\ r^ltjTečji slovenski dnemil^l v Združenih državah Valja za leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA 1 Iistislovenskih delavcev t Ameriki« TELEFON: CHelxea 3—38» Entered as Second Glau Matter September 21, 1903t at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United State«. I—oed rvery day except Sunday* and legal Holidays* 75,000 Reader«. TELEFON: CHelsea 1-1871 NO. 179. — ŠTEV. 179. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 1, 1932. — PONDELJEK, 1. AVGUSTA 1932 VOLUME XXIX. — LETNIK HITLERJEVA STRANKA NI DOBILA VEČINE NEMŠKA VLADA SE BO TUDI VBODOČE POSLUŽEVALA SVOJE DIKTATORSKE MOČI IN OBLASTI Stranke, ki so nasprotovale Hitlerju, so dobile večino.—Hitlerjevi ljudje so dobili se enkrat toliko glasov kot pri zadnjih volitvah. — Neobičajno dosti volilcev je glasovalo za komunistične kandidate. — Fašisti bodo v manjšini, četudi se jim pridružijo Heugenbergovi nacijonalci. Premogarji zavrnili skrčenje plač BERLIN, Nemčija, I. avgusta. — Voditelj narodnih socijalistov (fašistov), Adolf Hitler, ki se je hotel povzpeti do najvišje moči v Nemčiji, je bil poražen. Ta poraz je prišel povsem nepričakovano, in povzročili so ga oni volilci, ki so oddali svoje glasove za komunističnega kandidata. Pariz, Francija, 31. julija. — Ministrski predsednik Herriot je rekel, tla se Ameriki ni treba ba-ti. tla je bil sklenjen kak evropski blok glede plačila vojnega dolga Ameriki. Herriot je s svojo izjavo hotel Nemčija bo ohranila diktaturo. Diktatorsko ob-1 pregnati oblake, ki so viseli nad last bo izvajal državni kancler von Papen. | iansi.nn.sko potiho ;„ nad «io- - datnimi AMERIKA ___INEVR0PA Ameriki se ni treba bati Evrope. — Francija nima nikakega dogovora z Anglijo glede vojnega dolga. HENRY FORD JE STAR69LET Napoveduje boljše čase za Ameriko. — Bodoča prosperiteta bo ime1 a eno nogo v industriji, drugo v Zemlji. i (laininu pogodbami. Volitev se je udeležilo skoro sedemintrideset mi- Združenih držav, lijonov volilcev. Hitlerjevi narodni socijalisti so si H«*riot -i* rtk«' priborili v državnem zboru 229 sedežev. Imeli jih bodo še enkrat več kot so jih imeli dosedaj. Za večino je potrebnih 268 sedežev. Narodni socijalisti bi ne dobili večine, četudi bi se jim pridružili heugenbergovi nacijonalisti, ki so si priborili 45 sedežev Kancler von Papen hoče združiti narodne soci-jaliste, nacijonaliste in centrum v namenu, da dobi večino nad komunisti in socijalisti, ki imajo vsega skupaj 222 sedežev. Komunistični kandidati so dobili nad pet milijonov glasov, in to je bilo največje presenečenje včerajšnjega dne. Tekom včerajšnjih demonstracij je bilo usmr- bankovcev po $100 it MONAKOVO, Nemčija, 1. avgusta. — Adolf I iitler, voditelj narodnih socijalistov, je rekel danes: — Zelo sem zadovoljen, ker imajo komunisti in socijalisti v državnem zboru manj mandatov nego narodni socijalisti. Naša stranka bo imela potem iiifirl v bolnišnici..V njegovi *pod-tnkem nadvlado v vsaki koaliciji desnice. — Komunistom se je posrečilo spraviti v državni zbor dosti več svojih ljudi kot pa leta 1 930. To jasno kaže, odkod preti Nemčiji resna nevarnost. BERLIN, Nemčija, 31. julija. — Pred volitvami je govoril po radio dr. Severing, nasilno odstavljeni socijalistični notranji minister Prusije. Pozival je delavce, naj glasujejo za svoje kandidate ter izjavili: — Položaj je jasen. Bodisi svoboda, bodisi zasužnenje. Ako zmagajo nemški fašisti, bi postala Nemčija središče evropskega nemira. Takoj za dr. Severingom je govoril državni kancler von Papen ter rekel, da se strinja s socialistič nim ministrom, toda le v toliko, da se bo pri današnjih volitvah odločila usoda nemškega naroda. Iz njegovih nadaljnih pripomb je bilo razvidno, da je "nepristranski" kancler priporočil volilcem glasovati za nacijonalistične kandidate, dasi^jih ni i-menoval po imenu. MONAKOVO, Nemčja, 31. julija. — Včeraj je bil vprizorjen atentat na fašističnega voditelja Ju-liusa Streicherja, ki pa ni uspel. Streicher se je vozil v Hitlerjevem avtomobilu mimo aerodroma v F uerth, ko je bilo oddanih proti njemu par revol-verskih strelov. Streli pa niso zadeli svojega cilja. Policija je takoj začela zasledovati atentatorje, pa jim dosedaj še ni prišla na sled. Domneva sef da je bil atentat namenjen Hitlerju, ker so napadalci mislili, da se on nahaja v avtomobilu. > Detroit, Mich., .11. julija. — Henrv Ford je bil 30. julija star <»f( let ter je prerokoval lepo bodočnost za Ameriko. Hekel pa je, da ne bo ve? mnogo velikih mest, da pa bo po deželi živelo srečno, industrijelno ljudstvo, ki "bo imelo eno nogo v industriji, drugo pa zastavljeno v varni zemlji". Kot znamenje, da se bo to kmalu zirodilo. je pokazal Ford na r.O(M) majhnih industrij v mestih .s komaj 1(1,000 prebivalci, ki so v zvezi z njegovimi velikimi tovarnami. Z ozirom na sedanjo veliko depresijo je izjavil Ford : — To so najboljši časi, katere je še svet videl v mnogih letih — kajti na.s so nekaj naučili. Težki časi u?e ljudi zdržati se marsičesa. na kar ljudje do sedaj niso bili navajeni. Zanj je življenje z vsakim dnem veil no l>o!j zanimivo. Pavi, da še nikdar ni bil tako zaposlen, kot ravno veslaj, ker proiteava resnične probleme po dnevi in pono?i. da bi prebivalstvu »veta prinesel boljše ease. Po njegovem mnenju je mogo-?e to rešiti samo s tem, da se spravi industrija v zvezo s poljedelstvom iti sicer potom kemije. To bo prineslo Ameriki zadovoljstvo. Ford je rekel, da se ne boji, da bi v Ameriki kdaj prišlo dikta-torstvo. ?eš, da zna Amerikanec sam misliti. — Xikar ne glejte nazaj na ease. ki so mrtvi in ne glejte na vlado za kaj drugega, kot na vlado, — je rekel Ford. V J0HNST0WNU NE MARAJO _ VETERANOV Meščani so vložili oster protest. — Zupan se ne ukloni zahtevi občinskega sveta. — Vzel je vso odgovornost nase. za sipo in .sto bankovcev po $20. Ta mož je James W. Leihv. ki je. kakor pravi njegova li?i. Mrs. C. O. Bloomstine. opustil svoje ^ delo kot mizar in pozneje trgovino pred desetimi leti in je odpotoval iz njene hiše. reko?, da ho?e Forda je njegov rojstni dan na-potavati po jugu in vzhodu. srd ob soln?nem izhodu že na no- Min. Pdoomstine pravi, da ji je gah in je kmalu nato šel v labo-zadnja tri leta redno pisal in šele ratorij. Pri svojih fif> letih lzgle-pred šestimi tedni je sprejela od da kot 50 let star mož. njega pismo iz Californije. Rekel je dalje, da je narod zopet pri?cl nuditi. To je znak j zdravja, znamenje, da bodo oni. ki so zgradili deželo, proizvedli tain iišljenje. ki je potrebno, da vodi to deželo. Johnstown, Pa., 31. julija. — Voditelji veteranov so rednih o-brazov skrbno pazili na prihajanje veteranov, ki so bili pregnani iz Washingtona. Zbirali .so se okoli urada župana Eddie MeCloskey-a, ki jih je povabil, da ''zavzamejo" mesto. Meščani mesta so protestirali proti temu, tla bi se veterani nastanili v mestu in župan je bil prisiljen sklicati sejo oh?iuskega .sveta. Župan je udarjal s pestjo, ki je bila navajena boksanja, po mizi in je s trdimi besedami zagovarjal svoje stališče. — < Mgovoren sem vam. — je rekel McCloskey, — in mestu in državi za vse. kat dilo. Zupan je odlo?no na.sproroval zahtevi mestnega sveta, ki je zahteval, tla mesto spodi veterane iz mesta. Žn|»an pa je zahteval, da morajo oni. ki so prišli v mesto, dobiti hrano iti stanovanje. V mestu je bilo mnogo sej raznih korporacij. ki .so protest rale, da bi bilo veteranom dovoljeno /*e nastaniti v mestu. Xato je bil župan primoran sklicati ob?insko sejo. ki .jc bila zelo burna. Trgovska zbornica je posla'a načelniku državne policije major-) ju Lvnn Adaim>u, brzojavko, v kateri pravi, da je položaj v mestu zelo resen in prosi, da porabi državno vojaštvo, ki naj varuje življenje in lastnino prebivalstva. Ko je žunan izvedel za brzojav- ..,,., %■ „ . , . . . . . . . Jville. La.. te izbruhnil požar, har- ko trgovske zbornice, je takoj nr-' . . . / , . zojavil Adaiusu, da se naj na pro- PREDSEDNIKU ILLINOIŠKIH U.M.W. NISO DOVOLILI GOVORITI JOHNSON CITY, 111., 30. julija. — Danes je bilo tukaj veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad pet tisoč stavkujočih majnerjev. Ko je začel govoriti John H. Walk er, predsednik illinoiškega locala Unit ed Mine Workers of America, ter jih pozivati, naj sprejmejo skrčenje plač, so začeli slednji tako kričati, da ni bilo slišati nobene Walkerjeve besede. Waiker se je približal v spremstvu policinanov govorniški tribuni. Takoj je žarelo leteti kamenje proti platformi. Na stotine razburjenih štrajkarjev j«> hotelo priti do njega. Polieijski na?«-l-nik H. Hrvn je potegnil revolver, ter za pretil, da bo slehernega n-strelil kdor l»i napravil korak dalje. Obdan od policistov, je za?el Walker govoriti. Med protesti razburjene množice je zastonj skušal pregovoriti majnenje, naj se zadovolje s $."> na dan. (Dose-dai so dobivali po $P».10>. Že tri mesece se bore proti temu skrčenju in stradajo ter jim niti bo tukaj zj»o-*na misel ne pride, da bi se zadovoljili s skrčenjem. Xek i baptist i? 11 i pridigar je skušal posredovati. S teatralnimi krelnajini je stopil na tribuno in za?el glasno nioliti. N'astalo je tako kri?anje. da je moral nehati in se je izgubil v množici. Dobro oboroženi polieirsti so se dronjali okoli Walkerja. štraj-karji so se pa začeli razhajati s klici: "Izdajalec!" 1'nijskega predsednika so spremili policisti do njegovega avtomobila, v katerem je neznanokam odbrzel. STRAŠNANESREČA New Orleans, 30. julija. — V neki farmerski hiši pri Madison- SIBIRIJA SE 0B0R0ŽUJE Rusija pripravlja v Sibiriji obrambo. — Prebivalci Vladivostoka s e vežbajo v rabi orožja.— Boje se japonskega vpada. GORGULOV ŽELI POČAKATI NASLEDNIKA DVA MADŽARA SO OBESILI Mrs. Bloomstine pravi, da je njen o?e pridobil znesek $f»900. ki je bil najden pri njem s tem. da je prodal nekaj zemljišč v ('leve- j - landu in je tudi stalno vsak mesec! Budimpešta, Ogrska, 31. julija, dobival od vlade ?ek za svojega Emmerich Sallai - Hollander in sina Williama, ki je bil ubit v ; Aleksander Fuerst. ki sta kovala Franciji v svetovni vojnj. j zaroto, da strmoglavita ogrsko Leihv je prišel v mvedujejo. da sovjetska vlada zelo ntrjgje Vladivostok in da vežba prebivalstvo mesta v rabi orodja, ker Kusija pričakuje ja potiski najiad. Prebivalci mesta se vežbajo v porabi podzemskih skrivališ«" in zavetiš?. ki so bila .pripravljena proti bombardiranju To postopanje Rusije je vzbudilo mnenje, da bo Rusija opustila to železnico, ker ima veliko izgubo. 400 milj dolga proga med Harbinom in VladLvostokom je že ustavila promte. Tz sovjetske banke v Harbinu je bilo odpoklicanih že 50 odstotkov ruskih uradnikov in sovjetski sindikat nafte se pripravlja, da opusti svoje poslovanje. Zastopniki francoskih bank sa pogajajo s sovjetsko vlado za odkup ruskega deleža pri kitajski vzhodni železnici. Ker je kitajska vstavila poito a •Mandžurijo, je mandiurska trgovina v veliki stiski. Mnogi tuji in domači trgovci se selijo v južno Kitajsko. Pravijo, da ne pričakujejo dobre bodočno-*s-ti za Mandžurijo, ker so mnenja, da gre Japonska dalje v svojih, načrtih glede te dežele ne glede na Ligo narodov, ,m__ DA" NEW YORK, MONDAY, AUGUST 1, 1932 THE LABO*ST SLOVENS DAILY in U. ». A. "Glas Naroda" s> - F^mnJi BAJUMV . P* PUVTBNIO ruBLuama COMTAITK (A Ourmmoot rmšMm C. Wtfomk. TTfM HM* of bum« B&i W. 1Mb Itn • of tb« corporation and ad dr ewes of above officer!: Mrt. B*r*«fh ef Manhattan. New T«f» City, N. I. * G L A ■ NARODA" (▼•ft«« «f th« T—9to) t iTsr; Pay Except Bundaya and Holiday« •ft mU> teto rrlja list M Ameriko a Za New York ul ctlo teto ka Kftftftdft ... .....-............MJMnZft nol leta ...... •7.00 ___$3 M •ft pol lota____ ____17.00 •ft tortrt l«tft _ ---------------pol leta ___________________________ Subscription Yearly $6.00. Adrsrtlacm«nft «» ?un"eli takoj, ko ^o izprevideli. da Kongres novo ničesar ukreniti zanje i 11 da ne morejo jjlavo skozi zid. Ostali so le tisti, katere so zavedli politiki /. raznimi demonskimi ohljuhami. Med njimi so hili tudi taki, ki so se namenoma po-1 nže v a' i nasilja, vsled eesar je prišlo do preli vanja krvi. JMed veterane so se pomešali radikalni in zločinski elementi, v namenil, da hi ribarili v kalnem. \ lada se ne sme vkloniti nobenim grožnjam, in vlada hi priznala svojo nemoe. ako hi divjala po zveznem glavnem mestu tolpa, ki hi se oeividno noreevala iz postave in javnih oblasti. Dolgo rasa so hili zelo potrpežljivi z ljudmi, ki so prisil v Washington zahtevat bonus, kateri jim bo na stro.. ske davkoplaeevaleev i/plačan šele h ta 194(i. Dolgo so jim jn igovarjali, naj se mirno razidejo ter naj se podajo vsak lia svoj dom. Kongres je doloeil preeejšujo vsoto za prevoz veteranov, ki so se nastanili po raznih javnih poslopjih in po kc'inpah, v katerih so vladale silno nesanitanie razmere. Nekateri so se dali pregovoriti, dosti tisoe jih j«1 pa vztrai do, eeš, da ne hoilo prej prostovoljno odšli, dokler jie ho ugodeno njihovim zahtevam. Predsednik H oover ki je bil .ponosen na to, da se te-j;om njegove administracije niso završili nobeni resnejši nemiri, v katerih hi moralo posredovati zvezno vojaštvo, je po dolgem obotavljanju sklenil, izgnati veteransko ar. i mul o z vojaško silo iz Washingtona. Ker polieija ni bila kos položaju, mu v gotovem oziru 3es ni drugega ]>reostajalo, Treznomisleei državljani so s strahom in veliko pozornostjo zasledovali škandalozne razmere, ki so se razvile iz tega veteranskega pohoda. Sleherni je vedel, da ho brezpostavnost, ki se vedno bolj širi, prišla prej ali slej v konflikt z oblastjo. Oblast je že dosti odnehala, toda mera njene popustljivosti, se je napolnila. Zal, da se je moralo zgoditi nekaj takega. Toda ee hi se ne zgodilo, bi utegnilo postati nekega lepega dne zvezno glavno mesto cilj nepostavnih elementov, kar bi imelo usodepolne posledice. S pota. skupaj. Možje so pa kar no,"- Jn dan stražili v.se vhod«*. Teden dni so majne kurile in klicale skebe skupaj- Dve drugi majni sta začeli de- T uk a j je košnja pri kraju, in kmalu se prične mlatev. Travo k<»- Mi s t»troji. kjer jim pa zaradi pa- robkov ni mogoče. se kose poslu- Tukaj je bila velika su- at\Pred f,prilom tndi s skp,bi' pa Ijiulje s^ niso nič zmenili za to. inajni pa sta delali vsak dan. Zdaj. ko so pa majnerji prišli skupaj, so se šele domenili, kaj je treba z onimi ž< vili. Po njih se pasejo roji čebel.' Čebelarstvo je tukaj precej raz-' vito in čebele -,o pod državno o-' Novi grobovi. V Gorici je umrl idrijski bene-fieiat Frane Oswald, katehet v p. Pokojni je bil rojen v Idriji dne 30. novembra 1871 in bil v mašni-ka posvečen dne 35. julija .180"». Takoj nato je bil nameščen v svojem rodnem kraju za beneficiata. kar je potem ostal do svoje smrti. Dolgo vrsto Jet je opravljal slnž-ho kateheta na idrijskih šolah. Upokojen je bil leta 1030. liil je tudi nekaj časa gerent idrijske mestne občin»>. Za svoje zasluge je bil leta 1027 od goriškega nadškofa imenovan za duhovnega i svetnika. Zadnji čas je bil hudo bolan in ga je smrt rešila trpljenja. Pokopali so p-ji 14. julija v Peter Zgaga skrbo. Nadzoruje jih jw>>fhni dr-žavui nadzornik, ki da uniči vsak panj. če je količkjij okužen. Amerika • posveča veliko skrb tudi živini, sadju in drevju. V državi Ca I if orni ji naprimer. strogo nadzorujejo vinsko t rt o in grozdje. pred no je poslano na trg. Ob tej priliki moram pohvaliti willardsko mladino, ki se zelo za-! nima za razne igre. Kar se petja in godbe tiče. je mladini zares) dober sv«*tovalee rodoljnbni rojak Mirko Pakiž. ki tudi učitelj tukajšnjega pev^kejta zbora Za pet-1 je vlada veliko zanimanje. Nekateri rojaki se pripeljejo več milj daleč k pevskim vajam, ki se vr-se vsako soboto pri Pakiževili. Pred kratkim je imel tukaj po-i memben provor «fOverner La Pol-lette. Slovenska narodna dvorana je bila polna poslušalcev. Govornika je predstavil rojak Derpane. Med willardskimi rojaki, katerim županuje Slovenec Klarič. vhula vKplošnem lepji slofra. Yea si pride do kakega nesporazuma, toda običajno je nesporazum uprodno reišen doma. ne da bi se bilo treba prepirati v javnosti. Meseca julija je bilo tukaj preeej obiskovalcev iz C'hieajra. Milwaukee. Minnesote ni od drugrod. Pozdrav! Matija Pogorele. ShirkieviUe, Ind. A'sak dan berem vsakovrstne dopise, bom pa še jaz malo napisala. kako .-»e nam «ro
  • 4t*. Potem bi bilo mojroče boljše /a ! f 14 dni hi bil torej obhajal vojo biserno mašo. liajni je slnž-| bova I kol kaplan najprej v šp. Idriji, nato na f'atezii ob Savi in i v Mirni )>er-i. Dobrih osem let je bil za t eni župni upravitelj v To-i pil rebri. V aprilu 1&89 pa je pri-| .sel za župnika v Ilinje. kjer je __j službo v V do svoje upokojitve le- Odbor za resolueije je pre.lloži! tU 1!>11" T°,vj 22 1Pt' Xato j<' več važnih resolucij, med kateri- ^ ^ ^ kot upokojenec v 11 rastmi so tudi sledeče: JU* Da se uvede starostno zavaro-! _ .. , , . . _ valnino; da se odobrava zamisel j »oparski napad ali grroba sala? f«-deraeije skupnih ju^oslovan-j Varčni hlapet- Franee iz Ihana škili podpornih organizacij: 00 bolnikov. 130 pa jih je že umrlo. 0 NAMERAVATE PR1RBMTI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJ TE "GLAS NARODA" n« čiu itmo rfif £lan«pr0, pai p* Slovenci ▼ Tail okoUci CENE U OGLASE SO OKRNI Zakonski mož. ki želi da bvi se njegova žena naučila voziti avtomobil ima dvoje namenov — bodici da bi dobil nov avtomobil ali pa novo ženo. * V. žensko starostjo je velik križ. Pri ženski je treba troje vpošte-vati: koliko,sama pravi, da je stara. koliko se zdi. da je stara in koliko je zares stara. Zenica s»- je razjezila iu v/kliknila : — Oh. tako sem jezna, da hi najraje z zobmi škripala. Njen mož pa pravi osemletnemu sinčku: — Pojdi fantek, po mamine zobe. V kuhinji jih boš dobil na polici. * Trije rojaki so si- v zgodnji jutranji uri vračali s piknika. Med-potoma so krenili v restavracijo, da onkMii mi Kiku*»ni. ki je imol;i la on izmed vaju posebnost bi*era. " stala prt*.I davuimi. davnimi «"-a- dragoceni bi-ei. Mn ^o ji je bilo• A ur .snicm. - majhna . a.jria hUua. Očarljiv j.- mi vzetega tin zemlji, a še več jej Vsa majhna čajna hišiea je bila '»•I r;i/._rl« d .n te čajne hmiee |»o ne- labko imenovala xa *vojo lastnino.' pori čarobnih vplivom bisera, i ' ; 1 "" l«'p-m m široketa j. /jtu. XLkdtr ni j»k11h mesa. Kosila si je Čudežev vajeno jezero lHw» je pripravljala sama in je bita zelo večkrat mislilo, ko je pluskalo mi-/ariovoljna. ko j«' vstajala od mize. i mo majhne rajne hišiee svoje va-I%» pjozdovju ob je/.eru in po jrila > .sehoj ^vojo jajmtisko pre-1 take misli jezera, je .smehljaje go-proj»o. l*iusedala je ua vrtu. .sklo-j vorila : njena nad japonskimi črkami. ki. — Pri tebi. o I»iwa jezero, bi jih ni znal črtati nikdo driigri. ' hil hUer najboljše »hraujen. In zveeer. ko m> legali .spat. in sama sedela ob širokem jeze- l.a*tniea čajne hišiee, Kikusan, je bila .-(aru. Kako stara je biia, ni prav za prav znal toeno nikdo. Kila je /e od nekdaj tu. je deja' w»k. kogar *o vprašali. Nežno in drobno je hži m» ležali svetlo liarvani luhti. |m> \ajbolj sta >«* pa bisera bali in jani / In* 11 mi zve/dumi. ki pome- g5t ljubili obe mladi lepi. zelo ne-jJt m. . , . , ... , , . , ... , ru. je gledala liie.see na nebu. in zni 4-ajiu deklin *" ~ — t Želim .>i Toliko energiji*, da b". sedel in zapihal vtise. ki «em jih , imel prvi dau v Pekingu. l/radno se mestu imenuje Peiping. toda za Evropea živi kot Peking dalje. Danes sem že mesecev tu. V xvo-ji mali rikši. dvoliole^nem napol zakritem vozilu, se vozim .-.kozi o-zko, od dežja ra-zmočeno cesti [»roti klubskemu poslopju. Sledi mi cela karavana velblodov, a vse se mi danes zdi. kakor, da spada k vsakda njemu življenj u. I Vit vodi po vesli, ki obstoji po zatrdilu nekega Kitajca že 20(H) let. Na obeh straneh .same kitajske hi.;e. (Jontri zveiiij?, p-i lagajo. o-t»tri žvižgi sekajo zrak in t i>'oč vraten duh napolnjuje i-esio. Tu sr-m >e ustalil. < »stavil sem \eliki. radjo>ni hotel po evropskem vzorcu in si najel stan v kitajski hiši. Takrat še nisem vedel, da so za temi sivimi, na pol razpadlimi n i jo !*rero. mnogo smV. Sre»'-a. d«, kaj je *rs'-ji Xa ka - I lili .-.ta obe se-»tri. Is'erkj stare obubožane Samit- ter.-jra poln« pc.-t riža. /a drugega rai-ke rodbine. Oblečeni v svetle, /opet dragocen bUer. širokoproga.ste kimone, sta pogri- In lak bi-.er je imela kikn>an. Ni njali preproge in odeje po široki lul biser, kakršen _>e najde tuintam le-cui verandi, prinašali čaj in o- X majhni llitddhovi .skrinjici je krep.'ila in večkrat kakšno stekle- ' I | mm I .vtekloni. |M»\>znjenim nk-o .-ako. V hišici so -edeli gostje. I!uddho, skrit dr«|gccen biser. Ob ali pa se premolili pod javor, ki ji1 miti n< l/imI. «i je ni j Hutgel m Ulit i brez te drairocenosti. Toru-an je mečkala . javorjevo li.vtje. da >e j<> z njegovim vonjem parfumirala. Delala je to tudi -'.a -rati i ounja mlade polti. ki je čisto drugačna, kakor polt belih ljudi. Njeni udi, kakor iz emajla. morajo hiti zviver. ko pride njen zaročence Ore. š»* nežnejši. Njeni majhni odprtini na okroglem. hreaJfVinem obrazu sta ghvlali biser, ker je tako skrivnostno blestel, nekam pla-šljivo. Fusiisanine nežne ročice ,>'» tipale drairl«to. Kitajec misli. da. gladkih pečin, ki ležale pred | dil kraljuje podi zlofuie du-čajuo hišico. ! 111 ni.-em vedel, da postane Kiklisan je šla k počitku. I^gla ! ^-stni hrnAč. da postanejo je v hišici na majhno preprogo in lahli° k]U'' P^nlajalcev in gonja-je pograbi še manjša in ne^natnej- Ziniii j<* šla preko Eifelsrlimitta in 14a pokrila s sne/A*aio tožo. Božič ,ie hil in pvine$«*I tloinov može. N'osoljc po kočah, godila gostilnah, žvenkotanjc kozarcev in kuhinjski duhovi. Praznik sv. Tveh kraljev je na-pravil konec razveseljevali ju. Naslednje jutro so možje zopet odšli in velika zimska samota je vzela vas v svojem objem in .1«» omamila, da je zaspala. Zdaj ho prišla pomlad. Pod preper< lo mokro odejo odpadlih i m -koviii listov je poganjal jnullesek, na poseli-zidovi pravi domovi z vrt*vi. cvet-j no skritih |»rostorih se je že kazal prvi ho. l)n;-| ječi zvonček in ]>o drevesih ob resti so se ž" naselili škor<-i. "Oh sveeniei mraz in snej^, kmalu ho zelen dol in hrei*-. Tako pravijo prebivalei Eifela. T11 otrok! Srof-en nasmeh olepša resni o-braz mlade žene — oh, svojo mater že pozna! Kadar je prišla, je brcal in stegoval roke in nič več ni hotel ostati pri stari materi. Hitro in hitrejše koraka proti domu; bila je že v dolini. Toda navzlic vsej svoji n;»_ Li'lici je še vedno videla ob potu tropoter —-I o zelišče je dobro zdravil. > za materino odprto noj^o. Veselo poklekne in ua natrga. Tu že poganja prvi regrad. naglo ga odtrga — in tam je še eden in dalje tam v travi ua je še več. To ho za solato z.1 očeta, tako doner, kot na ima le j»-ospoda na mizi in ]>olea; tei^a tako zdrav za kri. Najelo ^a irg;a. Naenkrat pa dvigne glavo in ]n i>hišku ie. Stokanje ji vdarja na uho — ali je bil kdo v sili i Za kliče. Zopet stokanje in nato kletev. Zdaj vidi: doli v jarku nekdo leži in si zaman priza-d« va, da hi splezal {>0 strmem pobočju. V svoji gorečnosti ga. prej ni niti opazila. Bil je gotovo pijan! Brez bojazni se mu rol a. kakor sicer. Da .-<■ bo nekega dne v resnici zgodilo z biserom nekaj, je ležijo v zraku. čev živine lahko medorjična litani-ja. Da. trušč delavnih dni postane neizrekljiv > nežna melodija. Ko mi je danes strežnik prinesel zajtrk in nekoliko časnikov, sem se Nekega dne. je jKigledala stara'šel najprvo mulo .sprehajat k ta-Khkusan nepričakovano na dekleti, j tarskem zidu. ki yra je zgradil ki .--ta hodili >em in tja pr> čajni i .Genls kan. Sto^pil si-ni v oliserva-hisici. Tenisa n je plašljivo napra-j torij na skrajnem južnovzhfMlu živila ovinek, ali njene oči so bile' du. .Mimogrede: ta zid ie 40 pedi ua biseru. Fusasan ni napravila širok «n se dviga «;t» pe
  • stariie Strese. \ uror.* na drugi strani jezera Bi- rikšar vsega Pekinga in kmalu me \\H. Začele so se priprave. Ol»e je pripeljal pred hotel z njegovo j popularno točilnico piva. kjer se-(Nadaljevanje na strani.) { d i jo gostje s smot kaini v astih v Sv. Matija je razbil led; po preplavljenih | približa in mu stegne roko.—.ležeš. — pra-fiavnikih okoli Salma so veselo plavale gos?, i vi nehote Barbka in obsto ji, kot okamenela; Na njivici moževih starišev dela Barhka. bil .je Peterček. Z močnimi rokami prekopuje zemljo, obrača vaze. razbija in drobi kepe in neprestani' vpogiblja hrbet. Zasopljena za nekaj trentn-kov prestane in gleda preko gozdov. Se nobena žena v vasi ni mislila na pomladansko obdelovanje zemlje in vendar >0 ve- — Kaj tako zijaš, baba — jo nahruli Potu. — Ali ne vidiš, kako globoko tičim v blatu. Ne vem gotovo, toda zdi se mi. da sem celo noč ležal v gnoju,—pravi skoro jokaj«-. Izgledal je tudi tako. Suknjič in hlače >0 dele: Zgodnja setev — dobra žetev. Po hišah hilc umazane od vrha ko p(.ter jn y„v.A]}\ s st,isnje- Sv. (iregor je moral videti njivo obdelano; in Lovrenc se je smel na To zanesti: doma je bila ona, ki je delala za otroka in za Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 13th Street New York, N. Y... POVESTI in ROMANI «« Heklorjcv meč tWMTikii, povMMi ilobr*. doma najlMilj« ............................ %«i(a(«r < KenmlU 1 lin«. 4»drrj H«frr ................... ItwubJa vrdrirvaJka Itrlfrajiiki biser ............. IIHI mrresrw .................. Ilrlr m»*i. Mall juiwV____ IlalkaimU»-Turška tajaka___ llalkanmta n »likaiai Itaj in imaca. pa v m I llacajtia VHikrp tajrada llelfacar _______ IU». (roman) Kuralui tajska Ileal in Jnrvwik lUii^M dantl 1-—. Lo»- na ženo (romani Hrdvika Rudi Klac* duše. veseloigra HHraa llrirna (KniHovai ..........................4A Maje življenj« ..................................„75 Huda Rrezdna (II. a«-................... \|a|i i^rt __ jM Itumarskf. (.ru4rsk<* In Satir* .U __________________________«i .............M ...............jgt --------------IS WJl IB f'anlmr: (irrlHih l>mard. hrm. Mima iitijraja Maj« iivljmje čtrarain C Tetina Cvetka . fafeHIm trliM It tUljmja m ftrafelt. In run pmreatt — Splaal WH«"lDKki _______ Damam, ccmioTinaka |wrf«t IMdf Klica .7» 45 .43 rra DiaraU fllMiw* (2 ZVEZKA) V start IJpm—l Vrtkm MytotoKiin filet k- Brnu^fca Izbrani ^isi dr. II. ftelenra It tajnaati pHradt la made »m ca »vnn, trdo m. Izbrani aplai dr. Ivan Meneinger: 2 zvezka Irnrfkf. brnfilraoo Uralee l.M JM AM | M lad ili zanikernežav lastni iiva- ^anlf« in Metka » "»'ka, tnlo vez .75 .J59 41 70 iftenon) pri kraljiri g«Ji nnftM J« M- , , - P^faUknpl skrapi spisi t. n. M: Ode la elegije; (Levstik _1 5. Slika LevaUka In ijefm kritika in pifc—fti____1 Trda vezano______L- Btfial lastnik. Trgovec, KnpČIjakl strain Ik, Uradnik, Jezični doktor, Ooatll-nlCpr, y upe on jo n» taks rep, DBbfrralk, Itd. ........ ,?5 1.— Ul M .35 M JI ,70 7« .M .50 »41 9wuovina................. poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivSe- ga slovenskega polka___________.^...1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza B. Kreka ...35 Onkraj pragozda Odkritje Antrlk^ trdo vezano mehko vezala .... Prapretapeve zgodbe Pasti in zanki Pater Kajetan Pingvinskl otok j /ivem pojrovoru oh lesenih mizah I .s penečimi .se vivki piva. Naročim vivnk, ki jra izpijem s slastjo. In | postanem severla nezvest svojemu j nacM'lu. «lii hoin nnroeil samo eu vr- ! l«'iij*vo in neznatne k«>š«"-ke mesa v njih. Pravkar .s,- pelje mim<» mene Kitajec v rikši in rita. n»* da hi ua motil kao*. svoj časnik. Tejra iš«' tii.scm poskusil in menim, da je treha 4io|vo|etnt*«r;i treninga. Kar se tiče j»*di: ko sc vrnem zvef-er s svojih «'k>pedicij. mi je gospodar. Ijub«"/niv kitajski kuhar, pripravil napo)>raue^a ziijea. pe-,čene«ja kotanja, fižola in jrlavna-.tfjra zelja. To ><» jedi. s katerimi je mogoče zelo izvrstno živeti', v usta-|cm [>a. moram izdati, da je kitaj-.ska kirhinja veliko l>oljšo pa tiče nadaljuih i»ekin-škili zanimivosti, sem »a* inihW-il. da ostanem tu še šest Hlesccev. kajti IVkinjr je eno tistih mest. ki jih morete pravilno s|>oznati samo s temeljitim študijem, hi za tak-«en študij je treha časa. najmanj leto dni. Papexinja FansU ___________________ l.M Poreoti. pesmi t prosi (BaodeUlre) trdo vesano Po Plat zvona ________,49 Pri strien Prst brtjl Patria, povest la Irske jnnaMce dobe -----------------------------------------a§ Prra ljubesen _____________________________JS$ Po JI .M M Pol litra vipavea .... Poslednji Mehikance Pravljice H. Majar Ptedtriani, Pre Aem In dragi svetniki v gramofonu------------------25 Prigodbe fcbcl.ee .Maje. trda ves 1— Ptice selivke, trda res____________.75 Pni nevihto ..................................35 Popotniki ----------------------------------------C9 Pifbi PovodenJ _____ JU** .39 ...25 «l«T«rJa Popiti i(li'("ica ji vdai'i na li<*(\ njene tisi liiet* se j u »nosii<» (rlnikajo. Z novo morju, nanovo pozi vi jenu. vdarja z motiko v zemljo, da se j(4 razdrobila zmrznjonn skorja in je vstajal iz zemlje vlažen zrak. Mišice na njenih rokah se napno, videti jili je bilo pod prozorno obleko. Delala je kot mož. Zdaj pa ne preneha ver z delom. Kot str«» j. ledno, brez utrujenosti, dviguje in spnšr.i motiko in zareže brazdo za brazdo. Pot ji kaplja na preraliljano zemljo, ki poželjivo vsrkava mokroto. Bliskoma se večkrat pripojene. da pobere kamen, on katerega je zadela motika. nato ua zavihti in v dolgem !«i_ kn vrže v skalnato mejo. Kamni so ropotali p'> skalah in tam od t^ozda je odmeval njih ro|)ot. Vedno manj in manj zelenega "je liilo po njivah in enakomerna ernornjava barva polja se je raztezala ti'ori do \Vej>raina. V vasi je zazvonil zvon; eisti zrak jti nesel lijejjov jilas čez ]»olje. Z vzdihom zadoščenja Barbka se enkrat zapiei motiko v zemljo. Za danes je tlovolj! •filtri b«» zepet pričela, kjer je danes kmi-čala iti ]»oteni zopet, dokler ne hod o kepe — vzame eno in j«» zdrobi x rokami — tako zdrobljene kot moka. Potem bo zadovoljna. Potem bo tudi dobra žetev, dovolj krompirja ill tndi nekoliko koruze. Kaj bo rekel Ijovrene, ako si bo mogla toliko prihraniti, fla bi si kupila kozo t Kako dobro bi bilo mleko za otroka in oba stara človeka. Mogoče bi bilo tndi dovolj živeža za mladega prašička i Zredila bi ga in ga prodala. Zamišljeno ji leti pogled v daljavo in se izgubi v dnhteei modrini za gorami. Tam je bil Lovrenr. daleč, daleč. Izraz hrepene^1 ljubezni omehea njene ustniee. Ali bo kdaj prišel eas. ko ju ne bo ve«" ločilo toliko In i-bov, gozdov in rek i Barbkiiia postava se vzravna, globok vzdih dvigne njene prsi — ta eas mora priti! Z žuljavo roko si pogladi lase, potegne ruto globoko eez eelo. si naprti motiko in gre naglo po rebri navzdol. Jasno je bilo videti njeno postavo proti svetlemu ozračju. — Visoka je bila, velika in močna v svoji okolici. Naglih korakov gre po stezi proti vasi navzgor. Enajst, zdaj jo že čakajo sta riši in kosilo se je že kuhalo. Zadnjo zimo sta oba oslabela, oee je bil vedno v postelji in materin jezik ni bil niti napol tako nabru-šen; momljala sta kot otroci, ako s® jim ne izpolni želja. nimi prsti; tako prenirazen je bil. da se je komaj mogel ganiti. Skoro je tudi liarbko potegnil v blato. — O, — renči Peter. — ali hočeš poljub; Zaljubljena kot vse bab«*! — in cmoka z raz-pokanimi ustnicami. — Poljubi me s svojim sladkim gobčkom, — prestrašen se Petei zopet zvrne v blato. — Zlodja, Barbka! — Moffert, — pravi Barbka odločno, — ne bodi tako neroden. He], primi za roko! J)aj mi drugo roko! Opri se na noge! En::, cive in ena — te bom že izvlekla. Barbka se upre z nogami in ga vleče z vso močjo; nesposoben, da 1»i si sam pomaga!, se pusti vleči. Izvlekla je i/, jarka; kod klada leži ob robu. — Peterček, — pravi Barbka žalostno.— ali je res, kar govore po vasi t Da pijanču-ješ i Peterček, — Prime ga pod pazduho in ga postavi na noge. — Nisem mogla verjeti, kar govorijo. Pusti vendaj' tisto Tino in ostani doma. Saj se boš uničil. Kaj imaš od vsega svojega denarja t — Ali hočeš kaj ( — j«'elja in išče po žepih. — ^Ne! — Barbka trdno drži njegovo roko in ga sočutno pogleda. — Ne denarja! Saj si mi že preveč dobrega napravil. Tvoji 1 rije tolarji so mi prinesli blagoslov, zato bi ti rada — Peter jo prekine z glasnim smehom: — Ilaha, blagoslov, blagoslov! — Zobje mu šklepečejo in strese se. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "O ODA' NEW YORK, MONDAY, AUGUST 1, 1932 *h* lamest slovene DAILY In u. 8. a. Z H B E ■ B == I Trpljenje ljubezni SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. P D I D _ S (Nadaljevanje.) —■ ITorevar. kdo ho govoril o starosti svoje žene. — reee oei-1ajo«-e Briuar. — O tem se mora vei. ker ne vidiš izvanredne Krikine lepote. Te žene niti v eden nisi in je tudi ne ra/nmeš. — I\i ti zato tembolj, prijatelj Mirko. Krika pa razume tvoje pesmi. To ene občudujejo, za kaj takega so dostojne. iNapiši zelo mnogo, da ji boš mogel kaj brati. Hado (irom sedi tiho in zaprtega obraza. S čudnim pogledom opazuje Srečka, ki je pridno zajemal iz posode. Ta mož z bikovim vratom, s precej velikim trebuhom, rdečim, okroglim obrazom in s plešasto glavo ni bil pravi mož za fino. globoko mislečo Krik« s polnim srcem in bogatimi občutki. Kako main je Srečko poznal svojo ženo. Zanj je bil samo en lep predmet več v hiši. Večinoma možje ne poznajo ovojih žena. ker se niti ne potrudijo. da hi se ljube/njivo uklonili njihovim željam in bi sledili njihovim mislim. Kolik«* tihih tragedij se odigra v družinah! Xo zunaj nosijo na Ustnim h brezskrben nasmeh, v notranjosti pa je vse ranjeno in boleče, polno razočaranj in poželjenj! Hilo je /e pozno ponoči, ko so stje odšli. Hado gre še nekaj časa ž njimi, ker .si je /;iže|el malo svežega zraka. Medtem pa je -Jugu pospravil in sti^r prezračil. Nasproti jim pripelje avtomobil, ga vstavijo in .sedejo vanj. Gromu se zahvalijo za prijetni večer^ nato pa se odpeljejo. Samo Mirko .Levar «rre ž njim dalje. Prijetno jima večerna sapa brije o-koli razgrelega čela. Četudi je Mirko mnogo pil. je bil vendar trezen. ker je znal neizmerno veliko prenesti, liovori o poteklih urah, katerih se bodo tudi drugi radi spominjali. — Zakaj .-i vendar povabil Srečka Hočevarja.' Kakor je dober dečko, v ta k mg vendarle ne spada. — Moral sem mu enkrat vrniti, ker sem bil pri njem na zajtrku a sektom. — Včasih mi gre Srečko na živce, .le tak človek, da ga nt mogoče vedno prenesti. In Erika mora že toliko let — — 1'iši vendar enkrat kak roman o zakonu — Ze dolgo ga imam v načrtu. O tem imam že mnogo zapiskov. Toda najprej mora drama iz glave. Imam vedno toliko misli, pa nikdar ne pridem do tega. da bi jih izvedel. — vzdihuje Mirko. Had«< postoji ostro in pogleda Mirka. — Ker nimaš dovolj moči in odločnosti, da bi zbral uiLsli. Moral bi enkrat kam odpotovati — — £e satu sem na to mislil — toda je vedno toliko stvari, ki me drže nazaj. < >. da. tvoja da. Mogoče pa bi bilo dobro, da .si nekaj časa bolj daleč od nje. Za tvojega notranjega človeka pomeni malo — duševno te je že eelo vspavala. — Sam ne vem. — odvrne Mirko. — Mi je najbrže samo v po-ln i r jen je. »le zdrav domač kruh, brez katerega človek ne more biti. — Ali misliš kdaj na to, da bi jo poročil? — Ne. Kado! V mojem sedanjem položaju je to izključeno — še nisem — — Toda za trdno t-i ji gotovo obljubil* Ne! Oba sva med seboj popolnoma prosta. Toda tako se človek privadi človeku, tla je tekom časa >koro nemogoče ločiti se, ker *»e je treba na marsikaj ozirati. To je neumno in slabotno, — pravi Rado trdo. — postava dela mora vedno biti pri tebi. Nikdar ne >meš biti odvisen od ženske. < vet 1 iee. ki eveto ob poti, potrgaj. O vele cvetlice vrzi proč in jih ne spravljaj v občutljiv spomin. Dokler so cvetele, so ti delale veselje ter so dovršile svoj namen. Živahno mu Mirko prigovarja. Kado. to je kruto. Tako ne morem misliti. So vendar še nepisane poeta ve dostojnosti do ženske, ki se ti je vdala v resnični ljubezni — — potem pa ostani bab ji hlapee! Hingljaš med I'lo in nešteto drugimi dekleti — — Naj ho; ne opustim rad. tla ne bi poljubi! lepega dekleta. Saj to ni nič rednega, globokega, medtem ko je z Clo v.se drugače. Krtka na pr. zelo eeni Clo in je mnenja, da sem pri tej odločni, pri-kupljivi iu ljuhezujivi deklici — to so njene besede — najbolj preskrbljen. Zenitev pa hi prinesla prir-.iljenost v moje življenje in ravno tega ne morem prenesti. Izgubljena bi bila vsa prostost in vzvišenost. — Tako mislim tudi jaz Moja svoboda mi je nad vse. Kako bi me mogla kaka ženska pripraviti do tega. da bi se odpovedal pro- KtOHti. S pomislekom nripomni Mirko: — Mogoče sedaj! Toda po de-fcetih letih, ko bomo starejši — ali mogoče bolni — — Takrat bomo tudi prišli na pravo misel, moj ljubi prijatelj Mirko! To so misli stare babe — Tra bije v zvoniku. Naznanila je tretjo uro zjutraj. Megla sq je razprostrla s tankim pajčolanom in oba prijatelja je pričelo malo zebsti. Toda Mirko, ki .«e je vrnil in spremljal Rada skoro do njegovega stanovanja. ni mogel ločiti, tako da ga kratkomalo od-•lovi % tem. da pokliče taksi in ga potisne vanj. — Zdaj moram spati. — pravi dr. Grom. — Ti lahko spiš do poldne, ako hočeš, jaz pa ne. ker moram biti tukaj. I 4. poglavje. — Mirko, ali ne boš vntal? Prosim te, vstani, da boš gotov, ko pride oče h kosilu, drugače bo jezen — (ie mora Robert mučiti v trgovini. Ako mu pesnikovanje ničesar ne prineise, naj bi rajši •topil t trgovino iu ne bi bilo treba plačevati tujega pomačaga. v prostem £a»u pa bi tudi mogel piaati, ako bi čutil potrebo. Za eno besedo pride druga ; Mirko je bil zefo I jut. — Ne pustim, da bi me učili kot kak i><*ite!j in me kontrolirali. Ztlaj ne bom več tostal pri vas, temveč si bom še danes poiskal sobo. In ostal je pri svojem sklepu v veliko začudenje matere, ki mj je še veti no čutila pomirjeno, ako je vedela, da je njen otrok saj š-* pod domačo streho Mirko se odpelje v predmestje vil, daleč od domače hiše. Kaz.borit iu obenem boga boječ, kakoršen je bil. si je nakupil po trgovinah nekaj malenkosti ter je pri tem vprašal, ali mogoče nima kdo kako meblirano sobo za solidnega in mirnega gospoda. (Dalje prihodnjič.) JAPONSKA PRAVLJICA (Nadaljevanje s 3. strani.) dekleti sta imeli polne roke dela, zakaj v.se kimone, ki jih je imela Ivikusan, so se morale oprati, posušiti na izraku na de.skah in po-gladiti z rokami. Zakaj likalnika ni bilo. Fusasan je sanjarila med delom <> majhnem biseru, ki bi ga lahko .skrila v kimono. Teriusan je ."-istila in po strani pogledovala na Fu.sa.san in na skrinjico. In je mrmrala: — Prav gotovo mi.sli Fusasan na biser, če ravno molči. KitciNin je kakor nehote spregovorila zase besede, ki sta jih slišali Ternsan Iti Fusasan. — liatla bi vedela, kakšno žrtev obljubljajo nocoj bogovom, ko odidem. I»i\va jezero je svetovalo: — Gorovje je nezanesljivo. Vzemi denar .s seboj, da boš lahko vedno nosila nežne kimone. Bisera. | ki je talLsma i čajne hišice, ne jem-Iji s .seboj na. potovanje, nego položi ga pod veliki, gladki kamen na obrežju, da ga čuvam. hi Ki k tisa n .se, čudo čudeš, ni upirala. Ternsan in Fusasan sta bili poučeni. Futsasan je nesla majhen in velik zaboj, .zavita v oljnat papir. h gladkemu kamen u oh jezeru. Nenadoma je morala Fu.sa.sau !i gostom. Ternsan je ostala sama pri ka-rnenu. Da je bil biser v teh zavojih. ni dvomila. Morda so vstajale lepe. majhne misli v njeni glavici, zakaj nozdr-vi mi .se ji odpirale in vztrepetavale morda eelo nekoliko preveč poželjivo. Tu. ob kamenu je bilo tudi ve-Lko drevo, ki se je sklanjalo k je-'.eru. S svojimi ni Klrikastimi sencami je skakljalo po mislih Teru-saninih in govorila oljubezni. Majhna us t a .so .se jela smejati in kratki la.sj«\ preko ušes vis»i"i, so .se .smejali. Tu ob liiua jezeru, pri gladkem kamenju, ob sklatijajočem se drevesu stoji sedaj tickle. Povešene so njene trepalnice, pod katerimi blesti zver. Lotos se na dolgem stehličku .sklone k nji. .se ji ponuja kakor gejša. ako ljubljeni častilec odvrača glavo. In trenutek — kakor nekdo, ki je zagrabil svoj plen — se zasliši globoko vzdih.... ....Kikusan ji* odpotovala; v rokah potno palico, ki je bila večja kot ona sama in je imela vžgane pismene .znake prejšnjih potovanj. Bila pa je komaj nekoliko ur na potu. kar jo dohiti Fusasan. Stari Nam ur a je prišel in prosi za poslednjo pomoč, za zdravilni rastlin ski sok, zakaj žena mu umira. Iu stopila je Ternsan naglo in j ni prostora zate. Lahko odpotuješ pokašljujoč tesno k nji. da ji ne-j° restavrirati avtomate. Tega posla se je lotila ženevska lirarska šola. Ura je bila izdelana., v Parizu, po vsej verjetnosti konec sedemnajstega stoletja, potlej jo je pa 1714 podaril neki Joseph Bourr Ženevski biblioteki. V šestnajstem in sedemnajstem .stoletju so bile take stolpne ure zel •> priljubljene. Nekatere še zdaj teko v starih katedralah iu so po vsem svetu znane. Po motivih, ki jih prikazujejo, so si v.se precej sličiu* Jezus. Marija, angeli. a|>o-stoli. smrt. petelini in zvončki so glavni elementi. 1«* njih sadedje in igra >e spreminja. Ženevska ura spado med najlepša dela stare u-ra.sk«1 umetnosti in je Izredno velike vrednosti. Draga neprevidnost mladega veleposetnika. Pred subotiškim civilnim sodiščem se je vršila obravnava zarit tli tožbe nekega natakarja proti mlademu vel "posestniku Elemi-ru Vojničn. Ta je pred par meseci pijančeval v gostilni "Obilič" celih 14 dni. Natakarju je naročil. naj vse,s onim. ki pridejo v gostilno, postreže z jedjo in pijačo na njegov račun. Natakar je gostoljubnemu veleposestniku prinesel menico^glasečo se na 40.0(H) Din, katere pa podpisnik pozneje ni luHel izplačati. Sledila je tožba i in sodišče je neprevidnega gostitelja obsodilo na plačilo 40 tisočakov. I^KM«^^........ 'tiTnHfiuuiiiiiiiiaHtii«aiy*«wiipimiiaimiinngnwii^g J :nuii;;a.i)ii:;miM.::: miiiDimiinamim^ §f ] Mali Oglasi j i n j imajo velik uspeh j fi CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOER) Si»ne tamo Naročite ca prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West I8tb Street New York Clt> OIMttlK Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. u * ""» \ i ... .v SHIPPING v NEWS ^ 4. avyusta: New York v Cherbourg in Hamburg S avgusta: It ii.j^rii* v Cherbourg i-.11 land v ll-avre 6. avgusta: l.tucpa v Cherbourg !n v Bremen I.:ifiiyetle v Havre V*-t .idam v Cherbourg In v Boulogn« stir Mer 9 -ivgusta: L.« viuihii.n v Cherbourg 11 avgusta: J1 >|ttit;inia v Cherbourg .Albert Iiallin v Cherbourg In v Ham- burg Dresden v Cherbourg in v Bremen 12. avgusta: l':i«-i.s v IIa\-r«" »'»lymph- v Cherbourg . Pt-ntiland v Havre 13 avgusta: A'-igustus v Oenovo M mnetor.ka v Cherbourg State,Idam v Cherbourg In v Boulogr.* sin- Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg in Hamhurg 17 avgusta: tto» hambeau \ Havre Ires. Kooseevlt v Cherbourg in » Hamburg 13. avgusta: Berengaria v Cherbourg 1'erhn v Bremen Hamburg v C her hour g In Hamburg 19 avgusta: iVajejtio v Cherbourg Belgenland v Havre 10 avgusta: fi.tTI.'HNIA V TRST Milwaukee v Cherbourg in Hamhurg V.iWidam v Chertrtjiiig in v Boulogne Slil Mer 21 avqusta: Columbus v Cheroourg In v Bremen 24. avgusta: .^UMigiiit v Cherbourg In v Bremen 1 >« utschland v Cherbourg In v Hamburg 26. avgusta: * Conte Bianrnmnno v Cenovo llon.erir v Cherbourg Wtf-ternland v Havre 27. avgusta: He de France v Hr»vre Minncwaska v Cherbourg BoHerdam v Cheibourg In v Boulouig In v Bremen 31 avgusta: Oiymph- v Cherbourg A1h.-rt.ourg In v Bremen Hamburg v Cherbourg iti v Hamburg 16. septembra: i •lymph- v Clierlmurg Mirmewasku v Havre 17. septembra: Aqiiitania \ Ctierhourg Hoeha ndte^ii v t;a\re " Voiend.itn v Boulogne eur Mer Augustus v Genovo 20. septembra: J.eviatlian v Cheibourg 21. septembra: Paris v Havre 22. septembra: Stuttgart v Cherbourg In v Bremen Heutschland v « titrb.,urg in v Hamburg 23. septembra: M.mestu- \ >'ti-rhourg Westeriiland v IIj.ib 24. septembra: SATI "It.XIA V* TIlJiT l-:«fayeite v li:«\re Bolteialam v Hou!'>gne sur Mer Clevelattd v Cliwi« uig tn v Hamburg 25 septembra Kuropa v »'herboiirg in v Bremen Westernland v Ha\ie 28. septembra: Pres .Harding v Havre, 29. septembra: Bereiigarbi v' ( heil.ourg fieri, v Steu'..-n v Bremen X ew ^ i.rk . i 'iiri'ljf.ui'ij in v Hambu ^ # 30. septembra: Honu-rh- v '"h»rl"iirg Minnetonka Havre 1. oktobra: lie de Kratice v )':ivre Bremen v Cherbourg in v Bremen Milwaukee v "'herbuurg lil v II.uubur^ Roma v Genovo Veendum v ;:oi'I>>gre sur Mer iiminimiiiuiiiiiiniuiiiiiiimiiiiiniiiiiiijiimjiiiimiiiiiiiiii VSE PARNIKE in linije , ki so važne za Slovence zastopa: 5 LEO ZAKRAJŠEK b(>eneral Travel Servire 9 Second Ave, New York, N.Y. .......................................................................1MB ADVERTISE m "GLAS NARODA' Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN