Slavko Koželj \, : /. Pozdravljene igračke! i =¦ Iz nepopisno lepe in tihe dežele veselje in napeto zaposlenje. Iz moje mladosti, iz dobe pravljic, pru kroglasto okroglih, zelenih in mefc povedk in veselih pesemc, iz časov kih dreves smo si zidali arabske vn sreče in svetlih, blestečih se sanj, tove, kjer smo doživljali strahoviie pozdravljam te pisane, velike in dogodivščine z rumeno pobarvanU majhne stvarce, moje tovariše v /e- mi levi in krvoločnimi tigri, kjer so senskih deževnih popoldnevih in se zibale gibke opice na drevju in mrzlih zimskih večerih! Pozdravs kjer so se gugale hreščeče papige. Ijam igračke, prijetne svoje prija; Cela mesta smo si postavili iz rja* teljice, pozdravljam jih in mislim vih in rdečih koščkov lesa, ki so pri fem na vse skrbi, ki smo jih predstavljali majhne in velike hiše. otroci imeli z njimi, da nam včasih Črnosivega, nagačenega oslička, ki še v spanju niso dale miru. je znal rigafi, če smo ga stisnili na Pozdravljam te, beli konjiček, in trebuhu, smo imenovali našega prh iebe, smešna, rjava opica! Kako jatelja, malega lepega psička smo sem imel rad drobne bele ovčice, božali kakor bratca ali sestrico, punčke s plapolajočimi sinjimi tra> rdeči pajac je moral z nami v poste; kovi in velikimi steklenimi očki, čn Ijo, skrbno odet in pokrit... Čw ne hudobce z rdečimi jeziki in smet deži so se takrat godili v naših sr* šne pajace, pisano oblečene in po- cih. Pobožno smo stali o božiču slikane, z gibljivimi rokami in no; pred jaselcami z zlato zvezdo, ki gami ...Vi vsi ste mi bili svet, poln se je lesketala nad glavami svete življenja iti duše, bili ste mi bitja, družine in nad Jezuščkovo, z diadc zvrhana s skrivnostmi, bili ste mi mom in s svetlo zarjo obdano g/a- blizu in obenem daleč ... vico ... Igračke, konjiček in pajac, medt Pozdravljene, igračke, davne vedek in osel, hise, vozovi, železnU prijateljice moje! ca in ladje so mi nuditi brezmejno