetnika Untermyorja velike tatvine "raznih krožkov," ki pre-že na ljudstvo, da ga osknbijo s stavbinskim materijalom, zem-ljižčnimi kupčijami in stavbinskim monopolom, se bojuje ns življenje in smrt. Po izjsvi njegovega odvetnika Unterm.verja, bo komitej, ako ho delal še eno leto, komaj popraskal po korupcije. Ali že zdaj nastopajo prčti njemu najmočnejži finančni interesi v New Yorku. Newyorški bančni interesi naznanjajo, da mora komitej prenehati s svojimi odkritji. Njih zahtevo podpirajo najbolj močne korporacije. Ti privatni bizni&ki intereai so Pariz, 8tt. jan.*— Poluradnij .[''Tempa'1 je včeraj objavil čla-j Voditelji unij železniških dolov-1nek, katerega jedro je sledeče: oev poakužajo združiti vas de- Amerika nima pravice mešati se| lsvstvu naklonjene politične e naše finančne zadeve. Amerika sila. | pitua nolienih pravic v Kvropi, ker je zavrgla versalsko pogodbo in propibaioa proti geihivsn konferenci. SPOZNANJE, DA JB POTREBA POLITIČNA AKCIJA. Chieago, 111. — Voditelji atro-kovnih unij spoznavajo čimdalj bolj, da je. potrebna politična akcija ameriškemu dela vat vu, ako hoče kaj doaeči. Tega mnenja ao tudi voditelji petnajstih vodilnih organizacij železniških delavcev, ki so započeli akcijo za združenje vseh delsvstvu naklonjenih faktorjev v ameriškem javnem življenju v eden sam politični blok. V hotelu Oreat Nothem je bila ta teden konferenca omenjenih voditeljev izdelana je bila agepda za bodoči sestanek, na .katerega bodo povabljeni zastopniki različ nih delavskih strsnk. Kolikor je razvidno iz tedenskega glaaila organizacij železniških jlelsvecv "Labor", katerega urejuje Ed-\vard Keating, bivši zvezni aena tor iz Colorada, je na programu koalicija vseh političnih elementov, ki podpirajo težnje organiziranih telavcev. Bodoča kouferen-ca se vrši v Chicagu dne 20. fe brus rja t. 1. Na omenjeno konferenco so po-vabljeni izvrševalnl odborniki so-eialiatične stranke, farmarsko iu delavske stranke, Nestrankarske lige, voditelji odbora oseminštiri-desetih in Amcrišk« delavske fe-derseije. Na sestanku v hotelu Oreat Northern je bila ilolga razprava o lis 01'a M aaoae w m .. niijoia^boStnZ "TT^T ,,'Uv'kC ut.MttM l»#> t n.L., podaljšati komiteju njegovo živ-jenje. Senat, kateremu sc zdi, da so odkritja komiteja zdaj neprijetna. sodi, da bi bila zelo slaba taktika, ako se sdaj od t rese komiteja. Nepotrebno je pripovedovati, de* bi bila legislatura vedela, da si komitej izbere Untermyerjn svojim odvetnikom in da pogleda globoko v jamo korupcije ali celo do dna, da bi ne bil ta komitej nikdar ustanovljen. Zdaj je pa komitej zašel tako daleč a svojo preiskavo, da je bilo na stotine podjetnikov obtoženih in kaz-nova nih. Nekateri so bili kazno-vani z denarno ploho, štirje čluni opekarskega t nista pa z nekaj dnevi zapora. Zakonodajci sevc. ds ne tnsrsjo. ds sc na tak način prijemi jejo vodilni privatni biz-tiiški interesi. Pa te preiskave tu-di še ni konec. V legislstufi so ljudje, ki radi slišijo glas gospo dov iz Wall Streets, ds sc nsj u delo komitejs. Te vrste se dosti ne brigajo za vo mislijo, da volilci radi na njih početje, ako je tsko početje v protislovju r. koristmi. < Lani so tndi nekaj takega nn meravali, ali 1'nterm.ver jim jc preprečil rafcun. Malo so godrnjali, zabavljali, izvršiti se p« niso upsli, kad so imeli ns srcu. ds izvedejo. l'ntermyer bo najbrž to obnovil, kar je storil lani, ko so hoteli ml prav it i komitej, kajti odkritja o korupciji, ki jih je napravil dozdaj, mu dajo močno o-rožje v roke, s ksterim užene jrra beži ji ve privatne ®sis» stranke, toda naposled so prišli-do zaključka, da z novo stranko ni nič, kajti vsi tski poizkusi so se doslej izjalovili. Kdini zaključek jc bil, da se združijo že olsdojočr stranke, strsučicc in druge politične organizacije, ki so naklonje ne delavstvu, In sprejmejo edin stveni politični program ter skup-no listo kandidatov za letošnje kongresne volitve. Voditelji železniških delavcev pravijo, da samo njihove organizacije lahko dajo dva miljona glasov za delavske kandidate. Na tem sestanku so bili vsi predsedniki železniča rakih bra tovščin, izvzemši W. G. Leejs, ligo narodov. Amerika ima le eno pravieo — dajifti denar Kvropi, in sieer,mors dati veliko denarja, da prepreči finančni polom.in dobi naaaj denar, ki ga Je prej poaodila Kvropi I "Narodna mtlčtinika svssa tira proti prisostvovanju Amerike na temelju enakih pravic a Rusi. SVETI BTOPROCBltTNBtl ZATULILI JEZE l.ondotl, 2y agi hritaki visoki komiaar v Kuiptu prejel ukaz angleške vlade, d* "pomiri" nacionaliste, ki ho oi nlsirali zelo uspešen Imjkot proti Angležem v Kgipt u. Kdor sodi po ^ SO Izkušnjah, lahko ugane, kakšno bo "pomirjevatije1* KgipČanov, OKaka delegacija poroča o prvi poslsdioi rešitve ' sibirskega •vprafaaja. NVashington, D. C. — (Keder. Press.) —■ "Nsrodns mežčsnska zvezs" se je pridružila propagandi .ki ima aismen odvrniti Zdru žene drŽave od prisostvovsnja na _ mednarodni ekonomski kouferen I ei v UenovC Ta orgauisoeija asi Italijanaki in drugi kardinali rai- tira proti konferenci a popolnoma; ▼ dve stranki; konkla- boj med kamau, kdo oo novi m i dri i 4'ODPRTA VRATA" SO ZDAJ ZAPRTA. Waahington, D. C. — Delegatje Vshodnosibirske republike so v sredo zvečer objsvili brzojavko, katero so prejeli od zaatopnika čitske vlade v Pekingu. Brzojsv-ks sporoča, da so Jsponel pravkar dobili Štiri ekonomske koncesijo od "vlade" v Vladivostoku, kate ro so sami postavili. Ako bodo to ugačuega stališča kakor pa ne-iterl aenatorjl, ki so xoper vsako ešavanje Amerike v evropske zadeve, "Mcičanaka sveža" je penti zsradi tega, ker ne mara, da lil ainerHUti delegatje v (Icuovl se deli pri eni mizi z ruskimi Imljft* viki. "Nsrodns ineščsnaks zveza" je te dni rasširlls v Wsahiiigtonu okrožnico, ki vaebuje zahtevo, dn mors kongres aabranlti udeležbo Ameriks na genovski konferenci. Okrožniea se v jedru glasi, da vprašanje nI, dali bodo Združene države saatopane v Genovi ali ne, marveč vprsšanje je, dali hoče Amerika spremeniti svoje sedanji va bo morda trajala msaso dni, JESUITI BI RADI NEMCA PAPBŽA. Klin, 2tl. Jan. «— Pogrebne eere. moiiije za papežeui Benediktom so zssenčene po- temnili obiskih, ki so se zsdnje nenadoma abrsli nsd Rimom v obliki bojs In Intrig med knesi katoliško cerkve, ksr-dinall, ki se zbirajo v "večnem meetu", ds isbero novega papeža. Kardinali ao razdeljeni v dve stranki: ena atranka hoče, da Im* dočl papež IU) ostane "jetnik** v Vatikanu po zgledu treh papešev koncesije izvedene, tedaj imsjo|iUliMt lupriini Huisžji in priznati,^ 1H7°" ko > riba Idi vzel Japonci ,popolno gospodsrsko ^u^o v1mc|0 j,, pu ,nmM,ju|"'m' ""•"t"1 rtronka pa ileluje aa kontrolo nad tistim delom Sibirije!««%'arodne meščanske svese" se t« Mpr,*vo * ln ** "svobodne- in edina "odprta vrata" v „. amA 1Mlmii nkM|H(M umI««;!!1" P*^' Rimsko čaaopiaje, katoliško iu DOBRA MISEL. bir.niike inte- Waahington, D. C. — Urednik farmarskega lista v Springfieldn. Mass., je na konferenci poljedelcev, ki se vrši te dni v Waahing tonu, predlapal, da bi bilo najbolje, če bi Združene države zahtevale od aliirancev vse bojne Isdije in ves vojni materij«) kol (slplsčilo |Hisojils miljsrd, ki jih drujrsče rH. morejo vrniti in naj pittem vse skupsj a svojimi bojnimi ladijami /npelje v sredino Tihcgs oceana ter potopi ns mc stu 10 miljske slohočine. I)sljc je M.vrick, to jc urednik faruisrakejra liste tudi predls tral. nsj m* bičej zs mornsrico in vojsko ZdruŽ4*nih državah Kniža odprta Mandžurijo in severno Azijo so se ssprla. Spirldon Merkulov, csrist v Vlsdivostoku, katerega ao Jspon ci " izvolilipredsednikom vlsds v tem pHstaniščnem mestu, je sklenil a Jsponel podlsgi kstere dobe Jsponel uaur ako železnico, pristanišče v Vlsdivostoku, premogovnike v Sučsnu in vsa državna zemljišča za dobo trideset let. Japonska je obljubi' la. da Merkulov s svojimi pomočniki vred najde vsak čas varim zavetje na japonskem psrniku in v Toklju v slučaju, ds njegovo pustolovstvo ponesreči. Poročilo sibirske delcgscije zaključuje: "V tem momentu, ko Japonci v Waahingtnnu slovesno izjavljajo in ohljuhujejo "odprla vrata" v Sibiriji, so .Jsponel v Vladivostoku oropali Sibirijo za njeno največje pristanišče, naj-hogstcjšc rudnike In gozdove In /s železnico, katera spsja sibirsko obrežje a Kitajsko. Tsko se rešuje vprašanje Sibirije, katero so zavezniki in Američani vzeli v nji' liovo moralno zaščito I" Plenarna sejs tvashingtonskc konference se oliets za prihodnji teden. • :—- ne smo zgoditi I Okrožnica pozivu,1 vlado, da "ekonomako izstrada ! . . 11MI . , _ , . .. vanje Ruaije mora trajati toliko nok«tolUko j« pohu» špekulacij čaaa, da bodo aovjetl .trmoglav [n Hslljsnsks vlsds o#itt| Ijeni". Samuel Oompera, predsednik n«*«va|e federsclje, ki , * j« tndfčhn "Nsrodns meščanske zvese", se jc tudi prldrulll tej propagandi. Kadarkoli jc treba udariti po Sovjetski Rusiji, je Gompers vselej zrsven. KAJ JB E NAOBAOO ODSLU ŽENIM VOJAKOM? POGAJANJE DB OBADNJB Wsskington, D. 0. — Državni tajnik liiighca je imel naloiro pozvati angležko vlado na pogajanje glede gradnje kanala od Vo-likih jezer (ko reki St. I^awrence do Atlantika. Smatra se. »ds bo imels Anglijs. oziroma Kanada ravnotako dobička od kanala, kakršen je projektiran, zato «ma Zakladnižki tajnik Mellon pravi, da bo treba aa isplačilo bonusa novih davkov. no deluje ss pomirjenje a Vatli pom »ker rsčuns, ds a tem pri političsn vpliv v katoliških d ris-vah; r»vnu tegsvpMvs ae ps nasprotne držsve. Tsko so vol novegs papeža nsenkrai posti politično vpraAanje. Kardinal Merry Del Val, I*! dom Apanee in papežev tajnik aa časa Pija X., je votja stranke "neizprosnih", ki so sa nadalje vanje papeževega "jetiiiitvs'*| kardinal (laspsri, tajnik pravksr umrlegs Benedikt s, je ps vodja druge strsnke, ki Ksliteva, ds papež vrže od sebe mssko jetulštvit in se odreče posvetni držsvi, kstere itsk ni več. Itslijs ims kardinalov, torej največ In zsto je vedno Itslljsit izvoljen v konkla vi; ampak letos je položaj aelo Čuden, Itslijsnakl kardinali ao raadeljeni, In če sa ne sediuijo, se volitve Ishko ssvleče-jo sa dslj čsss, mogoče zs mesee dni in končsjo s kompromisom, ds bo izvoljen kdo laven Italije, Neksteri rimski listi prerokujejo. ds bo Nemec Izvoljen pspežem sil vssj Nemčiji naklonjen kanil-nal. Kot se čuje, delujejo jazulli za nemškega papeža. Francoski, belgijski In poljski kardinali pod pirajo atranko "neizprosnih", to Je da ost sne pspež že usdaljc "vatlkanaki jetnik". l'Vaiieija Ima nedvomno vmea svoje politič- t ... JI rajo v vladnih krogih Unije za na iato stopnjo kakor je bila Pjod^^i^ ,|a ae z Anglijo v tem vojno. Na u način hi tudi Mello ,(Rjnj n(fmJi ,„(|r. nsneilsle a pomoč ga ispki«tili nekaj blokov etranije p^dieirnilo na presto, ko Je bda Z fanatičnih najemnikov. >« |««l - ' ' Uvaraost, Sa ^ P*» roaMtd. Wsskington, D. 0. — V zvea-nem zakladnižkem uradu so o ns-Črtu glede bonusa veteranom pretekle vojne mnenja, da bo treba vsled sklepa o plačilu istega naložiti kak nov davek, da se bo krila nameravana vsots zs iapla-čilo. Tsko je tajnik Mellon izjavil v pismu ns prodsedniks Kordneyjs, da nič ne upa na plačilo kakih obresti od posojil izdanih aliira-nim državah, katere naj bi krile izplačilo bonusa, zato, da Je kritje namersvsneirs izplačila še ne. čisto in ni drugegs izhoda, kskor takoj uvesti kako novo obdavčenje, ds se ho honus kril. To Me|. lonovo pismo je bilo v odgovor fordaeyju, ki se je nadejal lakoj šnjegn izplačila veteranom, a sejne prste, Dočim Je prej Avstro« je končno pokszslo, ds Je trebajOgraka vplivala na volitve pape prej pojačati državni zaklad. že, je zdaj prcvzels njeno mesto Zsklsdniški tajnik je tudi pove ;PrsnelJa, ki Je pred.krstkem pa« dsl, ds bi ne bilo umestno in ce ;slsls svojega diplomsts v Vati lo nevsrno, poizkusiti z novimi kan. Pspež ni več tinta pollilčim posojili pokriti vaoto za izplačilo ails kot Je bil v preteklosti, toda nap rad, valedče^ar bi | m njego-lahko je še zinirom politično orod vem mnenju, ne bo mogla vlada je te ali one države lu zato je kriti vsled drugih naraščajočih zda j kava, kdo Is« bodoči pspež, posojil. % i , 11 "'• Naloži naj ae torej nov davek 190 UBITIM IN 1000 RANJENIH poleg onega viaokega davka, ki V BOIPTU ga morajo plačevali v največji; - meri dela vel in farmarji. Tudi Krvava bitka med AngleM In 4o-prorsčuni o drugih iiulstliih zs mattnJ v Kairu IH O ISIS io 19ta se ne morejo m . ■ kriti z doh'M|ki v teh letih, zsio l^oadoa« M jsn, "The Daily prsvi Mellon, ds bi bils osjvečj* *UAT—i, = the enughtenmelfr >0, and forel »JO Daftans o »Irfipssjs a. pr. (Jss. 21-22) bfssiJsiiM daavaas potokla da se vaa M »stari list. ar Caaada $i per joar; aa »oslova PsMVks prsH. ALLENOVO SODIŠČE JE ZMOTA. Koliko slavospevnih pesmic je zapel governer Allen [jskemu sodišču. Kdo naj jih prešteje? Vozaril je križem po Ameriki na vabilo trgovskih žbornic in [h bankirskih, trgovskih in podjetniških organizacij razloži, kako učinkuje na mir v industriji kansalko Ijsko sodišče. Veletrgovci, velepodjetniki in ban-•ji so ga poslušali z zanimajem in mu ploskali, kajti govoril jim je iz srca. Praksa seveda pokazuje nekaj drugega, kar je Allen ;ladal v teoriji. V Kansas Cityju, Kans.,-«o zastavkali klavniški de-Stavka je pričela nekaj tednov preje, kot je bilo lanjeno, da zastavk^jo. Industrijsko sodišče ni pod ilo nobenih korakov in sledila je stavka. William tfuggins, višji sodnik, je odprto naznanil, da sodišče pred svojo najtežjo nalogo. 8odniki so na to li v Kansas City, Kana. Celo postopanje se je razbilo žalostno, Mesarski baroni in voditelji delavstva se ozirali, kaj poreče sodišče. Bile so izdane sodnijske [vnice, toda smatrafi jih niso za resne. Končno so se liki naveličali takega dela, pa so odšli domov. Od todaj je šla stavka svojo pot. Sodniki so se pa vrnili v Topeko. Župan Harry Burton je spoznal, da je stavka nevarna In javnost. Uvidel je, da mesarski podjetniki in delavski voditelji ne morejo izravnati spora. Prepričal se je, da industrijsko sodišče tudi ni moglo ničesar opraviti, da sporne točke izravnajo in se delavci vrnejo na delo. In kaj je preostalo županu drugega, kot se je obrnil na predsednika Hardinga, da se spor izravna s pomočjo prostovoljno priznanega razsodišča. Apel mestnega župana Burtona na predsednika Hardinga poftazuje, da so vsa prizadevanja industrijskega razsodišča ponesrečila, ki ga vzdržujejo davkoplačevalci. Z rudarji se seveda postopa drugače. Železniški magnatje, ki imajo največ rudnikov pod svojo kontrolo, hočejo da rudarji delajo za vsako ceno, če je plin v rudniku ali ne. Oni zahtevajo, da rudarji tvegajo svoje življenje, čeprav varnostne naprave ne funkcijonirajo. Ako rudarji ne gredo v rudnik, ker se zavedajo, da je njih življenje v nevarnosti, so puntarji, ker so zastavkali. Rudarji se ne dajo nadomestiti kar čez noč z neučenimi stav-kokazi in za to je bil zanje potreben zakon, da se prisilijo delati tudi pod takimi razmerami, ki jim niso všeč in ki stavijo njih zdravje in življenje v nevarnost. V klavnicah je položaj zopet drugačen. Mesarski baroni upajo, da zlomijo stavko z neizučenimi delavci. Volja mesarskih podjetnikov je pač ta, da se stavka nadaljuje, dokler se sami ne prepričajo, da ne morejo ugnati stav karjev. Dokler pa imajo le iskrico upanja na zmago, nočejo priznati nobenega vmešavanja od zunaj v razmere med njimi in delavci, ki delajo zanje. In tako smo doživeli, da industrijsko sodišče ni imelo najmanjšega uspeha v Kansas Ott.vju pri izravnavi stavke klavniških delavcev. KAKO LA2EJO. V PitUburgu izhaja jutranji in večerni dnevnik. Mre. Carrie Didlott, žena rudarja, pripoveduje, da sta dnevnika z dne 30. decembra prinesla vest, da bi šel njen soprog na delo, pa ga je strah. Zona je šla k urednikom obeh H stov in jim povedala, da naj popravijo neresnico, ki so jo obelodanili o njenem možu. Jutranji list je priobčil popravek. Urednik večernega lista se je izmuznil, češ, da on ni priobčil omenjenega članka. Rudarjeva žena je seveda drugega mnenja in pravi, da je večerni list tudi priobčil neresnico o njenem soprogu. Mr*. Didlott pravi, da živi že dvajset let s svojim soprogom in da njen soprog ni strahopetec, paš pa je njen soprog svoji delavski organizaciji zvest Prav nič ni cHidnega, da se je urednik večernega lista izmuznil na ta način popravku. On pač ne pozna delav skega ponosa. Uredniki pri šmokavzarakih listih so navadno ubog Ijivi kuliji, ki napišejo to, kar jim gospodar ukaže. Prav redki so med njimi, ki se ne pokorijo ukazu svojega gospodarja. JAVNA GOVORNICA. IatfieasteUs, IadL — Pameti bi ai kupil, če bi bila na prodaj. — Pod te« naslovom hočem na-pisati par vrst. Živimo med časom, ko prevladuje zlo bolj kakor je prevladalo kdaj prej, (la-Barberton, O. — Ni težka u- •» ki lahko po modernih i/nnjd-tanka sa zavednega delavca, za- bah, elektriki, parnih in drugih kaj je v naii naselbini, okolici silah Uhko živeli najudobnejie tmaaovi članov s. n. p. j. in čita tel jav prosveu. kakor po celi Uniji tako slabo za delavce. V našem mestu ni udomačena še nikska organizacija: razun malega Števila rudarjev, je delavstvo pri vseh ostalih industrijah neorganizirano. Veliko' število rojakov se je fk zateklo v našo naselbino iz raznih krajev Unije, a tako so tndi od JU i; le malo jib je ostslo tn. Pred kakimi štirimi leti se je porodila rojakom misel, da bt Si ustanovili v naii naselbini lasten dom. Idejs je bila dobra in tudi dom potreben, toda vsa stvar ie dsnea izgleda, da* doma ne bomb imeli ne danes in menda nikoli. Vzrok je v tem, ker nimamo ai ti v najmanjši stvari edini j kar pa po mojem mnenju največ zakrivijo verska in protiverska do-piaovsnjs po liatih. Zato pa aps-liram na vse dopisnike iz SSie naselbine, da tsko slogi tkodljivo dopisovanje za nekaj časa opu ste. Pri nas je bilo ustanovljenih ie več društev. Pevsko društva aa»o imeli že dvakrat. Kje pa ga imamo danes f Samo nesloga je kri va, da smo brez njegs. Svoj čas j« pri naa tudi obstajala aloven ska godba odraslih, katere tndi nimamo več. Nimamo je, ker ni i raela osobja, dasi je bilo inttm mentov za 13 ali 14 mož v rezervi. V resnici se mora dati prizna nje nekaterim iz bivše godbe, ki so se trudili svoja itiri Je ta za godbin obstanek. Ker ob stanek ni bil mogoč, pa smo vse skupaj opustilf in počiva tam, kjer počiva že pevsko društvo in počiva misel za Slovenski dom, —Andrej Rehar Waat Duluth, Man. — Rojaka Antona Blatnika je obiskal* neareča. Dne 19. t. m. mu je po kratki in mučni bolezni umrl sin v starosti sedem let. Skoda ja, df brat Blatnik ni .imel sina zavar^ vanega v\ mladinskem- oddelku SNPJ, ki hi mu v tem slučaju nty dila pomoč. Izrekam mu moje so-žalje. Človek aeveda ne ve, kdaj se mu bo pripetila nezgoda, ki preli nanj vsak trenutek, zato pa mo-. ramo bjti vsak čaa pripravljeni. Ho jM k i v New Duluthu, Garyju in Duluthu, mi imamo druitvo Leo, Tolstoj SNPJ, največje slovenske podporne organizacije v Ameriki, pri katerem se lahkd zavarujete za vae alučaje. Poslu* lite se torej prilike in pristopita k nsiemu podpornemu društvu ter vpiiite k mlsdinskemu oddelku tudi svoje otroke. Ne bo vam žal, za ta val korak in obilo bontk ran j dobfll poplačano v slučaju nesreče. Druitvo Leo Tolstoj it. 20(1 SNPJ posluje po Novem letu združeno z druitvom Svobodni brstje MDPZ. Upam, da bomo de* lovali zajedno in složno vsi in na bo med nsmi kake zaviati, kate- » r ra je drugače precej ukoreninjena v naiem narodu in bo vzeHi precej časa, prej ko ae iztrebi. Za vzrok temu, mialim, da mi ni tro-ba posebno omenjati, kajti vsak zaveden delavee lahko ve, odkod izhaja. Po mojem mnenju morajo da* lavei, sko se hočejo te zavisti od-križati, predvsem uničiti vzroke is katerih izhaja; vse droga bo Ishko odpraviti. Zato pa bratje, ako omenjam nekaj tisfe grda navade, da se med nsmi opszi, na mislim s tem nikogar žaliti, pač pa priporočam, da pustimo vsa ke osebnosti is ven druitvenih sej, Lshko imsmo vroče debatf, toda te morajo biti stvarne. Ni-kdo izmed naa ni popolnoma čist in vsi imsmo eno ali drago napa ko, če* katere pa moramo preiti kakor brat a bratom, če hočemo, da bomo kdaj priili do zaželjene ga ellja. H stvarnimi srgnmenti se lahko prkle do dobrih saključkov, od katerih imamo koristi vsi. Zato ps na dan a argumenti. Vsak naj pove svoje mnenje in tako bomo najbolje napredovsli in zapustili našim naalednikom glad kejii pot kot oaNi jo dobili mi. Kar ae pa tiče oeebnih nedoetat-kov ali napak, rečem le toliko, aaj v«ak svoje izpolni ter glada, da bo vaak sam vse dobro napravil. potem bomo rai M0. K." -i I John Kobi življenje. Novih iznajdb; telefonov, brezžičnih brzojavov itd. ne vi. dijo voditelji raznih ver ali pa videti aočejo kakor tudi ne vidijo krivia, katerih bi v vpričo tolikih dobrih iznajdb he bilo treba, temveč samo tolažijo ljudi na boljie življenje po smrti, rasi, ki jih imamo danes, se lahko primerjajo s stoletji, ko je bilo treba odrajtovati desetino, ali,s časi, ko je ie vladala trgovina s sužnji. Takrat so sužnje tolažili g življenjem po smrti in jim hoteli dokazati, da so njihovi naprej postavljeni* po volji božji, danes pa hočejo dokazati isto. Naii duševni tolažitelji, bolje rečeno tlačitelji, so sami s sabo v navzkrižju, ker na tem mestu tr de, da je Kristus sovražil farize je, drugod pa hočejo dokazati, da jih je on postavil ljudstvu. Za tisti čas so bili Kristusovi nauki primerni, vsak z modernejšimi nauki, pa bi bil šel v norišnico, ali pa takoj zginil s sveta. Tako pa je a primernimi nauki dobi val Kristus čezdalje večjo za-slotnbo in opozicija proti farize jem a« jc jačila dan za dnem. V redu, kakor je bil dosedaj se jc izpopolnjevala tehnika in iznajdbe so se množile, ker tiso či- ao ae kesali za dosego različnih prvenstev in zato proučevali, s Čemur so človeštvu prinašaj najraznov/stnejša odkritja. Koliko tiaočev pa je v boju za dose go prvenstev v takem redu pod legla 9 Tega nobena zgodovina ne bo povedala. Pričeli pa smo prehajati v drug družabni red, to je red enakopravnosti, ki bo dajal možnost vsakomur izpopolnjevati in pri s)Mfvati k modernemn napredku. Tega napredovanja ne bo preprečila ni ena ne druga verska sekta, ker vse so se izkazale, da ao nezmožne preprečiti napredek med človeštvom. Pol lata bi delal ali pa tudi vač, da bi mi bilo omogočeno kbi^iti pameti in jo deliti med revne ia uboge, ker-le a pametjo se bo lahko odpravilo: današnje slo. Iti morajo torej z duhom ča aa, aioer bo šel čas preko nas. — Frank Čepirlo m rež je. Nesrečnež aa je spravil za omrežje, nato pi |s je šerif Milt Culd zbil nazaj dol; I« enkrat mu je velel, naj grS aa po-ateljo in ga zopet zbil dol in ga udaril z vso krutostjo po čeljustih. , . - « Sedaj pa mislite, dragi roja|i, kdo je večji kriilee ne samo * menihih, temveč tudi naravnih zakonov : ali oni, ki je nezmolnega brutalno pretepal, ali oni, ki je po nedolžnem trpel v ječi in mi roval. Ni treba k temu komentarjev, ker je dovolj jasno povcdnno, da je dovolj tega in je zadnji Čas, da se ljudstvo zave. Pri prihod njih volitvah, rojaki, se izkažite, da ste zmožni sami zopet vpoata viti človeiki red in volite na vsa mesta ljudi, ki bodo z vami znali postopati po človeško. — kar. SLIKE IZ NASELBIN. Libsrtj, Kana. — Rad bi opi sal dogodke, ki sem jih doživel zadnje čase, posebno pa one iz meseca decembra, katerega sem presedel sa onrirežjem ' državne ječe. Rad bi tudi bil, da bi naši ljudje izvedeli, kaj delajo naši izvoljeni, ki toliko naglašajo, da je pri nas za vse enako in da vi dijo na petnast milj daleč okoli vse z istim očesom. Mogoče' Petnajst milj daleč, to je precej šnja razdalja za oko, in tudi če vidijo tako daleč, od blizu ne razločijo niti ženske od moškega, ker V ječi niso med nsmi delali nikaktfctt . razločka. Človek bi mislil, da trezne osebe ne morejo kaj takega počenjati, vendar se je prf nas godilo. Aploh pa je razumljivo, da 1-majo oni vse za enake, saj tatove, eestne roparje in nepoštene ljtS di smatrajo za iato kot smo mi pošteni delavci. Dasi so mnogi hudodelniki, sedeči po tuksjšnjih ječah mogoča mnogo zskrivili, Srendar, ne mora tudi nas stavi karje za vsako mslenkost obsoditi za ravnotako veliko kazen, samo zato, da bomo vai enaki. Zmotijo se samo tam, če kateri slučajno ukrade kak avtomobil aH kaj podobnega, in je zlikovee Američan, da ga pošljejo domov. — Take so postave v državi Kansas. Ce pa človek gre obiskati v ječo nesrečnega • prijstelja. te-daj ga "pravični" sodniki grdo gledajo, dajajo še njemu nespodobna imena in bi «a najraje u-taknili tja. kjer je njegov prijatelj. Šerif v ječi je bil kakor cerbcr. Jako rad ae je znašal nad nesreč-aimi in nedolžnimi sta v kar ji. 53 letnega nemškega delavca ni amogef in pogosto ae je znosil nad njim. preteč mu. da bi ga Bajraje ubil. če bi imel moč. N«. lo ga je pričel suvati in tepsti in u velel zlesti na posteljo aa o- Delavec proizvaja in da kapi-taliatu avoj proizvod — kadar kapitalist hoče. Delavee neha proizvajati in kfrafta — kadar kapitaliet fioče. Delavec uniči, kar je produci-ral, in umre — kadar kapitalist hoče. A4f fifl i JJBIE Ustava Združenih držav je postala klasik. Vsakdo jo ima rad in nihče je ne čita. r.f • New Baden, DL — Delavske razmere pri naa niao prav nič bolje od razmer po drugih nasel-binsh, kajti kompanija nas p? kliče na delo komaj trikrat na delo vsakih 14 dni, kar je dovolj slabo in povzroča med delavci ne zadovoljnost. Slovencev je v naselbini jako malo, to se pravi ena sama dru Žina in trije pečlarji, sami fantje; ostali naselniki ao Švabi, po mešani z Zidi. Ti vai so zelo verni ljudje in pripadajo k različnim verskim sektam, kar je za dvajseto stoletja brezdvoma dokaj žaloatno. Kar se tiče Sloven cev, smo v pričo tako pialega števila jako aložni in kar je eden to je drugi. Vae bi bilo dobro, le loncev se nikdar ne zmanjka za pomivanje. Ker aem Še mlad član za pečlarske organisacije, mi ni so njena pravila še dovolj znana njena pravila, zato poživljam glavni odbor pečlarjev, da mi jih preskrbi. — Jacob Potočnik. Johnston Oity, HI. — Iz naše naselbine čitamo precejšnje šte vilo dopisov, kateri vsi naznanjajo samo slabe čase, kako bi pa mogli kaj drugega, če ne upamo na nič boljšega. V rudniku št. 17 Old Ben družbe je delalo približno pet sto ljudi, kateri vsi so bili brez de la, ko so zaprli rov. Pet milj oc tu pa so zaprli rov št. 2 Ernest Coal kompanije, vsled česar ne svetujem nikomur,* da bi hodi ! sem iskati delo, ker še tukajšnj naselniki morajo brez posla po stopati okoli. ' Citdli smo dopis, v katerem je nek rojak vabil Slovence in Hrvate na veselico dne 25. februar ja. Dopisnik pa ni mogel biti do bro podučen o sklepu aeje Slovenskega doma v Johnaton City-ju, ker veselica ae nebo vršila ta dan. Zato Slovence in Hrvate po bližnjih 'naselbinah opozarjam dn se ne ozirajo na oni dopis. — Ohaa Robieh. Black Diamond, Waah. — Med stavko, trajajočo že od 15. marca lani, nam je kopanija vsaki drugi mesec pošiljala obvestilo de se moramo izseliti z njene zemlje. Kaj nsm pomaga, ako i mamo lastne hiše, če pa stoje na kompanijski zemlji. Unija j« morala vedno položiti poroštvo da smo lahko stali na tej zemlji sedaj pa se je unija že naveličala vedno zalagati v ta Viamen denar in vsem dovolila, da smemo pro dati avoje hiše. Unija bo zgradi li nove hiie, za kar je kupila kos zemlje, da nas ne bo mogla kom panija več poditi raz svoje zem Ije. Za dežjem vedno -solnce sije tsko je tudi tu. Čeprav jo v splo snem slabo tu, se vendflr včasih veselimo. Poročil se je rojak Martin Supanc, doma iz Zidanega mosta, v Sloveniji, z g. Rozi Jazbee. Na svatbi amo se prav dobro imeli in želimo novoporo Čencems dolgo in srečno življe nje. — Tndi g. Štorklja se v na ši naselbini pridno pripravlja. - Frank Vidk. Oova, Ors. — Iz te msle far marske naselbine je lo, če se ne motim drugi dopis. Tetka zima ni pozabila ns nas in nas je s pre cejMjim mrazom obiskala. Najraje ae ob tem času grejemo pri peči in ai preganjamo čas s čita-njem listov, sa kar je tndi dovolj čaaa. Kakor je Čitati po listih, je tudi po drugih krajih slab položaj za ttelavee, ker vsepovsod se bere o zapiranju rovov, tovarn in dragih delavaie. V ti naselbini so naseljeni Slo-veaei ie sedem let. Zaposleni amo Nasaj, nazaj.....I V kontukiški postavodaji je zakonska predloga, ki doloČH največ $500 globe in eno Wo j«* če za vsakogar, ki uči v katerikoli javni ioli, da se je človek razvil iz opicam podobnih prednikov. Skratka,znanstvena resnica razvoju človeka bo pod kaznijo prepovedana, ako bo sprejete omenjana predloga. Kasen je premila! Z^kaj ne bi bili učitelji te resnice kaznovani smrtjo na grma4if Sveta cerkev je nekoč sežigala učitelje, ki so se predrznili povedati resnico, da je zemlja okrogla in da kroži okrog aolnca. Država Kentucky Živi ie v dobi fevdalizma, in če uvede svete grmade, bo sistem njenih institucij popolen. • • e ■ / Kako je to, da ni Viljema Ho-henzollerna na razorolitveni konferenci v Washingtonut On je vendar vedno trdil, da je največji apostelj miru! a • • "Nuf sod". Ely, Minn. — Kazimirjev listič piie med drugim, da ljubljanski ik^of pravi, da se množijo orli in orliče. Rad mu verjamem. Saj ae mnoŽe tudi osli in oslice. Pa aaj ie on verjame. — m , • • a 4 trpela atro-skov za preživljanje bivšega av atrijskega cesarja Karla in njegove žene Zite, ki se nahajata na otoku Madeiri. mm Mehika naj plača četrt miljarde za odškodnino. Merico 0ity, Meh. — Kakor pi- šc list 'E1 tfniversal," je bilo vloženih proti mehiški vladi 1800 odškodninskih zahtev v skupni vsoti 250,000,0(M) ,)exet kot po-vračilo za škodo, ki jih je imelo v Mehiki domače in inozemsko prebivalstvo med časom revoluci-jonarnih preobratov od leta 1910. Med tožitelji je največ ameriških podjetnikov. Tožitelji za odškodnino nastopajo skupno in so dali vladi rok do 31. t. m. Francoski narod propada po žtevilu. Pariz. — V zdravniških listih po Francoskem se mnogo razpravlja glede vedno manjšega števila porodov in hitrejše umrljivosti, car povzroča dobrim francoskim narodnjakom velike skrbi, število porodov se manjša vsako leto, tnko jih je bilo leta 1859 1,000,-000, leta 19J3 745,000, lansko le; to nekaj nad 600JKK). Če Človek pomisli, da se po vojni polovico več ljudi poroči, ker se boje vpo-janja davka na samce, tedaj jc res slabo znamenje tako nazadovanje. ženska kandidatoma župansko mesto. ZA Davenport, Ia. — Odkar so v tem mestu pričeli socialisti dobivati premoč pri volitvah, še ni bilo toliko navdušenja med njimi kakor takrat, ko se je pojavila na aocialističnem tiketu kan-didatinja Lucie Clausen«, med vsemi sodrugi priljubljena soci-jaliatka. Za . prebivalce Daven po rta pa je to nekaj novega, ker šc niso slišali, da bi bila ženska katerekoli stranke postavljena za laindidatinjo. PEK arij a razdejana Z bombo za&adi cenejšega kruha. Detroit, Mieh. — David Rosen i" znižal ceno kruhu v svoji pe luiriji na pet centov. Posledica v četrtok ajutraj je bomba raz dejala Roscnovo pekarijo.% Itaz *trelba je ranila dve oaebi in ško-da /naša $20,000. Rosen pravi, ds je bomba delo drugih pekov, k o in u bili nevoščljivi zs.-ndi *ni /.iinja cene kruhu. MRAZ V kaliforniji; sad je pozeblo. I-os Angeles, Csl. — Tridncv "■» slapa, ki je obiakala kalifor "'ifl ni Avstrija bo kmalu angleška kolonija. London, 26. jan. — Anglija jc sklenila posoditi Avstriji 2,500,-000 aterlingskih funtov ($12,250,-000) pod pogojem, da Avstrija potroši posojilo tako kakor hoče Anglija. Predvsem mora Avstrija odplačati del dolga Ameriki za živila, drugi del posojila mora iti za plačenje zunanjih dolgov in tretji del za oži vi jen je trgovine, ici pa mora biti pod nadzorstvom Irski republičani delajo za njvo civilno vojno. Pariš, 26. jan. — Irski republičani z Dc Valerom na čelu so dobili kontrolo nad tuksjšnjim irskim kongresom. Sklenili »o, da morajo biti sejo kongresa tajne. Collinsova manjšina je burno protestirala, toda pomagalo ni nič. V tajnem zasedanju je bila sprejeta rezolucija za popolno neodvisnost Irske. De Valera in njegovi pristaši organizitojo novo civilno vojno na Irskem, ki prične kakor hitro bode imeli republičani dovolj denarja iu drugih sredstev. Kako jo pisal DAnnunzk) tvoj Nottnrno". IVAnnunzio ni samo pesnik, temveč se je posebno mod vojno mnogo pečal tudi z zrako-plovstvom. Bil ps je pri tem nesrečen ln lepega ilnc s peruti vred zletel v goščo, kar ga je stslo ono oko in je moral Več tednov živeti v temi. Kaj vse mu je prinesla ta tema nr lepih vizijah, je povedal v svojem komentarju k "Nottur-nu", ki se je sestojsl več kakor iz deset tisoč popisanih papirjev. Te papirje je pisal neprestano ležeč na postelji, v temi, z glavo nekoliko nižje kskor so bile noge in pissl in pissl. Njegova hči je zbra la počečkane papirje za poskužnjo k cenilcem, ksr pa je bilo seveda jako težko razločiti. Vzite temu, da je dolga "pesnitev" pol"« to4* ba in nervoznoeti .kater" je "pesnik" zlil na papir, in se polasti onega potrpežljivea, ki čita ta "Noti urno" let s nervoznost, j« bil IVAnnunzio pob vel jen zs to spravila v propad. "Pester Llojd" piše, da je bila misel grofk Bethlena za zbližanje a delavakjnu sloji srečuo izbrana. Mir z delavstvom ko prinesel blsgodejne plodove. Dalavei bo-do gotovo podvojili avojo vnemo pri delu za državiii blagor. Ma gvarorszag" upa, da bodo delavci izkoristili svoje stike s inozemstvom za to, da se izbričejo slabi vtinki, k j so jih dobili, ponekod inotemstvu o Madžarski. — Sedaj priznavajo gospodje, svoje-casno med največjimi kričači, o grom no moč, ki biva v združenih socialističnih mednarodnih vrstah in pričakujejo od teh vrat in mnčLčim boljže sadove — aa-se. ampak ogrsko delavstvo, ki je l)o 1 j kot vsako drugo žlo preko Goigate, ne bo pozabilo, zakaj in po kom je pretrpelo vso svojo bol. Tiste svoje stike s proletarl-atom drugih dežela bo izkoristilo, da razodene vsemu svetu, za-ca j je Ogrska danes dAva, ki ne igra nobene uloge v avetu, zakaj je njeno ljudstvo moralno in materialno uničeno in raaodelo bo z sivimi primeri delavatvu drugih dežela, kolikor že ni izpregleda-lo, da je ravno v cerkvi, ki pravi, da prinsša socialiaem v imenn Kristusovem, na jutru pene JU kača zoper proletarske težnje. Vormunakl fanatlasm. V mestu Bolfastu so ai katoliki in protestanti tako v laseh, jda so pred kratkim vstavljali po ulici ljudi ter jih izpraievali, ali so katoliki ali protestanti. Gorje nesrečnežu, če je naletel na napačno skupino. JCo ao izpraševali tako judi, jim je prižel nasproti neki Žid. "Kaj ste? Katolik ali protestanti" ao kričali nanj. "Goapo-(ta, oprostite, nisem ne eno ne drugo. Jaa sem Žid." — ,"Vaee-nol Kaj atef Ali ste kstoližki ali protestantski židf" je bilo na-daljne vprašanje. Nič ni pomagalo židu, da jc poudarjal avoje ži-dovstvo. Verski prenapeteži so zahtgvali od njega na vsak način, da jim pove ncmogočnoit, al j Jc kstoližki ali protestantovski Žid. Kako je prepir končal, žaTi ni po- _v, • Originalni nagrobni napis. Nek nemžki list je * objaY.il. .atbanno zbirko nagrobnih napisov, iz katere naj tudi mi navedejo nekaj primerov. Ng nagrobnem sporna niku nekega advokata je bilo zapisano: Njegova smrt je bila proti vsej njegovi navadi j sila kratek proces. — Na spomeniku debele žene so bile vklesane besede: Tu počiva Barbara ftment, kl je bila težka pol tretji <^ent. Daj ji Bog veselje milo, odmerjeno za vssko kilo. — Ns nsgrobniku nekega zdravnika se je lahko čital napis: Tu počiva v mfru doktor Iks med vaemi onimi, ki jih je zdravil. — Neki pesnik je dobil na nagrobnem apomeniku napisi Tu počiva mož, ki sebi nI dal spati. Zato so zaspali vsi, ki so brali njegove verze. — Jezični bab-niči pa so hvaležni sorodniki postavili spomenik, s napisom: Tli počiva tiha in molčeča jeznorit-ka. Ne dvignite kamena, da ne prične zopet govoriti 1 na Bračuna. Frana MariČa in to-efcfiše. Za nekatere obtožence zahteva državno pravdnižtvo smrtno kazen z obešen jem. odnosno t ustreljen jem. — Na U škandalozni slučaj, ki razsvetljuje v bengalični luči nesramni režim naše vlade. oiHtzarjamo predvsem nase socialistične poslanec, ki se liaj zavzamejo takoj za nesrečne rudarje, ki se niso vzdignili proti joblastim is kskžnih zabavnih namenov temveč, da protestirajo proti neanosnemu življenskemu položaju, ki ga pa niso ustvarili Pudai*jl, temveč naša nezmožna vlada. Vilek nesramnosti ia moralne propaloati je, da nastopa aedaj proti delavcem ista vlada, ki je sama zakrivila pobuno, pa jih hoče za ta svoj jireatopek kaznovati kar z obeženjem ali z u-streljenjem! Kje na božjem avetu pa vladajo aploh ie take inkvizicijske odredbe t V resnici pmo žet davno zažli v pozni srednji vek, zskaj dan sa dnem sliši-mo o neverjetnih sločinih visokih glav, ki jih puate proato se sprehajati, čeprav ai že zaslužili, da sc jih potegn«1 na prvi bližnji kandelaber. Za airomašne delavce, ki ne zakrivijo nič drugega, kakor da hočejo pošteno človeško živeti, pa pripravljajo večala in , natezalnice l Radičevi in Dužanovoi. V Beo-gradu ata arečala v Posnkare-jevoj ulici trgovec Rade llistlč in uradnik Dušan Dučič. Po kratkem prerekanju sta se pričela •ilno pretepati. Kmalu sta ie valjala po blatu in bila eden drugega. Slišalo se je težko hropenje in samo tuffctatn je eden izmed njijn zastokal, Če je dobil pregor-ko. Okoli njiju se je zbrala skoro velikanska Ynnoliea, ki je z radovednostjo pričakovala izida boja. Čim bolj je eden drugega lopnil, tem bolj se je množica za-bivala. Nobenemu ni prišlo niti na um, da bi pretepača razločil. Bilo je prezzbavnol Ljudje so ju le hrabrili. Kmalu so se začeli gledalci tudi prepirati, kdo bo zmagal. Že sta nastsli dve stranki: Radičevci in Dušanove! I Med tem sta pretepača vstala in se zabela stoje pretepati. Ker je enemu spodrsnilo, sta treščila oba v okno isložbe "Zora" tako, da se je razletela na drobne kosce 20, OM dinarjev vredna šipe. Gledal ci pa so se pričeli sedal prepira ti, kdo je razbil steklo. Nsto je prihitela vendarle polioija, prete p a os, razločila ter ju odvedla v zapor. Po tem dogodku pa so sc za če H pretepati med seboj Du-šanovci in Radičevei. Policiji ni preostalo nič drugega kaltir odvesti še nekoliko pravročekrvnih gledalcev na policijo. O tem pa, ali ao sc pričelj poleni pretepati zaradi lladiča in Dušana tudi policaji, vsi idolče. Zidanje na hitro roko. V Beogradu zidajo hiše z velikansko nsglico. Letos so sezidsli 500 hiš, drugo leto pa jih namere vajo se-lidati kar nad 3000. Pri taki na gllei pa se zidajo nekatere hiši* silno povrčno, ker drugače ne bi IH IZ JMNUL Od miljard, ki jih raasipljc vlada aa našo armado, odpade veliko vsoto na oflofrjo. V noži ljudski držsvi imamo po izkazu ministrstva vojne in mornarice dve vojvodi. 24 generalov, 424 polkovnikov, 462 podpolkovnikov, 1097 mejorjev, 861 kapela-nov 1. razreda. 1176 kapetanov II. razreda, 815 poročnikov in 15.17 podporočnikov. Za proeve-to in kulturo izda naia vlada v primeri z miliardami,- ki gredo zs srmsdo ssmo nekaj sto mijji-nov, ps še ti gredo v kulturne nsmene dvomljive vrste. Zato pa liano ki je oineaaia delo. Zsksj pa bi ne bil. ssj v , m „„beno čudo. da m polnijo jot siana ni je ooiaaais rrskoplovstvo s te- nižniee, se ustsnavljajo nora so- jshe sadovnjake ^t^«izguboTčes, padanja ditft i„ če cel. rajda podobnih -da polovico zimskega oranž- dn,ge »VnmiJkUMiolJ. Kdaj »k, kanec u breT sti, samo v pesnitvi ni nič poetič glavnestif polovico zimskega pridelka in eno tretjino li mon. bomba je bila vržena. nega* Pomagaj, brat iz blata' MM<1*Krškem Je zavladalo Nečuven škandal, ki kriči 4o neba. Tnala, B. jaa. Dne 10. t. V„ se prične pred okrožnim sodi« ko 2,500.000 brezposelnih veli.Iščem v Tuzli kszensks obrsvnsjH ulici podrl« do tal hiš«, v mmmfg^ delovanja tega urada at M j* stanovalo 12 strank. Lastnik kmt,fJ ^r^nih ore. hiše ni mislil na uiČ drugega, ka- Mi Podporni Jednoti laUrt, IV. JaoUa IOOT v dr lavi IlMaols. GLAVNI STANt MlT-iO Sa LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. Irvrlovalni odbort urSAVNI OOAZKi ISMS« Cstakar. upaluOi A»lrt« VMHali. a. r. O. f, Mm 4, J«k»«> V/MODNO 41® W« Niy SpctifAiNL Mo Mvtls OU^ WfS A. VMter, 0«a Iti, Zly. M Si«. J«ha V«eO|, Bm 101, Uiihm, eie w. au ns>itwi ia. ^^•^kOLNll«! ODSRKi ZATAONO oicnoftjti A»(m AmIkis Im 10«. Or*w. Rim, m »|llOll mm mkn, tii, vlitil, mimi«i mi mvvffi^^adu ^Mfcč l^c^li SČ« Mo Ulsk« Nadzorni odbor: ZSIts, IIM Ii. Cirvlifl AvIm Ckktft, IZ, PfMh ItMttk, PrMMr Ava« CUveM, Oh WUUmk SHtar, SSOS St. CMr 01« CUi pTMMHM M MMfTVI a n. r. K sssv-te s«. i-.w«s.u a v«.. iu. vat ZAOaVB OOUUŽKB MOTOM tt NASLOV«i OaMIhe lalalHve S. N. r. u OaNAZNa MilUATVB in OTVAm, M m m«j» «l |>wlmlM«» iOm la ta aa>la»ti» Iklalllv« Z. N. P. j, SSeT-SS k. Ičngtlčlo Cklom^m^ lil« vat ZAOtVE V gvazi g BLAGAJNtiKtMI Mau ta »elflkk aa BaMm OUfal* im^n a. n. P. j« aesr-m la. lmmMb a*»h cbmae* nk is »attovsalK e |l. livMcvafeMn aOm as as| »aM|a|» Pisali IkIIms o^llomro ^ifmssli*v }§ n^nrnj Val phkm a« fl |my m ml M>M*i« m ■■ilaei Jaha Uilaml, 41« w. V«| SmM la *««t mM. MmsKlIa, ••Uil, av^lalM la mM vsa Sar J* e —• mmsa*t tu. Federalna uprava. m. (Itonao.) .Jako važen oddelek depart-menta za notranje sadeve je "Ite-elamation Hevriee", katerega ns loga je omogočiti obdelovanje 000,000 akrov puste zemlje. Doac-daj so že zgrsdili preko 12,000 milj kanalov, jsrkov in odtokov, vsebujočih 9H,000 vodnih zgradb, In sezidali 100 jezov za sli rs tubo in odtok vode. Preko 120,000 |JU. di živi na »O.OOO farmah, ki dobi-vajo aro jo vodo potom umetnega namakanju (irigacije), in to vftled podjetnosti tega urada. Glede informacij o teh fnripeh naj ae interesenti obrnejo ns: Htatisticsn Reelamstlon Service, Was!iington, D. (\ Ona teh farm, vštevši večno pravico do vode, znaša od :ltf do !>2 dolarjev za aker, in fsrmar ima dvajset let čaaa za poplačevanje kupnine, ne da bi plačal kake obresti. Izmed drugih uradov, ki so .gruplrsni pod departmcflt za notranje .zsdeve, sta "Hureau of Blines" (rudniški urad) in "National Psrk Hervice," Ursd zs rudarstvo, ustanovljen I. 11110., znanstveno proučava probleme fudniške industrije v svrho čim večje izdatnosti in koristi zs industrijo in za splošnost, kakor tudi v svrho čim večje sigurnosti RAD B! IZVEDEL ZA moja dva bratranca David in Johna HušterftiČa, doma la Praproti pri Htraži na Dolenjskem. I* maui zelo vaŽus stvari jima poročati iz starega kraja od njih mlaj ie sestre omoŽeue Hajovle. DavW in« tuenda nahaja nekje v Colora* di. John pa v U Kalle, lil, Rojake prosim čc kdo ve za njih na-dove, da rtii to aporoče ako Imdf-la sama čitala ta oglaa naj ae lili prijavita na moj naslovi Jožef* ^ušteršič, \m K. 07tli Hteet, Cle-veland, Ohio. OA^v.) bilo mogoče, da ae je v Ncdičevi rj Hvlje|(j<| |n fdmvJ|| n|dl|rjfV 'n'Vsled delovanja tega urada se ji število smrtno ponesrečenih pre ker aamo na to, kako bi hiša malo veljala in veliku nesla, pri tem pa je pustil sezidati hišo preslabo, Hedaj ima razvaline, najemnina pa je spis vala po vodi. Umrl jO v visoki starosti HO let gosp. Rajko Are««, poštni blagaj« nik v pokoju. Vae avoje premože-nje je zapustil v.prosvetne nsmene, predvsem pa slovenskemu gledališču. Hkoro polovico premože« nja (kakih 500,000 K) je name-nil ustanovi za izšolanje dobrih drsmstičnih talentov, i; delhskui sveti. (Federated d zračnega pritiaka popokale -»"^dnjih hia in je bilo pek <• več milj ns lii ao vložili po $600 vaak. Ti { •rečni meije tn iene ee dobilt tepte- ; čanega do danea vaak po $2«),000.00 | in mogoče je da dobe še veliko vet « ker Bell Co., Je vetja z vsakim dnem | in prinaša vedno več dobička. The J Pecoa Vallejr Telephone Companjr j laetuje pravice in telefonično zvezo . preko bogate rodovitne zemlje v Pecoa Vallejr, Tezaa. Ta družba vaebuje aiatem aedaj a kakih 600 milj iične zveze z velikim številom odjemalcev in novi telefoni se postavljajo vsak dan. The Pecoa Valley Tel. Co., plačuje aedaj po 9% obresti, torej lahko vidite da to ni novo podjetje. Sedaj pa šele dodati še precej stotin milj daljeve nove iične zveze, da tako povečajo avoje podjetje in dohodek. Oni ao pripravljeni prodati odmerjeno število delnic in nam ae zdi, da je to zelo ugodna prilika za one, ki lahko inveetirajo avoj denar pri ti telefon-ski družbi.' ." j Nove iične zveze bi pokrile okrog 400 milj daljave in zvezale prlbljiino kakih 200,000 prebivalcev, torej lahko u vidite, da dflnice Pscos Vs11ey Tel. Co., se vredns sa investicijo. Redko ksdsj se nudi ljudem, ki ns-vsdno investirajo svoj densr ugod-njsša prilika, da postanejo finančniki dobre napredujoče in prave induatri-jalne naprava, ki vsebuje mogočnosti dobrega napredka za dobiček in prilika, ki ss ne bsvi aamo za prodajo delnic, temveč atalnega podjetja. i . , Valed tega priporočamo in poda-mo vam vae potrebna pojasnila o gori navedeni Pscos Valley Tel. Co., tdrulbi). V" Odmerjeno število delnic Th/ Peres Vsllsy Tel. Co.. je v roksh C. C. FULLER k Co., 209 House Bldg., Plttaburgh, Penna.,kateri vam brezplačne dajo vse informscije tikajoč se te isvrstne investicije. Pišite za pojasnila takoj, ali pa ae osebno ogls-site v našem uradu gori psvedene družbe. — Adv.) Jan. 25-27. EMIL KISS, bankir 133 Second Are., New Yorlc, N. Y. MUTUAL FLAVOR-ING EXTRACT kateri ae je izkassl zelo uape-šen in zadovoljiv za tieoče vži-valcev. Rom—Žitna vitka Borovička — Kimel Tor koly —Slivo vica 1 steklenica zadostuje za en galon mokrote, atane $ 1-35 5 steklenic atane ......6.60 10 steklenic atane .....10.60 Zavarovalnina za zavoj.. "16. Kadar pošljete naročila, pošljite denar ali Money Order v registriranem piamu. Se prodaja edino le prli Mutual Flavor Companjr 2130 Forboet St, Dopt L. Plttaburgh, Pau Odžene vae atrupe iz vaiega teleaa. Nuga Tone'je ena iz med. najboljših zdravil poznanih za odpravo strupov tn ostankov iz vaiega telesa. Je izvratno zdravilo za čiščenje krvi in ojačanje oslabelih, utrujenih in izmučenih. Je izvrstno zdravilo za ielodčne nerednosti, slabo prebavo, zaprtnico, bluvanje, plin, beli jezik, vzdiganje in enake nerednoati. Nuga Tone izboljša vaie iivce, daje slaat do jedil in povren lepo barvo na vaša lica. Poveča vaio teio, daje voljo in podaljie življenje. Naročite ai steklenico Nuga Tone ie danes v vsaki lekarni ae dobi viivajte nekaj dni in ako se ne bodete počutili bolje in izgledali prijaznejie kot ie ke-daj prej, tedaj vrnite preostanek lekarnarju in vam se povrne vai denar. Ako vai lekarnar nima Nuga Tone, tedaj ne jemljite ponaredb, temveč poiljite nam $1.00 in mi vam poilje-mo dovolj za en mesec zdravil poštnine prosto. National Laboratory, 1018 So. Wabaah ave., Chicago, 111. vožnja POOBLASTILA dela MATIJA SKSMDUt la 11 LVT, za rojake po oeU Ameriki On že mora vedeti, kako ae po-oblastila izdelujejo. Piši mu in raaloži svoje zadevo, pa ti bo naredil vae pravilno, da ti na bo mogoče grunt prodan a nepravilnim pooblastilom. Njegov naslov je 6227 Butler St, Pittsburgh, Pa. (Advert.) "Sedite, prosim, zraven mene, da vas lahko vidim," je izpregovorila z oči vidnim novim namenom. "In zdaj se nič ne bojte, saj ne bom gledala na vas, marveč v tla; in tudi vi ne glejte name, dokler vaa aama ne poprosim. Sedite vendar," je dodala neatrpno. Videlo se je, da jo obvladuje nov občutek vse boljinbolj. Nikolaj Vscvolodovič je sedel in Čakal; nastopilo je doksj dolgo molčanje. ' * "HmI Čudno ae mi zdi vse to!" je zsrarmra-la zdajci akoraj prežimo. "Rea je, hude sanje so n»e morile; toda zakaj ste se ml vi ssnjali ravno-takšni, kakor ste?"... • -f1"* "Bh, pustiva sanje," je rekel neatrpno, obr-nivSi ae k nji kljub prepovedi, in prejšnji izraz se mu jo nemsrs spet zsblisnil v očeh. Vi^el je, kako jo je parkrat ailno mikalo ozreti ae nanj, pa se je trdovratno premagovala in gledala v tla« "Poalušajte, knez," je mahoma povzdignlls glaa. "Poalušajte, knez."... "Zakaj ste ae obrnili atran, zakaj ne gledate name, čemu ta komedija T" je vzkliknil on; pre-magala ga je nestrpnost. Toda zdelo a« je, da ga niti ne alMi. "Poalušajte, knez," je ponovila tretjič a trdnim glasom in prijetno akrbljivim izrazom obličja. "Ko ate mi povedali takrat v kočiji, da bo poroka oglašena, nem ae takoj preatrašila: konec je akrivnoati. Zdaj že aama več ne vem, kaj bi; čimbolj premišljam, tem jasneje vidim, da niaem za to. Nališpati ae znam in tudi sprejemsla bi lahko: ali je umetnoat ponuditi človeku čašieo čaja, posebno če ho sluge pri hiši! Toda vendar,,vse bi me gledalo poatraul. V nedeljo zjutraj aem marsikaj opazila v oni hiši. Tiata lepa goapodična me je vee čaa opazovala, poaebno ko ate vi vatopili. Kajneda ate prišli takrat t Njena mati je navadna smešna gosposka starka. Moj Lebjedkin ae je tudi lopo postavil; vea čaa aem gledala v atrop, da ne ne bi zasmejala: lepo poalikan atrop imajo. 'Njegova' mati bi morala biti prednica v samostanu; bojim se je, č-eprav mi je podarila črni šal. Mislim, «la srpi bila takrat vsem zelo odveč; nisem ae jezila, samo sedela aem in ugibala: kakšna sorodniea aem zanje f Res ae zahtevajo od grofiec li* duševne lastnosti — aaj zs gospodarske ima lakajev dovolj in kvečjemu še nekoliko družabne koketnosti. da zna sprejemati popotnike iz tujih dežel. Ali vaeeno, v nedeljo ao me gledali prav brezupno. Kdina Dašs je angel. Zelo ae bojim, da ne bi ujezila 'njega* a kako neprevidno Iteaedo o meni." "Nič ae ne bojte in ne vznemirjajte," je rekel Nikolaj Vsevolodovlč ter akrlvil usta. "Sieer pa nič ne Škodi, Č«j ga lw> prav nekoliko »ram zaradi mene: v tej reči je zmerom več pomilovanja nego sramu, to se ve, kakršen je )«č človek. On že ve, da bi prej lahko jas'nje pomilo-\ala nego oni mene." "Zdi ae. da ste jim hudo zamerili. Marjn Ti-mofejevne T*' "Kdo. jaiT" se je naamrjala prfaiodušno. j "Nikakor ne. Vae sem vas «gl*lala takrat; vse jemo. vse skregano: snidejo se, pa ae ne »najo I« »trnejat i «*l ires. Toliko bogastva in tako male . \ <*«elja — ksr ga M ar Človeku No, mehi ae cdaj , nihče ne amili razen mene asme.'v F. M. Doetojeviklj Ker se nekatere liaije znatno znižale svoje cene, se nudi ugodna prilika onim, ki so namenjeni v kratkem v stari kraj. Pišite nam po cene in vozni red paroikov. DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. r. v- Uradne ure ao: 10 .-00 zjutraj do 2s80 popoldne. MS I. Ohio Street . Telefon Ceder 2888 V. S. PITTSBUMH, PA. Ako ielite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja, nam pišite po tossdevna pojasnila. i Bil je tudi in album z raznimi fotografijami. Marja Tlmofejevna je res čaksla gosta, kakor je bil na-glin ni I kapitan, ali ko je Nikolaj Vsevolodovlč -Vstopil, je spala, napol ležeč na divaifu, sklonjena na žimuato blazino, tlost je neslišno zaprl vrata za laeboj ter je I ogledovati spečo, ne ds bi se gtjnil z mest s. Kapitan se je zlagal, ko je rekel, da je napravila toaleto. Hila je v isti temni obleki kakor v nedeljo pri Varvari Petrovni. Lase je imela ravnotako zavezane v drobekan vozel ua tilniku, dolgi |n suhi vrat je bil enako gol. (*'rni šal, ki ji pa je podarila Varvara Petrovna, je lej.al skrbno gloŽen na divauu. Kakor zadnjič je bila grobo na-pildrana in nardečena. Nikolaj Vsevolodovlč še ni Stal pred njo minute, ko se je zda.jei prebudila, kakor bi 1»ila začutila na sebi njegov pogled; odprla j«* oei ter ae naglo vzravnala. Ali nekaj čudnega ae je moralo zgoditi tudi x gostom: nepremično stojee ua svojem nteafu pri vratih, je s pro-dirajoeiiu pogledom molče in srpo meril njen obraz, liodisi da je bil ta pogled prestrog, Imilisi da ae je v njem izrazil slnd če se ni Marji Ti-Huofejevni le v zaspaiionti zdelo tako — toda ma hom<«. |hi skoraj minutnem pričakovanju, se je ■ačrtala v oldieju uboge ženske najhujša groza; >krči so ga izpreleteli, tresoče roke so se dvignile, in zdajei je zajokala kakor preplašeno dete; še trenotrk. pa Wi liila zakričala. Toda gost se je r.a ven vrste, da se mi je sanjalo ,o tem'T" In •»!».! j.- mahoma vztrrpetala ter omahnila nazaj. d\ igaje toke prt«d kakur hI se ho tel« Itianiti, nj«n obraz s« j.» Inpoina skremlil lia j«"k Pomirite- »r vendar, čemu bojite* Kaj me liist« ".po/nali*' jo jr pogovarjal Nikolaj Vaevo-|od«.\ i- . ali 1 <•!»<>1 je dolgo m mogel ntolafiti Moli »• ji /1 In nanj, venomer % tUtim mučnim d\oni)>iii o '«>ko ntUlijo v *\«»ji IniIih glavi, krčevito »i Im.m-i i I a bi jo di»mi«lils do konea. Z (n Bolgarijo, Via Reka CARMANIA.........Frb. 11 Voiaja t i08.00 ia davek gS.00. Voinja po ieleznici do Zagre-bs. $1.75; Belgrad, Bukarest. fll.6«; Budapest, »3.35; Sofia 98.45. Via Ckorboarg it Southampton. Aquitaniaa .. .'........Feb. 7 Za vaa nadaljna pojasnila se obrnite na aloVenako banko ' DOVOLJ ZAHVAL je na razpolago, da js angleško-slo-vsnskl besednjak potreben pri učenju angleščine. Poaebno dobrodošel takim, hI že sns j o nsksj angleško. Cena mu js 6 dolarjsv. Naročite gs ns nsalov: Da F. J. KERN, - Nove Slov. Jugoslavia piano role Sveta noč, z besedami....................'........$1.25 Kje so moje roiice, z besedami.............................1.26 Vsi so prihajali, z besedami.................................1.26 Ljube a moja. z besedami ..............................1.25 Na Marjance, polka ............................................................1.00 Mladi vojaki, koračnica .......................................................1.00 Holsharker, mar*................ ..............................1.00 Donavski valovi, valček ......................................1.00 Cras valove, valček.......................................................1.00 SE DOBIJO EDINO LE PRI> v NAVINSEK-POTOKAR CO., 331 Greeve Street » Conemnugh, Pn. Opomba: — Pri naročilu blagovolite poaiati 60c posebej za poAtoino. • BOLGARSKI KRVNI ČAJ vi it gora k ob čsau ko greete v postelj pomaga naravi PREGNATI PREHLAD Vas obvaruje pred hvfluenco. . OJača vsia jetra. In očisti vaša Črcva. aoleankl hr«nl «aj J« ■«.ta«IJ*n Ib «|. •tih Mil*«. Vam Sa «4r*vo raS^o krt v «a*o lil« la vaa «)o*a. Sa M obraruJ*t« pr*4 boUtnU«. aa raoDAJA v vssn lekarnah ali P« po poAtl 1 volili dmllaakl tavaj u SM». «11 i aa 11.11, aH « aa tl.II. Na-•lov-. N. R. Von Schllrk. Pr^Maot. Mar-vol PrM«Ki* Caataaar. • Marvot SuiMin« rm.kor>k Pa. < ASv.)