ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OB STOLETNICI »GORIŠKEGA OGLEDNIKA. BRANKO MARUŠIČ V prvi polovici januarja 1962 je preteklo sto let od izida »Goriškega oglednika«, prve- ga časnika na Goriškem, v katerem je našel svoje mesto tudi slovenski jezik. »Goriški oglednik« je bil dvojezičen list (italijansko- slovenski) in ga zaradi tega ne moremo imeti za prvi pravi slovenski časnik na Goriškem, poleg tega pa tudi ni izšel z namenom, da bi zagovarjal pravice goriških Slovencev. Vse- kakor pa je bil njegov izid, ki je pomenil pojav slovenščine v goriškem periodičnem tisku, dovolj pomemben dogodek in vreden, da se ga tudi na tem mestu spomnimo. List je imel namen biti glasilo obeh narodnostnih skupin na Goriškem ali natančneje neki de- želni, neopredeljeni in vladno usmerjeni časnik, ki pa je žal izšel le v prvi in hkrati edini številki. I!>vojezičnost lista je kazal de- jansko le njegov naslov, zakaj italijanščina je odločno prevladovala nad slovenščino. Pričujoči sestavek, ki bo obravnaval list »Lo speculatore Goriziano — Goriški oglednik«, naj bo nekak, žal nepopoln donesek k zgodo- vini slovenskega goriškega tiska, oziroma k zgodovini in problemom okoli tega časnika. Vse do tega prvega poskusa v letu 1862 Slovenci na Goriškem niso imeli časnika v svojem jeziku za razliko od Italijanov, pri katerih se je prvi periodični list pojavil že v XVIII. stoletju (»Gazzetta Goriziana« iz 1774. Ieta).i Tudi leto 1848, ki je nekaterim slovenskim krajem prineslo sicer kratkotraj- no izdajanje časnikov, ni dalo goriškim Slo- vencem nobenega glasila. Zato so bili pri-, siljeni, zatekati se k osrednjemu slovenskemu listu trste dobe — Bleiweisovim »Novicam«, v katere so prav marljivo pisali.^ Vsekakor so nove razmere, ki jih je povzročil padec absolutizma, pobudile med goriškimi Slo- venci misel na izdajanje časnika. To misel je prvi sprožil Fran Zakrajšek, suplent realke v Gorici, dolgoletni in marljivi sode- lavec »Novic«. Odlikoval se je po svojih za tisto dobo dobrih prevodih iz klasičnih del, pošiljal pa je tudi izvirne članke »Novicam« v objavo.^ In prav tam je i860, leta objavil dopis o narodnostnih razmerah na Goriškem, v katerem je obenem naglasil tudi potrebo po slovenskem listu v Gorici.* Sam se ures- ničenja take namere ni lotil, pač pa so »No- vice« še v istem letu objavile njegovo ozna- nilo, da bo za novo leto 1861 izdal publika- cijo z naslovom »Vile slovenske«, za katero je zbral že veliko gradiva. Vendar pa je pro- sil, da bi se še kdo oglasil s kakšnim pri- spevkom, ki bi ga objavil v publikaciji.' Do izdaje tega almanaha, če lahko to neuresni- čeno Zakrajškovo zamisel imenujemo, ni pri- šlo. Svoj namen je Zakrajšek reabziral šele čez tri leta, ko je proti koncu 1863. leta izšel njegov »Goriški letnik«,^ o katerem pravi Janko Bratina,' da je med znanstvenimi listi ali revijami na Goriškem najstarejši pojav te vrste. Sploh se je v tem času na literar- nem in časnikarskem področju med goriškimi Slovenci najbolje izkazal Zakrajšek. O njem so pisale »Novice«, da je sposoben in nadar- jen rodoljub, ki se vedno bolj privaja slo- 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO venščini in drugim slovanskim jezikom. Svojo pesniško žilico pa je tudi že v »Novi- cah« večkrat pokazal.^ Med goriškimi Slovenci je bil v tem času Zakrajšek najprimernejši mož, ki bi lahko ustanovil, urejeval in vodil neko glasilo, po katerem je bila že nekajkrat izrečena želja. Dopis iz Gorice, ki so ga »Novice« objavile leta 1861, tako postavko samo potrjuje. Do- pisnik ve povedati, da se slovenski in itali- janski rodoljubi v Gorici že dalj časa pri- pravljajo na izdajanje vsak svojega lista. Italijan Filli bo pričel, če bo le mogoče, že pred novim letom izdajati list z naslovom »II speculatore goriziano«. List da bo na neki določeni strani objavljal tudi slovenske prispevke. Slovenski rodoljub pa, javnosti že nekoliko znani Fran Zakrajšek, je pred nedavnim razpisal vabilo za list »Lipa slav- janska«, ki naj bi bil »zabavni (kratkočasni) in podučni list«. Izdajanje tega lista pa mu je nekaj prijateljev odsvetovalo, vendar pa je kljub temu pričakovati, da bi tudi Za- krajšek utegnil okoli novega leta izdati kak slovenski časnik. Zakrajškov namen je bil, da bi ljudstvo podučeval o domačih dogod- kih v domačem jeziku. Na koncu članka do- pisnik še privošči, da bi tudi oblasti imele do tega trdno voljo in srčnost.' Vesti, ki so jih prinesle »Novice«, so silno zanimivepred- vsem zaradi pobude za izdajanje časnika, ki je prihajala od slovenske in italijanske strani. Posebno namen Italijana Fillija je bil dokaj svojevrsten, vendar spričo tedanjih trenutnih razmer še dovolj razumljiv. Na- meni nameravanega Zakrajškovega lista so bili očitni: izdajati zanimiv in za domače ljudstvo razumljiv list brez vsakih večjih ali celo brez političnih in podobnih koncep- cij. O tem, ali je prišlo do uresničenja obeh zamisli, pa naj spregovore spet »Novice«. V svoji drugi številki v letu 1862*" so »No- vice« sporočale, da Zakrajšek zaradi tiskar- skih in založniških okolnosti ne bo izdal no- benega časnika, kot se je v lanskem letu pi- salo. Tri dni nato, ko je bila javnost s to no- vico seznanjena, pa je v Gorici izšel list, ki so ga »Novice« v prejšnjem letu prav tako naznanile, le da je bil plod zamisli Italijana Fillija — dvojezični »Lo speculatore Gori- ziano — Goriški oglednik«. V naslednjem podajamo opis tega lista z delno objavo vse- bine njegovega slovenskega dela. Popisan je izvod »Goriškega oglednika«, ki ga hrani Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani in ki je v obsegu današnjega slovenskega ozemlja prav gotovo dragocen unikat. Glava (naslovni del) časnika se glasi: Anno L N. L Gorizia, Sabato 11 Genna jo 1862 LO SPECULATORE GORIZIANO GORIŠKI OGLEDNIK Ozadje obema naslovoma tvori slika, ki na levi polovici kaže gore in gozdove, na desni pa goriški grad, vinograde in morje z ladja- mi. Iz teh delov izhajata roki, ki se stikata, nad njima pa je grb poknežene grofije go- riško-gradiščanske. Ozadje temu tvori sonce, ki bohotno razpošilja svoje žarke na oba dela naslovne podobe. Sledi na levi strani prve strani italijanski tekst, na desni pa slo- venski, ki je po svoji vsebini podoben leve- mu italijanskemu. Glasi se: »Izhaja vsako saboto in velja: v Gorici za polleta gold. 2.— pošiljan po pošti za polleta gold. 2.30; v Gorici za celo leto gold. 4.— pošiljan po pošti za celo leto gold. 4.60; posamezni listi 10 kr. Kdor želi kako oznanilo v oglednik dati, plača za vsako verstico 12 kr. Za natis pa še posebej 30 kr. za kolek ali Stempel plačati. Naročnina naj se pošilja v frankiranih pis- mih vrednikom.« Sledi nato še italijanski tekst, pod njim pa je slovenski napis, ki je skrajšan prevod (ali pa je originalen tekst) italijanskega: »Prosimo vse domoljubne pisavce nas o kahoršnimi koli koristnimi dopisi podpirati.« 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Levo polovico prve strani zavzema nato v celoti italijanski članek »Progranima«, desno pa slovenski: »Povabilo in prošnja. Bivši goriški okres, sedajna samozakonska kronovina, ki tudi svoj deželni zbor ima, obstoji iz dveh pokneženih grofij goriške in gradiškanske, iz zemljiša teržiškega in iz posestva oglejskega, ter meji proti jugu z morjem, proti severju s Predilom, Babjem Zobom in velikanskem Triglavom. Ne le samo naši domorodci, ki so se kdaj po svetu ozirali, temuč tudi ptujci, ki nas obiskujejo, so v tem enake misli, da je naša kronovina, kar tiče lego, ugodno zračje, raz- nost in obilnost izverstnih obrodkov, mične razglede na vse strani, ki se vživajo na ver- hih toliko visokih gor, razne navade in šege in jezike deržavljanov, ena nar lepših in mi- kavnih, če ne nar lepše in nar bolj mikavna izmed vseh avstrijskega cesarstva. Pač bi glede na te izverstnosti kdo misliti znal, da ne bi bilo mogoče, da ne bi njeno ljudstvo premožno in toraj popolnoma srečno bilo. Ali če sploh govorimo, taka vender le ni! — Naj se že tudi ta deržava ponaša z nar ro- dovitnejšem in lepšem poljem, gospodari le vender pri čuda njenih posestnikov zgol lju- ba revšina. Med tem da planjave prepre- žejo gladke ceste, nimajo hribate stranke; ako ravno vse pisane vasi, druzih zveznih potov, kot redke stezice, da bi rekli komaj za divjo kozlovino in pa toliko manj še za ljudi, ki brez velike težave in brez očitne smertne nevarnosti po njih tavati ne zamo- rejo. Kakšna pa je li tude odreja mladosti v nekterih krajih? Prevzamejo jo ali postarani ljudje, ali je sama sebi izročena, ali jo pa tudi sem tertje oskerbuje tak učenik — ali prav zaprav mojster zkaza — ti mu sicer toliko ne manjka blage volje, ko pa neogibno potrebnih pripomočkov za omikanje sebe samega, in ki ga tare tužna skerb za vsak- danski kruh. — Presvetli cesar so nam ustavo podeliii bla- govolili, in tako je tudi naša dolžnost si pri- zadeti z vkupnimi močmi omenjene napake malo po malo pa popolnoma poravnati. Eden posebno k temu potreben pripomoček je iz- dajba od oseb svobodnih misel izdelanega časnika. Pod to svobodo pa ne zapadejo pre- šernost, nepristojnost in pa nesramnost, am- pak le samo krepko zverševanje božjih za- povd in pa človeških postav ako so te poslednje sprevidene in pravične in če od razumnih in neobrečenih mož izvirajo. Zato bo pa ta naš časnik le samo tisto obsegel, kar domorodcom naše kronovine, naj si bodo že kakoršnega koli stanu in pa narodnosti, v prid in pa v korist priti zamore; ob krat- kem on ne bo le na doslejne napake in ne- ])riličnosti kazal, temuč tudi ob enem tem pristojne priroke omenjaval. Vrednik in po- magavci bodo si vkljub pisanemu gledanju in pa navadnemu bevskaiiju sebičnih protiv- nikov vse prizadevali dobrohotnosti, zado- voljnosti in podpore precastitih domoljubov vredni biti. Glede na to razlago smo toraj sklenili en- krat na teden, to je vsako saboto list z napi- som »Goriški Oglednik« z dvojno stranko, namreč s slovensko in italijansko na svetlo dati. Pa odkritoserčno rečeno, pomankuje nam še nekoliko potrebnih pripomočkov za pri- četik tega dela in za tega voljo se obernemo s tem k vsem domoljubom sploh in posebno pa še k tistem, ki prebivajo na romantiških gorah naše kronovine, ter jih serčno prosimo, da bi blagovili, nas tako moralno, kakor tudi materialno podpirati, ti z dopisami za naš list, drugi s kako bistno podporo, saj vsakdo dobro ve, da pri nar bolši volji — brez dnara — se kaj koristnega na svetu osnovati neda. Brez dnara ponovimo, ki je v roki modrega prav tako vir blagoslova, kot v uni hudob- neža zgol družbeni strup in nesreča. Se ober- 103 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nemo, rečemo še enkrat, posebno k tistem slovenskem gorjanom, ki so nas, ko smo jih objiskali serčno in priljubno sprejemali in nas s tem prepričali, da so možje, kterih duri, serca in pa mošnice zmiraj odperte so, kadar pride kdor vincrja poprosit v blagor in čast deržave, ktera ker nar lepših ena, samo ta eil in konec imeti more, doma premožna in srečna in od zunaj čislana sloveti. V Gorici 8. januarja 1862.« Tak je torej slovenski uvodnik, ki se kon- čuje na drugi strani tega štiri strani obsega- jočega lista. Slovenščina je dokaj okorna, kljub temu pa je mogoče trditi, da ga je na- pisal Slovenec, ki pa se tudi zaradi nepri- stranskega značaja lista ni hotel tu pokazati kot zelo navdušen narodnjak. Uvodnik ne potrebuje širše razlage, saj so v njem na- meni lista dovolj jasno izraženi, prošnja za materialno pomoč časniku pa zelo odkrito- srčno argumentirana. Nejasnost je morda v tem, da avtor uvodnika ni pojasnil, ali ima samo prebivavce goriških gora za Slovence, ali pa so ti »gorjani« le njihov del. Ce bi obveljal prvi primer, bi bilo potem odveč vsako govorjenje o nepristranosti »Goriškega oglednika«. Uvodniku sledi na drugi strani (desna po- lovica) še Cegnarjeva pesem »O posvečeva- nju Prešernovega spominka«, ki je znana in zato njen ponatis na tem mestu ni potreben. Objavo pesmi spremlja v oklepaju še ko- mentar v italijanščini, ki pravi, da je bila pesem vzeta z dovoljenjem avtorja gospoda Cegnarja iz zbirke njegovih pesmi, tiskanih v Celovcu I860, leta.'' Ponatis je dobeseden, razen manjših napak, ki gredo pa gotovo na rovaš tiskarskega škrata. Cegnarjeva pesem je tudi zadnji slovenski tekst, ki ga »Goriški oglednik« prinaša. Zanimivo bi bilo poznati razloge, ki so vodili izdajatelja oziroma ured- nika, da se je odločil za ta Cegnarjev, ne prav posebno uspeli pesniški proizvod. Vse druge strani časnika izpolnjujejo tek- sti v italijanščini. Kot omenjeno, je bil na prvi strani objavljen italijanski uvodnik »Programma« vzporedno s slovenskim. Na- daljuje se na naslednji, drugi strani, na ka- teri je še objavljen prispevek o vzgajanju nove Vrste sviloprejke ter o njenem hranje- nju. Italijanski uvodnik je daljši od sloven- skega, prikrojen je seveda za italijanske raz- mere. Na drugi strani je objavljen še en pri- spevek o sviloprejki (nadaljuje se na tretji strani), članek naj bi se končal v eni izmed prihodnjih številk »Goriškega oglednika«. Tretja stran prinaša rubriko domačih novic ter članek »Pensieri sulI'Educazione d'oggidi« (Misli o današnji vzgoji), ki se nadaljuje še na naslednji, zadnji strani ter naj bi se tako kot članek o sviloprejki, nadaljeval v eni izmed prihodnjih številk. Zadnja stran je namenjena raznim oglasom in podobnemu. Tako prinaša poročilo o izžrebanih loterij- skih številkah, denarni tečaj, tržno poročilo ter cene vina, seznam umrlih v Gorici pa najavlja za prihodnjo številko. Sledita nato oglasa neke zavarovalne družbe iz Peste ter knjigarnarja Carla Sobarja, ki oglaša, da ima v prodaji knjigo misijonskih pridig v slovenskem jeziku Fillippa Caffona. Ceinu je bilo treba slovensko knjigo oglasiti v ita- lijanskem jeziku in pri tem popačiti ime avtorja te knjige Jakoba Filipa Kaffola? Oglas se nanaša na prvo od dveh knjig Kaf- folovih pridig »Večna resnica v pogovorih za ljudske misione po slovenskih deželah«, ki je izšla v Gorici 1861. leta.'^ Prav na koncu zadnje strani je zabeleženo ime odgovor- nega urednika časnika Giov. Fillija ter na- slov tiskarne, v kateri se je ta številka ti- skala: Tipografia del Lloyd Austriaco. Vsi v »Goriškem ogledniku« objavljeni članki so razen Cegnarjeve pesmi anonimni. Ob koncu je treba navesti še bibliografski popis časnika, povzet po Plesničarju,'^ ki se samo v nekaterih malenkostih razlikuje od Sle- 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bingerjevega podobnega popisa.** Naj ome- nim, da je naslov lista pri Šlebingerju na- tisnjen v manjšem tisku kot druge biblio- grafske enote, ker spada po njegovem mne- nju v vrsto manj važnih, na primer dijaških ali drugih priložnostnih tiskov. Plesničar ga je popisal, kakor sledi: GORIŠKI OGLED- NIK. Lo speculatore Goriziano. Izhaja vsako soboto. Gorizia. Odgov. urednik Giov. Filli. Tipografia del Lloyd Austriaco. Trieste. Anno I. 1. (edina) št. izšla 11. jan. 1862. 4 str. 2». Namen časnika je bil torej jasno razviden iz uvodnega članka, ki na zgovoren način govori o koristih, ki jih bo časnik dosegel. Njegova mnogo bolj italijanska usmerjenost je očitna ter je zaradi dogodkov, ki so pri- vedli do njegovega izdajanja, razumljiva. Zakrajšek pri »Ogledniku« ni sodeloval, kot je razvidno iz poročila, ki so ga prinesle »Novice«, v katerem dobesedno pišejo: ».Go- riški Oglednik — Lo speculatore Goriziano', ali pravzaprav: ,Lo speculatore Gor. — Go- riški Ogl.'. Postavili smo slovensko ime na- prej, ker italijanski razdelek ne spada v naše okrožje. Pod tem dvojnim naslovom je začel v Gorici izhajati nov nepolitičen časnik, ki vsaki teden enkrat v celi poli izhaja pod vredništvom gospoda Ivan-a Filli-a in po pošti za pol leta velja 2 gold. 30 kr. Prvi list v lični unanji podobi prinesel je le večidel spiske v italijanskem jeziku, samo povabilo je tudi slovensko in pa že znana pesem gosp. Cegnarja ,o posvečenji Prešernovega spomin- ka'. Kakor iz prvega lista vidimo, gosp. Za- krajšek ne bo vredoval slovenskega dela tega časnika, kakor smo lani slišali. Gospod Fil- li-u želeči dober vspeh njegovega težavnega započetja bomo o tem novem dvojezičnem časniku še le tedaj mogli spregovoriti, ko bo prinesel slovenskih člankov.«'^ Gabr- šček je v svojih »Goriških Slovencih« v zvezi z »Oglednikom« še dodal, da je bilo ureja- nje njegovega slovenskega dela ponudeno Zakrajšku, česar pa ta ni hotel sprejeti; list so Slovenci odklonili.*® »Goriški Oglednik« je že ob rojstvu ogle- doval svojo smrt, ki je prišla tako naglo, da je mogel iziti samo v eni edini številki. S tem so postale brezpomembne zelo mogočno doneče in obetajoče besede, ki sta jih napi- sala uvodnika, še prav posebno italijanski. Zakaj in kako je prišlo do prenehanja lista, ni znano. Poskus se torej ni obnesel, pa tudi če bi »Goriški oglednik« še dalje izhajal, bi le težko ohranil svojo nepristranost do obeh narodnosti na Goriškem, narodnostne raz- mere so se namreč ravno tedaj začele vedno bolj zaostrovati. Noviški dopisnik iz Gorice poroča 1. marca o njegovi usodi. Pravi, da je izšel le enkrat ter da niso Slovenci z njim v nobeni zvezi. Dopisnik še nekoliko ironi- zira, češ da je šel časnik čez hribe in dobne do morja si kaj prišpekulirat, ker je pač »speculatore«. Ce mu je kdo daroval kak goldinar, je storil v primeru, da ne izide več, dobro dejanje: lačnega je nasitil in žejnega napil.*^ S tem preneha zgodovina tega zanimivega in svojstvenega goriškega tiska, ki je le malo znan, saj ga mnogi pregledi slovenskega in italijanskega časopisja na Goriškem ne na- vajajo. Tako ga na primer ne omenja Bra- tinov pregled goriškega slovenskega časo- pisja, niti ga ne navaja Lovrenčič v svojem pregledu slovenskega tiska na Goriškem.*' Prvi opis »Goriškega oglednika« je med slo- venskimi avtorji podal Gabršček.*' Tudi »Novice«^* časnika v pregledu knjižnih in drugih slovenskih izdaj v letu 1862 ne na- vajajo. Najnovejši pregled primorskega ča- sopisja^* prinaša skrajšan bibliografski opis »Goriškega oglednika« kot sedmo enoto na strani 68. Na istem mestu je navedeno, da je razen naslova in dveh slovenskih prispevkov v prvi, edini znani številki tega časopisa, vse v italijanščini. Označeno je tudi njegovo nahajališče: Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani; drugje tega časnika ni, niti ne v Nacionalni biblioteki na Dunaju. Temu bi- 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bliografskemu popisu primorskega časopisja je dodan tudi pregled zgodovinskega razvoja in pomena primorskih periodik, tu se »Oglednik« niti z besedico ne omenja. Tudi italijanski pregledi goriškega časopisja ne govore nič o »Goriškem ogledniku«. J. Pisani piše v članku o goriškem tisku od 1800. leta pa do današnjih dni,^^ da so se Slovenci na Goriškem zadržali vse do leta 1866 dokaj mirno, priznavajoč Italijanom njih kulturno nadvlado. Potem da so se v zvezi z novim položajem, ki so ga dogodki tega leta po- vzročili, dvignili z »Domovino«. Ta je bila prvo politično glasilo goriških Slovencev, vendar ne tako močno in silovito, kot v letu 1871 postavljena Lavričeva »Soča«, ki ji še danes dajejo primat te vrste.^' Ob koncu je treba nakazati še nerešen problem v zvezi z »Oglednikom«: odnos Ita- lijanov do tega dvojezičnega poskusa. Gori- ški Italijani v 50. in 60. letih preteklega sto- letja niso imeli nobenega svojega lista. Z le- tom 1851 je prenehal izhajati Favettijev »Giornale di Gorizia« in vse do 1871, ko je pričel izhajati »LTsonzo«, ni bilo nobenega italijanskega časnika, izvzemši mesečnika, ki ga je izdajala Kmetijska družba v Gorici (Societa agraria di Gorizia). »LTsonzo« je pričel izhajati istega leta, toda več kot pol leta kasneje od svojega slovenskega soime- njaka, liberalne »Soče«.^* Po vsej verjetnosti so tudi Italijani odklonili neuspeli Fillijev zametek, zlasti še zato, ker je v letu 1862 pričela goriška Kmetijska družba izdajati svoje mesečno glasilo v italijanščini (»Atti e niemorie deli' i. r. Societa agraria in Go- rizia«). Mesečnik je bil gospodarskega zna- čaja, prikrojen za potrebe družbe. Z izdajo »Umnega gospodarja« v naslednjem letu pa se je Kmetijska družba oddolžila tudi Slo- vencem. »Umni gospodar« je bil prvi pravi izključno slovenski list na Goriškem in je poleg gospodarskih prinašal tudi politične zadeve, zaradi katerih je bil po triletnem iz- hajanju prisiljen utihniti in je svojo tovrst- no dejavnost prepustil »Domovini«, ki je kot prvi politični list goriških Slovencev izšla 5. januarja 1867. leta. »Domovina« je pričela tisto svojevrstno in pomembno dobo sloven- skega političnega časnikarstva na Goriškem, ki je svoj višek dosegla v letih pred prvo svetovno vojno. OPOMBE 1. O goriškem tisku v 18. stoletju glej G. Man- zini: L'arte della stampa a Gorizia nel secolo XVIII, Studi Goriziani, XIV, 1953, str. 85—106. — 2. J. Bratina, Goriško slovensko časopisje, Cas, IX, 1915, str. 341. — 3. A. Gabršček, Goriški Slo- venci, I, Lj. 1932, str. 43. — 4. »Novice«, št. 13, 28. III. 1860, str. 101—102. — 5. »Novice«, št. 23, 6. VI. 1860, str. 182—183. — 6. »Umni gospodar«, št. 5, november 1863; P. Plesničar, Narod naš dokaze hrani, Lj. 1940, enota 96, str. 18. — 7. Glej opombo 2, str. 345. — 8. »Novice«, št. 25, 20. VI. 1860, str. 199. — 9. »Novice«, št. 46, 13. XI. 1861. str. 379. — 10. »Novice«, št. 2, 8. I. 1862, str. 14. — 11. Pesmi, zložil France Cegnar. V Celovcu 1860, str. 60-61. — 12. SBL, 3. zvezek, Lj. 1928, str. 421; Plesničar, n. d., enota 83, str. 27. — IJ. Plesničar, n. d., enota 84, str. 17. — 14. J. Šlebinger, Sloven^ ski časniki in časopisi, enota 36, str. 11, v publi- kaciji Razstava slovenskega novinarstva v Ljub- ljani 1937, Lj. 1957. — 15. »Novice«, št. 4, 22. I. 1862, str. 27. — 16. Gabršček, n. d., str. 63. — ir. »Novice«, št. 10, 5. III. 1862, str. 76. — 18. Go- riški memento, Cas, 1921, XV, str. 59—87. — 19. Gabršček, n. d., str. 63. — 20. »Novice«, št. 3, 21.1. 1863, str. 20. — 21. M. Šalamun, Slovensko pri- morsko časopisje, str. 25—111, v publikaciji Štu- dijska knjižnica v Kopru 1951—1961, Koper 1961. — 22. La stampa a Gorizia dal 1800 ai giorni nostri, Studi Goriziani, XIX, 1956, str. 39—49. — 23. A. Rejec, Prvi slovenski goriški list, Jadran- ski koledar 1961, str. 174—177. — 24. O italijan- skem goriškem tisku glej poleg že navedenega: Bardusco: Centocinquant^anni di stampa perio- dica a Gorizia, str. 19—21, v publikaciji Donge 1'Isunz, Gorizia 1959; Casasola: II giornalismo Goriziano tra le due Redenzioni, str. 23—24, prav tam; Gorizia, la regina dell'Isonzo: l'arte della stampa a Gorizia, Gorizia 1931; G. Paternolli: L'arte della stampa a Gorizia, v publikaciji Quinto centenario di G. Gutenberg, Gorizia 1900; La f amiglia Paternolli nella stampa e nel giorna- lismo dal 1837 al 1886, Gorizia 1886; Un secolo di attivita dello stabilimento tipografico Pater- noUi: 1857—1937, Gorizia 1937. 106