Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
številka 89.
joliet, illinois, 6. oktobra 1914
LETNIK XXIII
Nemci predirajo linijo
trdnjavic okrog Antwerpa.
Poročajo, da so tri "forte" že zavzeli, a Belgijci zanikajo poročilo. Velika bitka na Francoskem se nadaljuje že četrti teden brez odločilnih uspehov na eni ali drugi strani. Srditi boji med Nemci in Rusi.
Bitka pri Krakovu v Galiciji se pričela komaj razvijati.
London, 1. okt. — "The Telegraph" Prinaša sledečo brzojavko svojega po-rocevavca v Petrogradu: v Poljski kmetje so skrajno razgor-ceni nad Nemci, in to ogorčenost je Povečala nemška šaljivost. Tako na Pnmer plačujejo Nemci vsepovsod za Potrebščine z listinami, pisanimi v nemškem jeziku, ki ga kmetje ne razumejo. V prevodu se listine glase: Kdorkoli predloži to koncem vojne, oo obešen.'
Prejkone so civilisti ugovarjali, kaj-. truPla šesterih kmetov so našli obe-Sena na drevesu v neki poljski vasi P""ed kratkim. Njihovi sovaščani so prisegli maščevanje, in dva dni pozneje je neka nemška poizvedovalna četa naf'a trupla dvaindvajsetih nemških vojakov, viseča z istega drevesa." . Berlin, 1. okt., črez Haag. — Osem-■ntrideseti seznam nemških žrtev, objavljen danes .navaja okoli 8,000 imen, med njimi tri generale.
London, 1. okt. — Po danes prejetih brzojavkah se bo v osmih dneh nova ruska armada, broječa 1,000,000 mož, Pridružila sedanjim armadam na Poljskem in v Galiciji za "ruski glavni na-Pad na Nemčijo". Ko bo ta armada mobilizirana, bo zbranih 3,000,000 mož 2a naval na Nemčijo.
Tri velike armade se zdaj vojskujejo Proti Nemcem in Avstrijcem poleg dveh manjših oddelkov, ki tvorita
skrajno severno in južno krilo dolge bojne črte. General Rennenkampff, z 1,000,000 možmi, odbija nemški poizkušam naval severno od Poljskega v Grodno in Vilno.
Južnozapadno od Varšave prodira nova armada enake velikosti, sestavljena iz svežih čet, v smeri proti Vrati-slavi, s svojim levim krilom v položaju, da lahko sodelujejo s tretjo veliko armado, broječo skoro 1,500,000 mož, ki zasleduje Avstrijce zapadno proti Krakovu.
Nemci zbirajo v pokrajini severno od Vratislave armado večjo, nego je ona pod generalom pl. Hindenburgom na severu ,da zaustavijo prodiranje nove ruske armade.
Rim, 1. okt. — Avstrijska vlada je ' odgovorila na italijanski protest proti plavnim minam v Jadranskem morju. Avstrija obžaluje potop italijanskih ladij in obljublja, zaukazati odstranitev nevarnosti za brodarstvo in popolnoma odškodovati družine žrtev.
Poroča se, da zahteva Italija od Avstrije $1,000,000 odškodnine.
Benetke, I črez Pariz, 1. okt. — Ru-munski parnik "Maria" je zadel ob avstrijsko mino in se potopil ob Istri v Jadranskem morju v ponedeljek. Samo eden od moštva je bil rešen.
Kapitan in vsi častniki avstrijskega parnika "Radium", ki je vozil premog za avstrijsko mornarico, so bili baje
prijeti in ob kratkem ustreljeni v Novem gradu, Dalmacija, osumničeni, da so prodali francoskim vojnim ladjam poučilo o legi min v Jadranskem morju.
Benetke, črez Pariz, 1. okt. — Novica o pričetku ruskega navala na Ogrsko vzbuja največjo bojazen po celi monarhiji vkljub uradnim zagotovilom, da je naval brez^važnosti in vzroka za strah.
Utrjevanje dunajske okolice se žuri in izdano je uradno svarilo proti hoji po gotovem ozemlju pod kaznijo aretacije in nevarnosti ustrelitve po vojaških stražah.
Azijska kolera se naglo razširja in vsak dan se poročajo novi slučaji na Dunaju in v raznih okrajih ogrskih.
London ,1 .okt. — Brzojavka iz Maestrichta pravi, da so avstrijske čete dospele v Aix-la-Chappelle iz Francije, medpotoma na avstrijsko-rusko bojišče.
Živežno vprašanje je resno v Avstriji, kakor brzojavljajo "Daily Mailu" iz Chiassa, Švica. Avstrijski cesar je izdal odlok, ki pooblašča vlado, ukreniti vse potrebno za olajšanje položaja. Cena koruzi je dvakrat tolika kakor v rednih časih in narašča po 2 odstot ka vsak dan.
Nemški in avstrijski trgovci potujejo po nevtralnih deželah, pravi brzojavka, izkušajoč nakupiti koruze in obenem zatrjujoč, da je namenjena za druge dežele. Italija je zahtevala po polno poproštvo, da nakupljena koruza ne pojde v Avstrijo.
London, 1. okt. — Vojni obveščalni urad naznanja danes, da so se indijske čete izkrcale na Francosko zadnji pe tek, bržkone v luki Marseilles.
Auffenberg zbolel.
Pariz, 1. okt. — Uradno naznanja Avstro-Ogrsko, pravi brzojavka iz Rima Ilavasovi agenturi, da je general
Po vseh Združenih Državah ameriških so v nedeljo ljudje molili za mir v Evropi.
Predsednik Wilson ponosen na eno-dušno gorečnost v molitvah.
. Auffenberg, poveljnik prve avstrijske armade, zbolel.
General Auffenberg, ki je bil vojni minister v avstrijskem ministrstvu od dne 19. sept. 1911 do dne 9. sept. 1912, poveljeval prvi avstrijski armadi, ko se je začela vojna. Z gen. Danklovo armado vred je pričel napadno vojskovanje na Ruskem Poljskem in je imel ekaj predhodnih uspehov, kajti prodrl je na rusko ozemlje do Lublina.
Avstrijski poraz pri Lvovu pa je iz-premenil položaj. Zadnja gotova novica, prejeta od generala pl. Auffen-berga, je bila, da poveljuje središču nove in razsežne obrambne fronte s svojim opirališčem v Tarnowu.
London, 1. okt. — Brzojavka Exchange Telegraph-družbi iz Rima naznanja, da je gen. pl. Auffenberg zbolel za kolero, po neki brzojavki iz Dunaja.
4,000 Nemcev zajetih.
London, 1 .okt. — Brzojavka Daily Telegraphu iz Pariza pravi:
Boj se vrši na eni strani zavezniškega levega krila (prejkone pri kraju Roye), sličen boju pri Paardebergu v južnoafriški vojni.
"Približno 4,000 Nemcev je v isti zadregi, kakor je bil general Cronje. Popolnoma obkoljeni so po francoskih četah, ki jih režejo na kose. Nobene ga upanja ni, da bi se združili s svojo divizijo,"
Tritedenski bitki še ni konca.
London, 2. okt. — Tritedenska bitka ob reki Aisne je še neodločena.
Niti Nemci, niti zavezniki niso pri dobili odločilne zmage, dasi so francoske in britanske čete napredovale črez reko in še potiskajo nazaj nemške čete.
Z druge strani trdijo Nemci, da je elika bitka nedognana. V uradnih berlinskih brzojavkah poročajo, da težko topništvo obstreljuje francoske pozicije na raznih^ točkah in da so bili poizkusi zaveznikov, predreti nemške linije, odbiti. Te berlinske brzojavke poročajo najhujše izgube v okrožju Argonne.
Uradno vojno poročilo iz Pariza ie kratko in vsebuje malo novih dejstev Glasi sp:
"Prvič — Na našem levem krilu se
je ^Vc -si-našik. oddelkov, priacdaih iz
Ar rasa (utrjenega glavnega mesta de-partmenta Pas-de-Calais), nekoliko u-meknil proti vzhodu in severu od tega mesta.
Severno od reke Somme smo napredovali pred Albertom. Med krajema Roye in Lassigny je sovražnik silno napadal, a je bil odbit.
Drugič — Mir prevladuje ob ostali fronti. Poroča se, da v soseščini St. Mihiela (department Meuse, dvajset ilj jugovzhodno od Verduna) ni več sovražnika na levem bregu reke Meuse."
Poročila iz Pariza začetkom tedna, da se zavezniško bojevanje skoro srečno dokonča, so bila pač prezgodnja. Kakor vse kaže, bo treba še trdega bojevanja, predno katera stran popusti.
Nemci psovali ameriškega konzula.
London, 2. okt. — Frank Deedmey-er, bivši ameriški konzul v Chemnitžu, Nemčija, je dospel v London s svojo ženo iz omenjenega mesta. V inter-viewu, objavljenem danes v "Times", opisuje, kako so ju druhali v Chem-nitzit sramotile, ker sta on in njegova žena govorila angleški.
Njegovi ženi, je rečeno, so zabranje-vali vstop v restavrante in prodajalni-ce. Ko 'je Deedmeyer protestiral pri županu, je ta izdal svarilo, a ni grajal sramotiteljev. Ko se je sramočenje nadaljevalo ,je Deedmeyer zapretil, da zapre konzulat, nakar so mu oblastva oskrbela stražo, kadarkoli sta se on ali njegova žena pokazala v javnosti.
Ko je zadnji Američan/zapustil njegov okraj, se je g. Deedmeyer odpovedal svoji službi in je zapustil deželo.
Berlin poroča srbsko izgubo.
London, 2. okt. — Brezžična brzojavka iz Berlina pravi:
"Uradno naznanjajo iz Dunaja, da se je poizkus srbskih čet, prebroditi reko Savo, popolnoma ponesrečil."
Dunaj, črez Rim, 2. okt. — Naglo razširjanje kolere, posebno na Ogrskem, straši ljudi. Časopisje nujno priporoča sežiganje mrličev. Med tem so bile izdane najstrožje opreznostne odredbe.
Ruski naval na Nemčijo.
DAN MOLITVE ZA KONEC VOJNE,
VSE CERKVE PRENAPOLNJENE
brez predsodka na srečo kake stranke v velikem sporu.
Kot prizadeva za sklenitev miru ie bil prizor vesoljnega naroda v molitvi zares genij iv.
Washington, D. C., 4. okt. — Pod vodstvom predsednika Wilsona se je prebivavstvo Združenih Držav posvetilo danes ponižni prošnji do Boga, da dokonča vojno, ki je omajala vzhodno in pretresla zapadno poluto.
V odgovor na proglas predsednikov, je na milijone mož ,žensk in otrok molilo do Vsemogočnega, naj vdahne željo za mir v srca vojskujočih se narodov.
Mnogi molili v Chicagi.
Več nego pol milijona prebivavcev v Chicagi je obhajalo deželni mirovni dan v tega mesta 1,000 cerkvah. Molili so za dokončanje vojne in v zahvalo za prevladujoči mir v Združenih Državah. Blagoslavljan je bil predsednik Wilson za svoje nevtralno vedenje.
Skoro 4,000 oseb je napolnjevalo "Auditorium", kjer je mme. Schumann Heink pela "Let There Be Peace". Med govorniki so bili Jane Addams, guverner Dunne in dr. Tako velika je bila množica, da je bil delen shod v Grantovem parku.
Poročila iz drugih delov dežele kažejo, da so bili vsi rekordi za cerkveno udeležbo preseženi.
Wilson zadovoljen.
Predsednik Wilson je ponosen na enodušno gorečnost, s katero so se njegovi sodeželani odzvali njegovemu pozivu in so svetu pokazali iskreno in popolnoma nepristransko željo velikega naroda novega sveta, da naj ostane krvolitje in pustošenje zunaj.
Predsednik je bil tudi vzradoščen po
1U'prirfino ;ti, Ki ^o jo pokaattli ljvnAj«
v svojih molitvah, kakor v svojem vsakdanjem življenju. Dočim molijo vojskujoči se narodi za zmago, so molili prebivavci Združenih Držav za mir
Bitka med "suhimi" in "mokrimi".
Washington, D. C., 1. okt. — Fanatizem (ali prenapetost) proti osebni svobodi; izdatnost in nravnost proti pitju in pregrehi.
Naši se imenuje kakorkoli, gotovo je, da ni zanimivejšega in znameni-tejšega prizora, nego strašanska in po-deželna borba, ki se zdaj vrši med zagovorniki in nasprotniki uživanja alkohola kot pijače.
Koliko ljudi ve, da je deset držav Unije že glasovalo v prid državni pro-hibiciji? Te so Maine, West Virginia, North Carolina, Kansas, Tennessee, Georgia, Oklahoma, Mississippi, North Dakota in Virginia; zadnja je ušla v prohibicijski tabor šele zadnji mesec.
V	volilni borbi, ki se dokonča prihodnji mesec, je precenjeno, da bodo prohibicijaši potrošili najmanj $2,500:-000 v svoji propagandi ali svojem iskanju privržencev. Bržčas bodo "mo-kraši" potrošili ravno toliko.
Velika borba se vrši v državah California, Colorado, Ohio, Oregon in Washington, v katerih je geslo državna prohibicija. V skoro vsaki državi Unije bode boj v mnogih okrajih.
V	Illinoisu, na primer, je 51 izmed 102 okrajev v državi že brez saloonov. V dvanajstih od ostalih 51 okrajev so salooni dovoljeni samo eni edini občini. Izmed skupnih 1,430 občin v državi je samo 215 mokrih.
Ob prihodnji volitvi bo šestnajst il-linoiških okrajev glasovalo o saloon-skem vprašanju. Osem izmed njih je že suhih; osem je sedaj mokrih.
Sedanji mokri okraji so Alexander, Calhoun, Cass, Menard, Monroe, Perry, Pulaski in Randolph; suhi okraji, ki bodo glasovali za povrat k saloo-nom, so Edwards, Hardin, Massac, Morgan, Pope, Scott, Union in Wabash.
La Follette, ali nihče.
Milwaukee^ Wis., 1. okt. — Če se ne bo dal senator La Follette pregovoriti, da bi kandidiral za guvernerja, bi bilo irtrzlcoristiro, irn^Ti neodvisnega •pr'° gresivnega kandidata za guvernerja.
Tako so odločili danes na shodu wisconsinski progresivniki glede bližnje državne volitve.
zbrala armada 800,000 Nemcev in Avstrijcev od Krakova skozi Czensto-chowo do Kalisza.
Bitka na Francoskem še traja.
v Srbiji ob reki Drini odbili hude napade in prizadeli velike izgube Avstrijcem. Avstrijci so pričeli s topovi ob-treljevati Šabac.
>» CopyrlKht> 1914> fcy AmeHcar pre8s ABBOclaUon
AMERIŠKA POMOČNA LADJA "RED CROSS" ODPLULA V EVROPO.
g
CrOss"^lir ameriškimi zdravniki in 120
trežnicami Rdečega križa je bila ameriška pomočila ladja "Red v Evropo, da bodo vršili tam tlela milosrčnosti. Ladja se je morala
s^Msr? oc,,hod iz Ncw Y°rk*_____J________________
'.nemških Dnm„,;°..,011 odpluti, ker sta/francoski in angleški konzul v New Yorku protestirala proti navzočno-
dežel. Konzul'V "a krovU ,ad'c	Cross". Kake tri petine moštva so tvorili podaniki sedaj vojsku-
Jjik»i dežel. fcjiss t sta ZiJllteva'a, da je moštvo popolnoma iz ameriških državljanov ali podanikov drugih nev-. a kaže ladjo "RC(i p ' ' Board»nan, načelnica ameriškega Rdečega križa, je rada privolila v to, Zgornja "ekaj strežnic n I?" ' JC P'"la <ioli po rcki Hudson< »cr ljudi, ki se pozdravljajo od ladje. Spodnja slika krovu Parnika, ki odzdravljajo prijateljicam na ladjcnici.
London, 2. okt. —Velika borba mec ruskimi in nemškimi armadami se je pričela; zadnje so ojačene s preostanki avstrijskih čet. Od izida bojev, ki se zdaj vrše ob veliki bojni črti od Baltika na severu do avstrijske trdnjave Krakov na jugu, je odvisna usoda Nemčije, po mnenju mnogih vojaških strokovnjakov.
Nemčija ima zdaj najtežjo nalogf«, da zaustavi velike ruske armade, ki pretijo z navalom. Če ruske armade ne bodo odločno zaustavljene ob vsej črti ,bo Nemčija primorana zbrati vse svoje sile v obrano Berlina.
Za to odločilno vojskovanje1 sc je
London, 4. okt. — Zavezniško levo krilo je pričelo ofenzivo proti Nemcem in izvršilo več važnih kretanj v svojem zajemanju, po današnjih uradnih naznanilih iz Pariza.
Naznanja se, da so zavezniki "napredovali okrog Soissonsa, kjer je bilo nekaj sovražnikovih okopov zavzetih;'
Vendar naznanilo francoskega vojnega ministrstva ne trdi, da je bila pridobljena kaka odločilna zmaga. Pravi, da je bitka še v polnem teku.
Poročila ,ki prihajajo iz nemških virov, prinašajo ravno nasprotne novice Eno izmed uradnih naznanil pravi:
"Na zapadnem krilu je bil nov francoski poizkus, obkrožiti naše čete, odbit. Francozi so bili vrženi iz svojih pozicij južno od mesta Roye."
To naznanilo tudi trdi, da so Nemci pridobili na vzhodnem koncu dolge bojne črte in da so bili francoski izpadi iz trdnjave Toul odbiti.
Bojevanje okrog Antwerpa.
Berlin, 4 .okt. (Brezžična črez Say-ville, L. 1.)—Sledeče uradno naznanilo je bilo'danes izdano:
"V oblegi Antwerpa so bile trdnjavice Wavre, St. Catherine in Dorpweld zavzete, a trdnjavica Waelhem je obkoljena. Mesto Termonde, važna stra-tegična točka, je zavzeto."
London, 4. okt. — Belgijski poslanik je prejel brzojavko iz Antwerpa, ki pravi, da Nemci niso zavzeli še nobene trdnjavice, dasi je fort Waelhem močno poškodovan.
Boji med Avstrijci in Srbi. Dunaj, 3. okt,—Sledeče od maršala Potioreka podpisano naznanilo je bilo danes objavljeno:
"Med zadnjima dnevoriia so naše čete neprestano napadale sovražnika. Naša ofenzivna kretanja sedaj počasi napredujejo, kajti sovražnik je v trdnih okopih in poleg tega zaščiten z žič nimi ograjami.
"Z veliko odločnostjo se odganjajo iz Bosne vpadli Srbi, Črnogorci^in če-taŠi.
"Poročilo iz Srbije, da je bil 40. divizija ogrskih honvedov uničena, jc nova srbska laž. Ta divizija se nahaja v najboljšem stanju, to vedo Srbi najbolje, kajti tekom zadnjega tedna jih je 40. divizija pri Višegradu in v drugih krajih hudo porazila."
Pariz, 4. okt. — Brzojavka Havasovi agenturi iz Niša pravi, da so Srbi na fronti od Zvornika v Bosni do Ložnicc
Bitka pri Avgustowu.
Petrograd, 4. okt. — Uradno naznanilo izdano nocoj iz glavnega stana generalnega štaba pravi:
"Bitka pri Avgustowu se je končala včeraj, dne 3. okt., z zmago za rusko orožje. Nemški poraz je popoln.
"Sovražnik je v tem hipu v nerednem umikanju in begu proti vzhod-nopruski meji. Ruske čete so v tesnem zasledovanju.-Nemci zapuščajo v svojem obupnem umikanju vlake, topove in strelivo ter niti ne utegnejo pobrati svojih ranjencev.
"Znano je že, da se je bitka pri Avgustowu pričela dne 29. sept. z bombardiranjem po nemškem težkem topništvu v okolici Sopockina, na levem bregu reke Njemen ,nakar je sledilo ofenzivno kretanje proti istemu utrjenemu mestu.
"Ob istem času so Nemci ponovno poizkušali streti in prepoditi ruske čete blizu Drusdenikov ob Njemenu.
"Dne 26. sept. so Nemci tudi pričeli napad na trdnjavo Osovec, a so zadeli povsod ob močan odpor in se morali umekniti. Naše čete sb zasledovale sovražnika. Vkljub svojemu odločnemu odporu niso mogli Nemci zaustaviti navala naših čet, ki so zavzele sovražnikove pozicije drugo za drugo.
"Poraženi po tem silnem spopadu, so Nemci oslabeli in sedaj naglo zapuščajo naše ozemlje. Na gotovih točkah je umikanje podobno begu."
Avstrijske čete navdušene.
London, 4. okt. — Bitka še besni ob vzhodnopruski meji. Po poročilih iz Berlina, so Nemci pridobili zmago nad Rusi, ki so predrli njihovo središče pri Avgustowu.
Bitka pri Krakovu se razvija počasneje, nego se je pričakovalo.
Sledeče nemško uradno naznanilo je prejela tukaj nocoj Marconi Wireless Telegraph Co.:
"Avstro-ogrski vrhovni poveljnik, nadvojvoda Friderik ,in prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc, sta nadzorovala večji del avstrijske severne armade in izrazila svoje popolno zadovoljstvo z njenim sijajnim razpoloženjem.
"Ruske čete ,ki so šle črez Karpate in prodrle v okraj Marmaros, so bile odbite in pognane nazaj v neredu v smeri proti gališki meji."
AMERIKANSKI SLOVENEC, 6. OKTOBRA 1914.
j
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...........'----John Grahek
V-rednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina: Za Združene države na leto... .».$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREI.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays bv the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
0+0+0+0+0+0+0+0+040+0*0+1
I z slovenskih naselfcin.
I+0*0+0+0+0+0+04
kove, "če ima korajžo". Vabilo je poslal g. Brozich.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Hurorčič Geo., Vodi-čak Anton, Zdravljevič Kata.
Joliet, 111., S. okt. — Včeraj, na rož-novensko- nedeljo, je bil dan molitve po vseli Združenih Državah ameriških za konec vojne in mir v Evropi. Tudi vsi jolietski hrami božji so bili tem povodom prenapolnjeni- V naši slovenski cerkvi sv. Jožefa je imel g. župnik med vsemi sv. mašami prav zelo genljiv nagovor o strahotah evropski- vojne in o času primernem proglasil predsednika Wilsona, s katerim je poglavar največje republike ita svetil javno izpričal svojo vero v vsemogočega Boga.
—	Našo župnijsko šolo sv. Jožefa pohaja' v sedanjem šolskem letu 315 dečkov in 313 deklic, skupaj 628 otrok.
—	Registracija 13. in 27. okt. Kdor se hoče udeležiti letošnjih jesenskih volitev dne 3. nov , naj ne zamudi registracije dne 13. in 27. t. m.
—	G. John Pasdertz, naš dobro znani trgovec na voglu Hroadway in Granite st.. je te dni prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrl brat 1'etfr, -,tar 23 let, v Gradacu št. 18 na Belokranjskem dne 28. avg. Pred petimi leti. ko se je nahajal na obisku
v .Mapi domovini, ga je videl prvič in zadnjič, kajti g. John Pasdertz biva v Ameriki ozir. Jolietu žc 25 let.
—	Gospa Julika Rus, soproga g. Josipa Rus, slovenskega trgovca v Puc-blu, Colo., je zadnji torek odpotovala s svojo hčerko domov iz Jolieta, kjer j • bivala dalje časa na počitnicah pri ~vojih Marših, g. in gej. Anton Horvat,] N. Chicago st.
—	G. Anton Sitar, brat g. Jos. Sitar-ja, znanega jolietskega trgovca, se je
:uilnji petek povrnil iz Severne Dako-te, kjer se je mudil petnajst dni po ■rojili opravkih.
—	Vinsko trgatev in plesno veselico priredi Slov. Izobr. in 1'odp. Dr. "Trf-^!hv" prihodnjo soboto, dne 10. oktobra, v Sternovi dvorani. Zadetek točno ob 8 uri zvečer. Vspored: Prihod župana, županje, občinskega šribarja, viničarjev, viničaric, orožnikov in drugih z godbo na čelu. Svirala bode Koyne's orchestra. Vstopnina 25c, dame proste.
—	Slovenski lovski in ribiški klub se ^e ni ustanovil, ker je zanimanje pre-tuajhno. Pač pa je dobil naš lovski prvoboritelj, in to je dr. Ivec, seveda, i/. Miunesote vabilo, da sc kot eden ir.med poglavarjev jolietskih lovcev u-fleleži nekega lova na veverice in vol-
Brockway, Minn., 30. sept. — Slavno uredništvo: Sprejmi par vrstic v svoje predale. Jesen imamo lepo, samo par-krat je bila slana. — Tukaj predela-vajo župnišče za g. škofa Trobec, kjer želi preživeti večer življenja. Bog ga ohrani! — Šola pri cerkvi se je pričela dne 8. septembra. — Farmarji so večinoma omlatili, nekaj jih ima pa še mlat. Sedaj bo treba spravljati tur-šico. Pozdravljeni!
John Poglajen.
Chicago, 111., 4. okt. — Cenjeni gospod urednik! Z veseljem čitam Vaš list "A. S.'V ki najbolj pravično in resnično poroča o vsaki stvari, zlasti o strašni sedanji evropski vojski. Nekateri drugi listi poročajo o neprestanih zmagah Srbov in Rusov nad našim avstrijskim vojaštvom. Vi pa vendar, vsaj včasih, poročate tudi o hrabrosti avstrijske vojske, zlasti o hrabrosti in pogumu naših slovenskih, kranjskih in štajerskih vojakov:
Celi svet se mora čuditi, kako morejo nekateri slovenski, hrvatski in angleški listi poročati take gorostasne laži o avstrijski vojski. Poročali so, da so enkrat Rusi vjeli in pobili ksr 130 tisoč avstrijskih vojakov, potem zopet 250 tisoč in kasneje zopet 300 tisoč, to je vsega vkup 680 tisoč vojakov. Torej skoro polovico avstrijske vojske so že zdavnej potolkli, ranili ali pa zajeli Rusi,' Ali je to mogoče? Kako je potem mogoče, da se zdaj avstrijska vojska tako hrabro brani proti Rusom, če so že Rusi pobili in zajeli več kot polovico avstrijske vojske?
Poročali so tudi, da so Srbi in Črnogorci pobili, in ujeli Več 100 tisoč avstrijskih vojakov.
Kdor bi verjel poročilom nekaterih listov in sošteval poročila o avstrijskih izgubah, bi mogel biti zdaj prepričan, da je bil že zdavnej ujet zadnji avstrijski vojak.
To sem želel napisati, da naj narod zna. kako lažejo oni listi ,ki so pisali in še vedno lažnivo pišejo zoper Avstrijo.
Jaz sem pa prepričan, da bo Avstrija prišla iz te vojne zmagonosna, kot poprejšnje čase, ker: "Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni."
Vam, g. urednik, želim obilo sreče in blagoslova in listu, da bi ga čitali povsod, ker le ta list najbolj pravično in resnično poroča v vseh zadevah.
Bivši avstr. vojak.
kor so oni. Do sedaj smo Slovenci malo poznani. Nekateri mislijo, da je tam ob St. Clair v bližini 55. ceste nekaj "Grainerjev", ki radi pojejo in vriskajo po cesti. Pokažimo najpreje, da nas ni samo peščica, ampak na tisoče obenem pa je treba stopiti pred svet kot Slovenci, "Slovenians", in ne kot "Grainers". Treba nam je pokazati, da smo že precej samostojni, t. j. da imamo svoje trgovce in trgovino in nam ni treba podpirati Žide, kateri so tako hitro pripravljeni se bogatiti med ljudmi, ki nimajo domačih trgovcev.
Ta dan bode pomenljiv za vse Slovence v Clevelandu, sploh za našo pri-hodnjost, ker število govori, ima vpliv v politiki, kakor drugje. Zato pa bi morali vsi v vrsto, vsa društva, ki po eni ali drugi strani zastopajo narod. V paradi bode več ko enajststo otrok, bodo vsa močnejša društva, ki se štejejo, da zastopajo narod, bode veliko število okrašenih vozov, bodo župlja-ni, med katerimi bodo imeli "ustanovitelji" poseben oddelek, vozeči se na lepo okinčanih vozeh.
Zanimanje je veliko za ta dan že sedaj med društvi, trgovci in župljani. Ta dan bode blagoslovljena tudi nova kapela v šoli. Do takrat bodejo stoli gotovi in kapela opremljena z vsem. Kapela je potrebna posebno za zimski čas, ker je vedno gorka, poleg tega pa cerkev več ne zadostuje, da bi mogli vsi otroci se udeležiti sv. maše pred šolo v tednu. V kapeli bode lepi kip Žalostne matere božje, krasno prebarvan ,darilo društva Srca Marije (staro). To društvo je istotako darovalo umetno izdelano obhajilno mizo, pokrito z marmorjem. Za kapelo se sedaj močno zavzema Altarno društvo, ki šteje sedaj blizu 130 članic. To društvo.se je odločilo pomagati pri napravi klopi. Tako gremo še vedno počasi naprej, dasiravno so časi slabi. Čast vsem požrtvovalnim župljanom!
Naročnik iz "VI. mesta".
Cleveland, O. — Jcacu 3 C naill je približala. Vinska trgatev je v polnem teku in veseli duhovi preletavajo našo naselbino. Vino! To je beseda na sedanjem dnevnem redu. Rdeče, rumeno, zlato vince! Kdo bi se moral kislo držati, če pomisli na te darove božje (in je pred ta dan zmerno vžival ta sad zemlje.) V naši naselbini je več prostorov, kjer se ta kapljica na-teka. Lovshetova mama prešajo najlepše grozdje, ki ga po državi Ohio dobiti morejo in njih kapljica je izvrstna. Lahov oče poberejo samo cvet grozdja in stiskajo najčistejše zlate, rdeče, rumene tekočine iz njega. Samo pokusiti ga je treba, in ne boste mu dali miru. Vidmarjev stric vam prodajo sladak mošt ali pa vino popolnoma po vašem okusu. Njih velika klet je znana na daleč. Knavsov boter vam postrežejo s pijačico, katero bi angeli pili. Tako bi lahko šli še dolgo od enega do druzega. naštevajoč kraje, kjer se sedaj Cedi sladkost življenja, kot pri Jos. Medenu, pri Bir-ku, pri Jalovcu itd., itd. Lahko rečemo, da med amerikanskimi Slovenci Clevelandčani naredijo največ vina. Trta je letos dobro obrodila in grozdje je sladko, kar je potrebno za dobro, okusno vino. Gotov sern, da bode Ohio še bolj zaslovela radi letošnjega vinskega pridelka. Le nekaj nas straši. in to je "suša", katero hočejo nekateri kislozelneži pripraviti v naše mesto. Ne "suše", ampak bolj natančno spolnovanje sedanjih postav tikajočih se pivske obrti, to je. kar potrebujemo. Kakor hitro vidi policaj pijanega človeka, naj bi ga prijel in tisti, ki mu je pijače prodal, ko je bil že postal v nogah slaboten, ta naj bi bil kaznovan. Če pa se je doma nalU, pa naj bi njega samega prijeli. No, pa saj se ni bati, da bi se Cleveland posušil, dokler bode število Nemcev in Slovanov presegalo druge narodnosti. Dobro pa bi bilo, da bi nekaterim brezvestnim pro-dajačem pijače stopili trdo na prste. Človek, ki proda pijačo že če/, mero opitemu nesrečnežu in mu jemlje trdo prisluženi denar, med tem ko žena in otroci donta stradajo in hodijo raztrgani, tak človek bi moral hujše biti kaznovan kot najgrši tat. Ti so tudi vzrok današnjega splošnega delovanja za "sušo", ki sedaj preti našim kletem. Ampak, lejte, kam sem zašel, med tem ko sem hotel samo omeniti, da je sedaj vinska trgatev pri nas.
Navdušenje je res med nami danes, ampak ne povzroča vsega tega grozdje
4. nov bode 20 let, odkar se je prvič brala sv. maša v naši cerkvi sv. Vida. Takrat bodemo obhajali z vse dostojnostjo ta veliki dan. 2e sedaj se pridno pripravlja, da bode dan — ki je predejan na nedeljo 8. nov. — v resnici za našo naselbino kot dan vstopa na oder sveta, pri katerem hočemo pokazati drugim narodom, da stno med njimi in na isti stopnji napredka, ka-
Shamokin, Pa., 29. sept. — Spoštovani urednik Am. Slovenca! Vem, da je moja naročnina že zaostala. Tukaj Vam pošiljam samo en dolar, ker do-sedaj se je tukaj slabo delalo, po 3 ali 4 dni na 14 dni, in moj mož še to ni delal, ker nam je neizprosna smrt vzela najdražje ,kar smo imeli na tem svetu, prvo in edino nepozabljivo hčerko, staro že 3 leta in pol. Dne 15. avgusta smo bili še na pikniku od našega društva, a 23. je bila že mrtva. Imela je hudo bolezen, da smo bili zaprti 31 dni. Tukaj smo imeli letos hudo točo, nam je vse potolklo, šipe po oknih in dosti druge škode. Semkaj tudi zmerom pride iz New Yorka dosti ljudi, ki so bili po "šifih", so jih vse izgnali ven. Sedaj se je moj dopis daleč zavlekel in moram končati, ker gospod uieiluik se k® bi hotel iwmiliti; ker komaj enkrat na leto pišem, prosim, da ga ne bi zavrgli. Sedaj pozdravljam vse bralce in bralke Ameri-kanskega Slovenca, ker jaz mislim, kdor enkrat bere ta list ne more biti več brez njega. Posebno pozdravim mojo sestrično Marijo Klun roj: Rus, enkrat je bila na Eveleth, Minn. Torej z Bogom "rajžaj", dragi mi Am. Slovenec, po širni Ameriki in po moji ljubi domovini kranjski. In ostanem še naprej, dokler mi Bog da, bralka Am. Slovenca.
Fani Veselitza roj. Milavec.
PRAVILA
Zveze katoliških Slovencev v Ameriki,
1. Ime.
a)	Ime: "Zveza Katoliških Slovencev v Ameriki", angleško: "Slovenian
| Catholic League of U. S. of America".
i Okrajšano: Z. K. S., angleško S. C. L.
b)	Zveza stoji pod varstvom slo-
i vanskih apostolov Sv. Cirila in Metoda in ima svoj sedež v Chicago, 111.
2. Namen.
Namen Zveze jc:
a)	Ohraniti sveto katoliško vero Slovencem v Ameriki.
b)	Združiti ameriške katoliške Slovence v eno celoto.
c)	Zasledovati naše javno društveno življenje.
d)	Izkazovati dobrodelnost potrebnim rojakom.
e)	Moralno in gmotno skrbeti, da se širi prosveta in izobrazba med katoliškimi Slovenci v Ameriki potpm katoliškega tiska in javnih shodov in zanimati svoje člane za tekoča dnevna vprašanja, ki se tičejo vere ali morale.
3. Organizacija.
Organizacija Zveze obstoji iz glavnega upravnega odbora in iz odsekov po raznih slovenskih naselbinah po Ameriki.
4. Člani.
a)	Reden član more biti vsak Slovenec, ki izvršuje svoje verske dolžnosti, hodi v cerkev, opravlja svojo velikonočno dolžnost, skrbi za katoliško vzgojo svojih otrok, ki ni član kake protikatoliške organizacije, ki nc podpira denarno protikatoliškega časnikarstva in ki plača na leto 25c. v Zvezino blagajno.
b)	K Zvezi more pristopiti tudi vsako kat. društvo, katerekoli organizacije, obstoječe iz praktičnih katoličanov.
c)	Dobrotniki Zveze plačajo $5.00 na leto.
d)	. Dosmrtni člani plačajo enkrat za vselej $25.00.
e)	Častne člane imenuje konvencija za izvanredne zasluge v prid katoli-čnnstva v Ameriki.
5. Namen denarnih prispevkov.
Iz blagajne se plačujejo tekoči poslovni stroški: tisk, izdajanje poučnih
knjig in brošur, prirejanje predavanj. Denar se sme uporabljati tudi v dobrodelne namene.
6. Odbor.
Odbor sestoji iz duhovnega vodje, predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in treh nadzornikov.
7. Dolžnosti in pravice odbora.
a)	Duhovni vodja nadzoruje Zvezo v verskih rečeh.
b)	Predsednik skliče konvencijo, vodi seje, podpisuje čeke, prejema prošnje za podpore, potrjuje listine o obveznosti tistih, katerim se podpora podeli. V slučaju razpusta ali odstopa celega urada skliče predsednik shod za novo volitev. Predsednik vodi korespondenco v sporazumu s tajnikom. Važnejše zadeve rešuje v sporazumu z odborom. Na konvencijah da pismeno poročilo o svojem delovanju.
c)	Podpredsednik zastopa v vsem predsednika polnomočno v njegovi odsotnosti.
d)	Tajnik sprejema člane, sprejema prispevke, katere po vknjiženju pošilja blagajniku in izdaja članom potrdila. Vodi imenik članov, in seznam prejemkov in izdatkov. Priob-čuje v časopisih poročila o Zvezinem delovanju in na konvenciji da pismeno poročilo. Poroštvo mora imeti tako, kot ga določi odbor.
e)	Blagajnik sprejema denar od tajnika in ga vknjižuje v svojo blagajniško knjigo. Denar mora naložiti v dveh dneh na banko na ime organizacije. Izplačuje čeke, ki mu jih pošlje tajnik in ki jih potrdi predsednik in mora imeti poroštvo, kakor ga določi odbor.
f)	Nadzorniki pri vsaki konvenciji pregledajo knjige dohodkov in izdatkov Zveze in o tem poročajo.
g)	Glavni upravni odbor, ki sestoji iz predsednika in vseh odbornikov, na svojem vsakoletnem sestanku rešuje vse uloge, ukrepa o načinu in sredstvih, kako bi se Zveza bolj razširje-vala in na kakšen način bi se najuspešnejše odbijalo vse krivične napade na sveto katoliško vero, na posamezne katoličane, katerih se poslužujejo nasprotniki potom tiska, organizacij ali javnih shodov.
h)	Ker je Zveza dobrodelna organizacija, zato nobeden odbornikov ne dobi za svoje delo kake plače.
8. Konvencija.
a)	Konvencija se vrši ob času in v mestu, kakor določi glavni odbor.
b)	Na konvenciji dajo glavni odborniki svoja poročila, delegatje dajo svoje nasvete v dobrobit Zveze.
c)	Konvencija naj je vedno združena z javno manifestacijo katoliške misli, z raznimi cerkvenimi in javnimi slovesnostmi in prireditvami.
d)	Na konvencijo naj pošlje vsak odsek vsaj po enega delegata in sicer na svoje stroške.
e)	Na konvenciji se voli glavni odbor.
M. p. Rev. A. Sojar, zapisnikar.
Cesar Viljem kadetom.
'Dne 11. sept. ob 1. uri popoldne je nemški cesar Viljem kadete, ki so odrinili na vojsko, takole nagovoril: Kadeti! V rani mladosti vas že pošiljam vun k svojim polkom, da se kot vodniki vojskujete na čelu mojih hrabrih vojakov proti sovražniku. Prenesite v armado vse moralne lastnosti, ki so vam jih v kadetnem zboru vcepljali v vaša mlada srca: brezobzirno hrabrost, hladno kri, jasno glavo! V težkih časih nosite pokonci glave in zaupajte v Boga in vodili boste moje čete k zmagi. Ni potrebno, da vas spominjam na zgodovinske zglede, ker to ste se že učili, Če nam Bog podeli zmago, ne pozabite nanj!
Kako je padel knez Lippe.
Zastavonoša, k ise je boril blizu kneza Lippcja pri Luettichu, pripove-Iduje: Po ojstrem boju moža z možem siuo 6. avgusta proti Luettichu prodirali. Moj oddelek, pri katerem -e je nahajal polkovni poveljnik knez Lippe, je zjutraj prišel do severnov-zhodnih luettiških nasipov ,kjer so nas od vseh strani obkolile belgijske čete in nas s krogljami obsipavale. Na knezovo povelje smo stopili v krog in smo sc z vso silo branili. Na pomoč nam je prišel od leve strani močan oddelek. Zdaj princ poklekne in opazuje z daljnogledom položaj. Meni ukaže: "Dvignite zastavo, da nas pravočasno iz-poznujo!" Dvignem zastavo in jo vihtim v krogu. Sovražnik takoj močnejše strelja. Zastava mi je bila iz rok izstreljena, princ je bil smrtno zadet v prsi in v vrat. Zadnji njegovi besedi sta bili: "Grucssen Sic..." (Pozdravite...) Stavka ni dokončal. Bilo je to ob 11. uri dopoldne.
Angleži prijeli na nizozemskem parni-ku "Potdam" 400 nemških rezervnikov.
Amsterdamski listi poročajo iz Fal-moutha: Na nizozemskem parniktip ar-niku "Potsdam" so Angleži zaplenili nemško pošto in 400 nemških ter nekaj avstrijskih rezervnikov, ki so se I vozili iz New Yorka.
V Lurdu zadržani ogrski romarji.
Dne 28 julija jc potovalo 150 ogrskih romarjev v Rim. Iz Rima so1>d-potovali v I.urd. Med tem jc pa izbruhnila vojska in romarji se niso mogli več vrniti. O teh romarjih ni do-sedaj še nobenega poročila. Nujbrže jih bodo pridržali v Lurdu do konca vojske.
■ WW^WWWWWWWWWv'l
i	Urada telefon Chicago 100	£
^ Stanovanja telefun Chicago 3247
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR X 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL. I
P v uradu tvečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 w
m i i
john
N. W. Phone 348
:.:Sloveiiska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuv« K 16.250.000.
Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, S Tu dobite najboljši CEMENT,-A? no, ZMLET KAMEN, OPEKO,
vodotočne Žlebove, tet
vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
, -M
ii
ril
STORM DOORS AND WINDOWS
(rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih priprt1'
J. W. LOVI
CARPENTER
204 Scott St., poleg italijanske cerk"
Chicago tel. 1001. joliet, ILLINOIS.
Buchanan-Daley Co
Desplaities and Alleti Sts. JOLIET, ILLIN0

Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dorite našo ceno
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
SI je jpl V ve za bc bo je
pa G, kr ra: nu
sr< sts zo str sta • vai . roj Br bil M 85 Pr Gr bil čet pol Pri stv Ro
PO Le ljai rat Bil ki jaš se me Pra je naj Ji je
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovile«. L 1895.
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H*
Priporoča slavnemu občinstvu ivoj zavod, ki je eden največj"1 * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu >* tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas pon*či in psdnevn.
Kadar rabite kaj v naši »tr«ki te »glasite ali telefMujte. Ck*"" tel. 2575|La N. W. 344.
Naii kačijaii in vsi delavci to Slovene*.
Jadranska Bankfl
Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 *
Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metk°v^ , Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle#
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vre' nostne papirje in daje informacije vseh vrst.
dn<>!
»f
Previcmlje menjice, dokumente in tirjatve za Avitro-Ogr»^°'
po'0"
Srbiift|
in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Griko, Rumunij°' Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRAŠ*
dal
t»c
Tu
Ir, 1C VI-,
hv i ca
Na ko Šil Po ije lili iil V| ob
'le Ra
Pr.
de *
r4. "t, »0
AMERIKANSKI SLOVENEC. 6 OKTOBRA 1914.
;k
Af
:o,
tet
fat
iz stare domovine,
prt*1 e
rit«
o.
Oli >Ž

Id
ti
2 j
Off.
i 20.
Slovenec zaplenil rusko zastavo. Slovenski ranjenci pripovedujejo, da je v boju z Rusi Slovenec Lovšin zajemi zastavo nekega ruskega polka. v hudem boju, v katerem so bili slovenski fantje, je iztrgal Rusom rusko zastavo in si jo ovil okoli telesa ter se oril dalje. Lovšin ni ranjen ter se fori dalje na ruskem bojišču. Odkod Je Lovšin doma, nam ni znano.
— Vojaški kurat, Slovenec Rozman Padel v boju pri Lvovu. Pri kraju Go[gory je padel dne 27. avgusta c. kr vojaški kurat Valentin Rozman, ravno je hitel nekemu težko ranje-TOU. "a pomoč. Zadet je bil ravno v Srce; ( Rusi niso kljub razobešeni za-StaV' 3de«ga križa" prizanesli obve-zovališču in so tako tudi na ranjence streljali. Vojaški kurat Rozman je postal žrtev takega zločinskega vojskovanja Rusov. — Pokojni kurat je bil ■ rojen 13. februarja 1. 1871. v Mostu pri reznici na Gorenjskem. Posvečen je , v duhovnika v Celovcu 25. julija ' Vojaški kurat je postal 1. 1905. £«deljen je bil vojaški bolnišnici v wadcu. Ko je izbruhnila vojska, je °'> Prideljen najprej k štabu 6. divizije cet. nato je pa bil vpoklican k 7. peš-P : U". Fok°jn> kurat Rozman je bil Pn vojaštvu in pri civilnem prebival-^ ze'o Priljubljena oseba. — Kurat ozman je poznan slovenskim fantom svoji knjižici: "Krščanski vojak", ^etos je bil par mesecev tudi v Ljub-jani, kjer je namestoval vojaškega ku-'ata g. Maračiča, ki je bil na dopustu. 11 Je zelo simpatičen, ljubeznjiv mož, 'je bil poln ognja za dušno brigo vojaštva. Bil je inteligenten gospod, ki Je trudil vedno osebno in s peresom med vojake, zlasti slovenske, zanesti Pravega katoliškega duha. Kolikokrat J« pravil: Najboljši, najzvestejši in n?lbolj junaški so fantje, ki so prešine'1 tod verskega duha.
~~ Profesor Štefan Podboj padel na h°iišču. Dne 31. avgusta je padel na bojišču na severu profesor na celovški 8'ranaziji ,g. gtefan Podboj. Bil je rezervni poročnik v pešpolku št. 67. Mar ie bil 33 let. Rojen je bil v Adamovem pri Velikih Laščah, sin posestma Štefana Podboja.
,.r- Kr»njski dež. glavar dr. Šuster-Mc na Dunaju. Z Dunaja 9. sept.: Kranjsk! deželni glavar dr. I. Šuster-
sic je dospel semkaj. Danes je kon-er:ral z ministrskim predsednikom Potom Stuerghkom, notranjim mini-rom bar. Heinoldom in poljed. mini-
0°m Z.enkerjem o deželnih zadevah, stane se jutri tukaj.
1 ;7I,Dnigi P°sebni vlak z ranjenci v
rani "V DfUgi	P0sebni vlak z
^njenci Je prišel 12. sept. dopoldne ob <4 na v. uro v Ljubljano. Pripeljal je ^ ranjencev iz bitke pri Ravi Ruski, veri«	Komarova in Tomaševa.
lika v 12 IL armadnega zbora. Ve-tem . ma ra"jencev so Madžari, pornso vmes Slovaki, nekaj Nemcev iz
sebnnfV" HrVatov' V sprednjih po-med n- Upejlh so bili tezki ranjenci, ■n dol VCČ 'luzarjcv. Kljub ranam r^un \ V0Ž"ji 80 priš,i ranjenci žcnj v T ! slučajev dobro razpolo-gorke j^Uhljano- Ko so dobili malo s° začir -e Jlm je razvezal jezik in rajžen v. pr!1,ovedovati o bojih. Kobila krorf ,nec' ki mu je roko zdro" Prjvi d-T kl je od drevesa odletela, '^ravi M p 'a<1 nazaJ tak'>J. ko se po« °ar pridem -33 P°VSod zl"agamo', ka-^e ta ° '' njlln skupaj, težava je kar spga m,jti nc >™Oremo. Ves
m
Rusa iskai;"1, stal v l>oju. smo samo
^tttio. ^!<la' ?a Pa iz skrivališča iz že
zna izvrstno skri-
"K,> se n i 2beži' Nek" ?tkem b°J« "da ali pa dovaii da ? ranienci so pripove-da so 5»?««« k<,raka,i Po pet S>jil. 3L& ° v'aka, kcr so pri
l0zavCsti • anJenci s T"..j. esti .n upajo - •
1 udi
lf> •■i'SvL?-nali naPada'li z' veliko si-
vc ie '^ !os,t,a Pri kavi Kllski
T8" »azaj tu J S° naSi ,ako 1,itro ,'45Cdli nj no ° '"^antcrijo, da so
Val'io naše zd cst0- Ranjenci zelo 0zirJrav»'ke. ki store v higi-» ,Ju m°goče kar je na bojnem ki svoj n« i SO pa ruski zdrav-l a, kolodvoru^ i .?ovršnO opravljajo.
0na z mnoi "a zbra,,a san'tetna
'ežke lf""' "0sili' ki ie prena-! °d lopc' k "JenCe 0d "lezniških voz n "e v ta "a kolodvoru postav-' Po ra8z i .Ranjence so razde-V -LPr'Pelja ,b°'n,Žnicah. v katere so
odb
-ami prc-
sa-
so polni
končno zmage.
<u
•tied
zastopniki raznih
Gornik dJUp zastoP"'k dežele Pr. ra2PolaKo ,i., Ž La,»Pe. ki je dal
'ažanje J.0.. d.ezcl»' avtomobil za ^ 'czkih ranjencev.
^h^ndCVorcVaDn,-U,Ce V kun'skeni r ^, dal vo dici "e ni0db0rkra»i" iiMla80 dež „o- m,e'ni Služl,i 4 d v o r c u V° im t. 1>r0StOre v t 1V* 50 Postdj. klub0V£ Sobc sc
slovenskc-
°Cllik K. Pavel o* \S:biil "»j-« cl Cyenkel dobi zlato
hrabrostno svetinjo z vojno dekoracijo.
—	Slovenski ranjenci. V belgijski vojašnici v Ljubljani se nahajajo sledeči ranjenci 17. pešpolka: Andoljšek Andrej, stotnija 3.; Barle Gvido, Ber-nalt Jakob, stonija 2.; Gostinčič Janez, 4. nadomestna stotnija; Jevnik Josip, 11. stotnija; Kobal Anton; Kos Valentin, 3. nadomestna stotnija; Kral Tomaž, 2. stotnija; Marinčič Franc, 3. nadomestna stotnija. Razen teh so še sledeči Slovenci: Janez Blaževič, 97. .pešpolk; Janez Božič, rezervist; 7. poljski topniški polk, baterija 3.; Bti-čan Stanko, 31. lovski polk; Černe Jožef, domobranski pešpolk 27.; Hantar Anton, pešpolk 97.; Hribar Lovrenc, lovski bataljon 7., stotnija 1.; Jerdas Viktor, pešpolk št. 97.; stotnija 8.; Kovač Janez, pešpolk 27.; Laurič Ignacij, deželnobramb. polk 27., stotnija 4.; Lavrenčič Alojzij, lovski bataljon 8., stotnija 1.; Legovič Anton, pešpolk št 97., nadomestna stotnija 2.; Mahnič Janez, pešpolk 97.; Markočič Alojzij, deželnobrambni polk št. 27.; Novak Janez, lovski bataljon 7., stotnija 1.
—	Nemški ranjenec pri Muehlhaus-nu v Ljubljani. V Ljubljani se nahaja v bitki pri Muehlhausnu ranjeni nemški kavalerist knjigovodja Franc Stadt mueller, ki je prej stanoval na Dunaju in bil kot nemški državljan mobiliziran. Poročen je s hčerko g. Kraljiča, Helo Kraljičevo iz Šiške.
—	Umrla je Ivana Slatnar, vdova, stara 40 let, bivša gostilničarka obče-znane gostilne "pri Cenkarju" v Gradišču v Ljubljani.
—	Kdo ima pravico do državne vojaške podpore? Vojaško podporo morejo prositi samo: 1. žena in otroci vpoklicanih vojakov, 2. starši, bratje in sestre, tast in tašča, ako so odvisni od zaslužka vpoklicanih vojakov, 3. nezakonske matere, ako jih je sin stalno vzdrževal in nezakonski otroci, ako je vpoklicani zanje plačeval. Kmečke posestnice, ki imajo hiše in zemljišče, ne dobe podpor, ker so dovoljno preskrbljene.
—	Začetek šolskega leta. Otvoritev ljudskih šol. V tem pogledu so se vršila pogajanja med vlado in deželnim odborom kranjskim. Deželni glavar je v tej zadevi tudi osebno posredoval pri naučnem ministru vit. Hussareku. Deželni odbor je zavzel to-le stališče: Sole na kmetih naj se otvorijo pred Vsemi Svetimi, ker se dotlej otroci doma rabijo. Druge šole naj se otvorijo kolikor mogoče točno, a kmečkim otrokom naj se tudi v ostalih šolah na proš«jo starišev dovoli- oprostitev. Minister vit .Hussarek je našemu deželnemu glavarju izjavil, da načeloma pritrjuje temu stališču. Tudi glede učencev srednjih šol hoče minister upoštevati možnost, da se na prošnjo začasno oprostijo — toda ne dalje kot do Vseh svetih — če so potrebni doma za kmečka dela.
—	S Homca. Za srečen izid vojske smo namenili letošnji Mali Šmaren. Frocesije od vseh krajev, petje, molitev. Na tisoče ljudstva, poln grič. Homec kaj takega še ni videl. Pred 101 letom se jc zbralo ljudstvo tudi na Mali Šmaren proti Francozom. Zmagali so tisti dan. Zaupanje v sedanjo zmago, požrtvovalnost, vernost je dihala množici iz lic. Govorila sta pred cerkvijo kan. Lavrenčič, pred kapelico dr. Krek.
—	Potrjen sklep kranjskega deželnega zbora. Cesar je po deželnem zboru kranjskem sklenjeno postavo o 40-odstotni deželni nakladi na deželne davke potrdil.
—	Na bojišču padel. Stotnik 1". pešpolka Artur Schmid je padel na bojnem polju. Zapušča vdovo in dva sinova, od katerih eden stoji v boju tudi pri 17. pešpolku.
—	Poroka. Dne 7. sept. se je poroči! na Brezjah g. Jožef Malnar, c. kr. profesor v Kranju, z gdč. Pavla Šumi, hčerko pokojnega posestnika in mesarja Franca Šumlja v Kranju.
—	Utonila je v Savi občinska uboga Katarina Bohinec iz Kamncgorice.
—	Slovenski ranjenci. V bolnišnici II. državne gimnazije v Ljubljani se nahajajo med bolnimi vojaki učitelj Borštnik, Jožef llrovat, doma iz Ka-menvrha pri Zagradcu, ki je izgubil glas in ne more nič govoriti. Leopold Puhar (zastrupljenje krvi) in Herman Tomsig iz Trsta, kateremu se jc razlil žolč. V Ljubljano je došel rezervni častnik, uradnik tobačne tovarne Fr. Aleš, ki ima prestreljeno dlan desne roke. 9. sept. so pripeljali v Ljubljano zopet okolo 30 ranjencev. Skoro z vsakim vlakom se pripelje nekaj ranjencev. — Nadalje se poroča: V Kc-čkemetu leži v bolnišnici štabni narednik Rudolf Jerše iz Ljubljane, ki ima trikrat prestreljeno desno nogo.
—	Umrli so v Ljubljani: Primož Pe-rušek, delavec v šumi, 48 let. — Ivanka Kopač, posestnikova žena, 35 let. — Ivan Zakovšek, bajtarjev sin, 1 dan.— Josip Kovač, posestnikov sin, 7 dni,— Alojzij Klein, krojaški vajenec, 17 let.
—	Spremembe pri čč. oo. kapucinih. Iz Celja pojde P. Ladislav Hazemali za gvardijana v Škofjo Loko. Iz Škofje Loke sta prestavljena P. Efrem Majcen in P. Kamil Požar, oba v Lip-nico P. Kari Kemperle ostane v Škofji Loki vikar. V Krškem je imenovan za gvardijana P. Ambrož Majcen. P. Herman ostane v Krškem. V Gorici je gvardijan P. Linus Prah. Iz Gorice pojde P. Jeronim Streminger v Celje za vikarja in voditelja 3. reda, P. Vili-bald Rupar v Škofjo Loko kot vodja 3. reda, P. Dionizij Pristovnik pa v Sv. Križ. V Gorico pride P. Janez Re-berca iz Lipnice. Iz Lipnice pojde tudi P. Albin v Hautberg in P. Tadej v Wolfsberg. Iz Wolfsberga je prestavljen v Lipnico P. Bonaventura Sa-vec. V Knittelfeldu je imenovan gvar-dijanom P. Egidij Golob, P. Sigis-mund Wagner pojde iz Knittelfelda v Muravo z avikarja, P. Hubert pa v Jodning za gvardijana. Iz Irdninga sta prestavljena P. Kerubin in P. An-gelus Sattler, oba v Knittelfeld. Iz Mettersdorfa je prestavljen P. Kalist Vavpotič v Celovec; na njegovo mesto pride P. Epifan iz Murave.
—	Nova častita mati čč. šolskih sester v Mariboru. Dne 8. sept. je bila izvoljena za častito mater čč. šolskih sester v Mariboru velečastita s. Mr. Lidvina Purgaj, prednica Marijanišča, kjer je neumorno podpirala skozi 21 let s svojimi sosestrami vodstvo pri vzgoji šolske mladine. Obenem je bila tudi dolgoletna voditeljica ljubljanske c. kr. Gospodinjske šoler- iz katere ie izšlo mnogo vzornih slovenskih gospodinj. Njena praktična knjiga "Gospodinjstvo", ki v kratkem doživi drugo izboljšano izdajo, gotovo rodi mnogo sadu.
—	Vlak povozil stražo. Pri lipoglav-skem predoru je vrgel stroj vlaka št. 31 na stran črnovojka Jožefa Kolarja in ga nevarno ranil. Prepeljali so ga v Celjsko bolnišnico.
—	Podpolkovnik Schoebinger, ki je svoj čas služil pri 27. pešpolku je ranjen na nogi in se nahaja v bolnici na Dunaju.
—	Ranjen je bil na nogi poveljnik 37. pehotne brigade, generalni major Ernest Kletter, katerega so v Plzenj prepeljali. Rezervni poročnik Eduard Girstmayr je pisal svojemu očetu v Maribor iz Galicije, da ga je ranilo 6 krogelj. — 27. avg. je bil vzhodno od Lvova ranjen stotnik Karl Hawlit-schek, rojen Celovčan, ki je bil pred vojsko prideljen posadki v Gorici.
—	Pod orožje pozvani kočijaži. Gra-ški listi poročajo: Štajersko namest-ništvo je pozvalo vse kočijaže in voznike od 24. do 50. leta, ki niso služili ali ki niso sposobni za orožje, da se morajo takoj javiti. Če jih sprejmejo, dobe dnevno 3 krone odškodnine in prosto hrano.
—	Proti oderuštvu z živili. Gradec, 9. septembra. Izšlo je naslednje svarilo: Prebivalstvo Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske se poziva, da naj z vso silo podpira za varstvo splo-šnosti po političnih in vojaških oblastih izdane odredbe proti povišanju cen. Ne sme se trpeti, da bi se maksimalni tarifi prekoračili. Neprevidno in nepatriotično je, če kupci ponujajo višje nakupne cene, kakršne določajo maksimalne cene. Trajno zadržava-nje potrebnih potrebščin v višji meri, kolikor se za lastno gospodinjstvo rabi, ne bo dovedlo do dovolitve višjih cen, marveč do konfiskacije in se bo kaznovalo. ' Agitacija proti razglasom, ki so se tozadevno izdali itd., ni absolutno dovoljena ne posameznikom in tudi ne korporacijam, tudi ni dovoljena tozadevna javna kritika, ki bi lahko razburljivo učinkovala. Prestopke proti tem določbam bodo — če se tudi o-bračajo proti odredbam političnih o-blasti — kaznovala izključno deželno-brambena sodišča. (Kazen težka ječa od enega do petih let.) Vojaško po-veljništvo ne bo trpelo, da bi kdorkoli iz morebitne splošne bede imel poseben dobiček. Gradec, 7. septembra 1914. Vojaški poveljnik: Mattanovich 1 .r., generalni major.
PRIMORSKO.
J
pešpolka, iz Ločnika, mu je odstreljen prst na roki.
—	Čč. gg. Avg. Zlobec in Ivan Ti-ringar sta menjala mesti. Prvi gre kot župni upravitelj v Pomjan pri Kopru, drugi kot ekspozit na Vatovlje pri Divači.
—	Pulj ni bil obstreljevan. "Polaer Tagblatt" piše: Vznemirjajoča poročila, ki se širijo iz inozemstva, še vedno niso prenehala. Osobito listi v italijanski kraljevini obsegajo "izredna" poročila, o katerih so naši meščani po pismih svojcev obveščeni. Vsa ta poročila skrbe za smeh, ker so izmišljena, in celo trde, da so Francozi Puli bombardirali, kar bi mi morali vendar, ki smo v Pulju, znati.

HRVATSKO.
—	Hrvati so na Dunaju popularnej-ši od Dunajčanov. — Junaštva se priznavajo. Spljetsko "Narodno Jedin-stvo" poroča z Dunaja: "Danes mi je rekel nekdo, morebiti izmed največjih dostojanstvenikov, sledeče: Na Dunaju ste postali vi Hrvati popularnejši kot Dunajčani sami." — S tem je hotel reči, da goje Dunajčani za Hrvate prisrčne simpatije. Vem za sledeči slučaj: "Te dni je bil neki nadporočnik, imena nima hrvatskega, v avdijenci pri nekem nadvojvodi zaradi privatnih stvari. V pogovoru ga nadvojvoda vpraša, ali je morebiti iz Češke. — "Iz Ogulina, Vaša Visokost!" — "A tako, iz.Hrvatske?" mu reče veselo nadvojvoda in mu poda roko: "Čas mi ne dopušča, da bi prehodil čim prej vso Hrvatsko in prišel v sredo velikega, junaškega in zvestega hrvatskega naroda!" V vseh krogih je razpoloženje nasproti Hrvatom izredno.
—	Ranjenci na Reki. "Voce del Popolo" poroča, da so od ranjencev, ki so jih pripeljali s parnikom "Eletra" na Reko, trije umrli: in sicer 1 častnik in 2 vojaka.
—	Vodnikovo ulico dobi Zagreb.
—	Poročil se je dne 30. avg. v Ca-stelnuovu di Cattaro major dež. bram-bnega polka št. 37 Alojzij Krainz z go-spico Ano Bremec.
—	List "Mladi Hrvat" je prenehal izhajati.
S M ffi X S m Hi « K s Hi S !fi ffi ffi
m	k
»i ZA KRATEK ČAS. Hi
Hi	Hi
M Hi Hi S Hi Hi Hi S Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi
Hopsal Hopsa!
Za francoskih vojsk prije-zdi nekaj francoskih vojakov do slovenskega kmeta. Pred hlevom vojaki razjašejo ter odženo konje v hlev. Jeden vojakov gre v tem v hišo, kjer najde staro ženo samo za pečjo. Ko jo vojak u-gleda, pravi: "Mati, hopsa, hopsa!" •--"Ej, gospod," odgovori žena, "kaj bom jaz hopsa, hopsa, prestara sem že!" Vojak zopet reče: "Mati, hopsa, hopsa!" Žena mu zopet odgovori, da je za to že prestara. Ko ji vojak še tretjič ostro zapove: "Hopsa, hopsa, mati!" stopi žena izza peči ter mu vsa v strahu hoče pokazati svojo spretnost v plesanji. V tem pa stopi drugi Francoz, ki je nekoliko bolje znal slovenski, v sobo in videč, kaj se godi, reče ženi. da njegov tovariš ne misli na ples, nego da hoče le ovsa za konje.
Odgovor vojaškega »upnika.
Vojaški župnik je bil pri vojaških •vajah, kjer so prav zelo streljali s topi. "No, gospod župnik," nagovori ga po končanih vajah general, "danes ste si lahko prav živo predstavljali peklenski ogenj!" — "Da," odgovori duhovnik, "sosebno, ker sem videl vas, ekscelen-ca, sredi njega!"
Photo by American Press Association.
"AQUITANIA", NAJHITREJŠI OCEANSKIH PARNIKOV.
Mednarodno zanimanje je vzbudil novi prekoatlantski parnik "Aquitania", ki je najhitrejša potniška ladja na svetu. "Aquitania", ki vozi med Liver-poolom in New Yorkom, lahko prepluje nič manj nego šestindvajset milj na uro, dasi se njena povprečna hitrost vzdržuje na kakih štiriindvajset vozlov Njena oprema vzbuja splošno občudovanje. Dolga je 901 črevelj ter zgrajena kakor "Lusitania" in "Mauretania".
da se vi zastonj jezite, nego da bi bil jaz ranjen?"
Poročilo vojakovo.
Vojak je moral prvič v boj. Oče in mati sta bila v skrbeh za njegovo življenje. Nekega dne jim pošlje novinec to-le pismo: "Ljubi oče in ljuba mati! Ne skrbita preveč za mene; jaz sem, hvala Bogu, zdrav in vesel, in naši častniki pravijo, da sovražnika ne dobimo še tako skoro. Ako bi pa bila volja božja, da bi moral umreti v boji, poročim vam to, kakor hitro mi bode mogoče, da boste za gotovo vedeli, ali sem živ ali mrtev."
zavezniki 321,400,000, a Nemčija in Avstrija 116,000,000. Pristavil je, da če všteje prekomorsko prebivavstvo, se število po vojni prizadetih ljudi pomnoži za 410,000,000 tako da znaša skupno število 847,000,000, ali polovica prebivavstva na zemlji.
Vojaški pozdrav.
Korporal: "Kaj storiš, kadar se ti sanja o našem generalu?" Vojak: "Spim!"
Korporal: "Butelj, ne spati, ampak salutirati moraš!"
Kozaška.
Chicago Phone 225.
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja poiestvs.
508-9 Joliet National Banlc Building JOLIET, ILL,
Kako se bo čudil!
Dva vojaka sta bila na straži. Proti jutru jeden leže ter zaspi. Komaj pa trdno zaspi, prileti topova krogla ter mu utrga glavo. Ko drugi to vidi, reče: "No, ta se bo začudil, ko bo videl, da nima več glave!"
— Ranjenci v Gorici. V rezervni bolnišnici (centralno semenišče) so še naslednji ranjenci, ki so došli v torek: Marko Stravs, topničar od 8. polj. top. polka (1. bat.) iz Lipnice na Staj., je bolan. — Ivan Uršič, korporal 8. polj. top. polka (5. bat.), iz Kobarida, je ustreljen v desno koleno". — Franc Ja-klitsch, pešec 27. domobr. polka iz Kočevja, ima zvito desno nogo. — Nor-bert Neuner, ognjičar 8. polj. top. polka, iz Slov. Gradca na Štaj., obstreljen v desno stegno. — Jurij Druškovič, korporal 8. top. polka iz Brežic, je obstreljen v desno stegno. — Alojzij Vrech, pešec 27. domobr. polka iz Kopra, obstreljen v levo roko. — Ant. Jož. Franza, topničar 8. top. polka iz Muscoli v Furlaniji, ima prestreljeno desno nogo .— V vojaški bolnišnici so nastanjeni še naslednji novodošli ranjenci: Ivan Rusjan od 27. domobr. polka, iz Renč, obstreljen v levo roko. —Andrej Černič, pešec 27. domobr, polka iz Standrcža, je lahko ranjen z bajonetom v levo roko. — Emil Mav-rič, pešec 27. domobr. polka iz Krmi-na (Medane?), ima zvito roko v rami. —Jožef Brešan iz Ločnika, pešec 97.
Velik junak.
Ves Bukarest se je v zadnji rusko-turški vojski smijal premetenemu ko-zaku, ki se je v krčmi blizu vasi Va-kareči zastonj dobro okrepčal in si zaslužil še nekaj novcev. Ko se je nam-1 reč kozak v krčmi napil, kolikor se mu je zdelo, vzel je meni nič tebi nič čap-ko, odšel iz sobe k svojemu konju in ga zasedel. Krčmar pa je še o pravem času prišel kozakovi pozabljivosti na pomoč ter je mužika vprašal po denarji. Težkega srca potegne kozak zamazano mošnjo iz žepa in že hoče seči po denar, kar se zgrudi konj pod njim, kakor od mrtvouda zadet. Kozak je ves obupan, vse mogoče poskuša, da bi šarca prebudil, daje mu naj-liežnejša imena — pa zastonj. Konj ostane trd — mrtev. Navzoče ljudi, kateri so dobro vedeli, da je konj o-sebna svojina kozakova, da se je tedaj kozaku pripetila velika škoda, genil je ta prizor tako, da so med seboj nabrali nekaj milodarov, s katerimi bi kozaku opomogli vsaj nekoliko. Tudi krčmar je bil usmiljen mož. Vrgel je nekaj drobiža žalostnemu Zaporožcu in ga še potolažil z vinom. Ko se je kozaku zdelo zadosti ,odpasal je poto-lažen konju sedlo, vrgel je s sulico vred čez ramo, še jedenkrat milo pogledal zvesto žival ter odšel. Tisoč korakov od hiše postoji.—Tanek žvižg se zasliši. — Oj, čudo! Konj razume znamenje, spravi se nagloma na noge in zbeži veselo rezgetajoč kakor puši-ca za svojim gospodarjem. Prihodnji trenutek sedi Zaporožec že zopet na šarci, pozdravlja z roko in se zahvaljuje, potem pa zdirja po planjavi.
Met Stun Dm Erase
>C9f«Mional Cleaner* and Dyeri
8TRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Can Oba telefona 488.
Stotnik: "Zdaj sem vam razdelil odlike! Morda sem slučajno prezrl koga izmed vas,' ki misli, da je tudi zaslužil svetinjo! Naj se oglasi!"
Prostak Zajec: "Gospod stotnik, jaz!"
Stotnik: "No, kaj si storil takega?"
Zajec: "Odsekal sem Turku roko."
Stotnik: "Zakaj pa ne glave?"
Zajec: "Te že ni več imel!"
Uljudnost.
V bitki pri Kraljevem Gradci pobere Tirolec ranjenega tovariša ter ga odnese iz ognja.
"Lepa ti hvala," zastoka ranjenec, daj Bog, da bi ti skoro tudi jaz postregel prav tako!"
Kaj je bolje?
Ko pride vojak prvič v bitko, pade kar na tla, kakor b ibil močno ranjen. Ko zdravnik ne najde niti najmanjše rane ,tedaj ga močno ošteje. "Oj, gospod doktor," reče vojak, "ali ni bolje,
Stric Sam bo chicaški grocer.
Washington, D. C., 1. okt. — Po navodu generalnega poštarja Burle-sona se tako zvana farmsko-mestua služba po parcelni pošti uvede v chi-caškem poštnem uradu v bližnjih dneh. Ta služba obstaja v prodajanju farmskih pridelkov naravnost odjemavcu s pomočjo parcelne ,pošte.
Imeniki farmarjev, ki imajo živila na prodaj, bodo nabiti v chicaških poštnih uradih in razdeljeni po pismo-nošah, tako da pridejo odjemavci v zvezo s pridelovavci in se dogovore o rednem pošiljanju jajc, sirovega masla in drugih živil potom parcelne pošte.
•ZA
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki:

Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO JAMČIMO.
847,000,000 ljudi prizadetih.
Pariz, 4. okt.—Paul Leroy-Beaulieu, politični ekonomist, je v nagovoru pred akademijo znanosti razpravljal gotova gospodarska vprašanja v zvezi z vojno. Precenil je število prizadetih ljudi na četrtino prebivavstva sveta.
Od tega števila, je rekel, prispevajo
Gpo. Svetlecich
Hi Hi m Hi »»Hi Hi Hi »Hi Hi Hi
Hi PRVI SALUN Hi ONKRAJ MOSTA Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Ha Hi Hi Hi Hi Hi
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLII
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.
Joliet; m
AMERIKANSKI SLOVENEC, 6. OKTOBRA 1914.
POVEST
Angleški spisala Henrietta D. Skinner.
Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar.
Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers.
(Dalje.)
XVIII. POGLAVJE. Pred Teodorjem, ki je vstopil v sobo nekaj minut pozneje, je stal njegov brat, ves rudeč in odločen.
"Tedi, povej mi takoj, ne da bi se oddahnil, kjer so prijateljice tvoje Es-piritu, San Roque? Kje živijo, in kaj se je zgodilo ž njimi?"
"Za božjo voljo, kako si me prestrašil! Povedal ti bodem vse kar vem, in kakor hitro mi je mogoče. Nekaj let so živeli na Angleškem. To zimo so bili v Neuilly. Prihodnji teden se podajo v svoj dom v London. Knez je umrl pred štirimi leti, eden malih dečkov je utonil kmalu za tem. Sta-■ejši sin se je odpovedal svojemu naslovu in je vstopil v samostan. Jaime se je poprijel trgovine na Angleškem. Zgubili so namreč dosti vsled vstaje na Kubi in niso več bogati, kakor so bili. Drugi vsi živijo pri materi. Es-piritu obišče Margaro skoro vsak dan. Gotovo se spominjaš mlajše sestre, Pepille. Zaročena je z najinim svakom Gentile d' Useglio. Poročila se bodeta v Londonu prihodnji mesec, in potem postanemo sorodni."
"Vedel sem, da je Gentile zaročen, mislil sem pa, da se je zaročil z Angležinjo, kakor so mi pravili," je rekel Adrijan počasi.	! bil prost. Jako je bil iznenaden, ko
"Živeli so večinoma na Angleškem, ni bilo sledu o Doni Margariti. Šel je odkar jim je oče umrl. To je prvič, skozi sobe, pozdravil znance, sprego-ko so prišli v Pariz v petih letih. Sre- voril tu in tam par besedi. Povsod so čali bodemo gotovo vse danes zvečer, ga smehljaji pozdravili dobrodošlo. Grofinja Useglio je prišla s svojim si- Komaj je bil v stanu nadaljevati zače-nom in hčerjo v Pariz, da je bliže San to konverzacijo, bil je raztresen, oči Roques. Sprejem je prirejen za nje so vedno silile proti vratom in merile danes zvečer."	vsakega, ki je vstopil. Konečno se je
Adrijan je gledal, kakor da bi bil o- odločil, mamljen. "To je izvenredno," je po- "Tega ne morem dlje prenašati: Mo-navljal, "to je izvenredno. Ali res ho- ram izvedeti, kje je, in biti mora jako češ reči, da živijo v najini bližini, da nedosegljiv prostor, če ne pridem do bodemo postali kmalu sorodni z njimi nje."
in da tega nisem še vedel? In praviš, Oprostil se je pri svojih znancih in da je knez umrl? Bil je galanten mož. šel proti Pepilli, ki je govorila z groin da je eden njegovih sinov utonil? finjo d' Useglio in z damo, katero je Kako so morale nežne ženske trpeti zapazil pri plesu otrok, radi teh udarcev!"	"Upam, da moje navihanosti ne oro-
Nagla emocija ob spominu dekliške- pajo prijateljstva z vami, Dona Josefa.'
bolj do srca ko prejšnja leta. Na i
. i> i A '»rcoliln lonnto nuca L">toro i
njem
se je zrcalila lepota duše, katera je toliko že trpela. "Morala je iti skozi ogenj trpljenja," si je mislil. "Rad bi poznal zgodovino njenega življenja. Njen pogled me spominja na nuno, ki je posvetila svoje življenje Bogu, ki se ej ločila od sveta."
Tako je bil zamišljen v te misli, ko jo je tiho opazoval, da ni slišal njenega glasu. Poskusila ga je zdramiti že drugič. Stresel se je. Sedaj mu je bilo jasno ,da je govorila, ni pa vedel o čem.
"Zopet vas moram prositi oprošče-nja," je jecljal, postal rudeč in zmeden. Ah zakaj ni mogel biti neviden za nekaj trenotkov, da bi jo mogel o-pazovati in se veseliti na nji? Zakaj bi morala govoriti? Seveda ni mogla vedeti ,kaj on čuti.
"Vinar za vaše misli," je rekla veselo, da pride iz zadrege.
"Da bi ji mogel le vse povedati," je vzdihnil. "Mislil sem, Dona Margarita," je govoril glasno in simpatičn-j, jim zanimanjem in veseljem. Bil je i "mislil sem ,če ste se vi spremenili, je tako ljub deček, s tako lepim obra- • vaša sprememba podobna zlatu, ki je zom. Sedaj se je pa tako spremenil!, šlo skozi ogenj.
Njegovi pogledi so več povedali ko je princ pevcev." njegove besede. Margara se je začu dila in je bila ginjena. Njene ustnice so nekoliko vztrepetale in pred očmi ji je bilo megleno. Ta mož, ki je bil tako odkritosrčen in simpatičen, ji je videl v dno duše, in to je privolila. Sedaj je postala ona tiha in raztresena. Govoril je bolj mehko.
"Bil sem pošten in vi mi dolgujete vinar, Dona Margarita."
"Dobili ga bodete, da vam pokažem, kako sem vam odpustila," je odgovorila smeje. "Ali čakati bodete morali."
"Svojo nagrado zahtevam takoj," je rekel odločno. "Vinarjev nimate pri sebi, imate pa nekaj, kar je ravno tako dobro." Pri tem je pokazal na drobno verižico, na kateri je imela različne amulete in spominke. Odvezala jo je takoj in mu jo dala v roke.
"Kar sem rekla, drži. Izvolite si svoj vinar"
ji že nekoliko osiveli. Bila je pa nežna in veledušna, kakor vedno. Poklonil se ji je globoko in ji poljubil roko. Potem je obrnil oči na lep, prijeten ciganski obraz poleg nje.
"Pepille se bodete še komaj spominjali. Ko ste nas pred šestimi leti obiskali, je hodila še v šolo. Vašega brata pa pozna dobro."
"Res da ga," je rekla deklica veselo.
Sledili smo njegovi karijeri z največ
zom. seaaj se je pa tako spremenil! Zdi se mi kakor da bi brala pripovedko o vilah. Postal je princ pevcev."
"Teodor ima še vedno isti angeljski obraz," je rekla kneginja. "Vsi ga imenujemo mladega sv. Štefana."
Pepilla je povzdignila oči proti velikemu možu pred seboj. "Kako si brata nista čisto nič podobna," je rekla počasi.
"Dona Josefa," je vzkliknil smeje Adrijan, "kaj sem storil, da zaslužim to?"
Pepilla se je tudi smejala. "Ali niso vsi baritonisti navihanci?" je vprašala. "Vedno sem jih imela za take."
"To je vaša slaba lastnost," je priznal.
Drugi gostje so prišli, Adrijan je
ga obraza, katerega je videl pred leti samo parkrat, se je polastila Adrijana s praznoverno močjo. To se je primerilo tako hitro po pogovoru, katerega je imel z monsignorom. Nemirno čustvo ga je naganjalo, da se poda na iskanje obraza, kateri je vedno plaval pred njegovim srcem. Komaj je mogel še potrpeti do večera. Udal se je svojim romantičnim sanjam.
"Kdo bi si mislil," je modroval, "da močni tako hitro padejo! Pred par dnevi sem s celim srcem hrepenel po vzvišenem stanu meniha, sedaj me je ves moj veseli mir zapustil. V Parizu iivi miljon žensk. Moje srce ne bode bilo hitreje, predno ne izvem, da se je temu miljonu pridružila še ena. Svet je potem zame ves drugačen. Ah, mala deklica, zakaj si se ločila od miljona pred šestimi leti? Ločena sva bila za čuden razlog, mogočb, da tvoj vitez prestane skušnjo? Zalibog, ni je prestal! Ali ljubi Bog zbližuje najini stezi zopet skupaj. Tvoje srce, ki je prestalo že toliko žalosti, se bode naučilo •sočutja."
Ure so hitele, kakor po navadi celo pri nepotrpežljivih zaljubljencih. Bilo je že pozno, tako pozno, da se najbolj aristokratičnemu možu ni treba bati pojaviti se pri večernem sprejemu. Sprejem, katerega je priredila grofica d' Useglio, ni bil ravno velik, radi lepe vdove kneginje Palafox, ki se je prvič pokazala v socialnem življenju, odkar ji je pred štirimi leti umrl soprog.
Gospe so sprejemale v sobi parterja. Teodorja so zadržali laški prijatelji v garderobi, Adrijan je šel po stopnicah sam. Vesela godba je prihajala iz velike sobe na' desno od stopnic. Pogledal je notri. Bila je gotovo muzi-kalna soba, kjer je stal visok glasovir. V sobi ni bilo draperij, pod je bil gla-dak, nekaj mladih parov je plesalo. Dve deklici, ki sta še hodili v šolo, sta se veselo vrteli. V sredi sobe je plesal mladenič s kodrastimi lasmi z damo, koje vitka in visoka postava se je premikala veselo in graciozno ob strani poskočnega mladeniča. Bil je lep pogled, in Daretti se je ustavil nekaj časa. Dama ga je zapazila in ga pogledala za trenotek. Obraza sicer ni spoznal, ali bil je lep in privlačen. Žalosten, rafiniran izraz obraza ,resne oči so bile v nasprotju z veselim gibanjem pri otrocih. Zdelo se ji je, kakor da bi se pomišljala, ko jc zagledala Darettija, ali odšel je kmalu in se poklonil v oproščenje. Ko je prišel v sprejemno sobo, je služabnik oznanjal njegovo ime s širokim angleškim naglasom.
V velikih sobah je bilo mnogo udov španske, laške, angleške kolonije v Parizu, poleg tega je bilo tudi število odličnih francoskih družin. Ko je bilo naznanjeno ime velikega pevca, so postali vsi nekako vznemirjeni. Daretti je bil ljubljenec Pariza že nekaj let, bil je še vedno lev francoskih odličnih krogov. Aristokratična grofinja ga je pozdravila jako presrčno. Ko se je poklonil nji, se je obrnil proti knegi-nji Palafox. Kako je bila še ljubezniva I Bila je vdova žalostna, lasje so
"Služi Bogu, ljubi in ubogaj mene," je citirala smeje. Predno ji je mogel odgovoriti, je pristavila: "Moja sestra vas želi videti. Ako ne želite, da se spreobrni, je bolje, da jo odkurite."
"Prišel sem ravno, da sem hotel po-izvedeti o vaši sestri," je rekel Adrijan. "Nisem je še videl, in se ji tudi nisem mogel pokloniti, kakor je bil moj namen."
"Ali ste gotovi?" je vprašala Pepilla
Pregledal je lepe dragocenosti. Med njimi je zapazil zlato svetinjo. Na eni strani je bila podoba cerkve Notre Dame des Victoires, na drugi sv. Margareta z zmajem pri nogah. Prijel je svetinjo in ji pogledal naravnost v 6či.
"Tu sem izvolil, veselje naj bode posledica," je citiral angleško. "Tu sem našel podobo Margarete. Mogoče, da jemljem preveč. Ali vam je svetinja draga? Ali je mogoče spominek?"
"Obljubila šem in nočem se obotavljati," je odgovorila. "Ni spominek, imam jo pa rada, ker je svetinja mojih patronin."
"Ako mi jo privolite, mi bode sveta. Pritrdil jo bodem na škapulir k svetinji, katero mi je dala mati, in nosil jo bodem .dokler živim. Ali vi se še vedno obotavljate? Odvezal vas bodem vaše obljube," in pri tem ji je dal verižico v roke.
Na amulete je gledala s povešenimi očmi. "Čudim se," je mislila. "Ko sem te pred meseci prvič videla po mnogih letih, ste mi bili zoperni. Da-
vedno tako ginila. Njemu je bila lady Ainsvvorth prava vdova, različna od vsakdanjih ljubimcev, sedaj je pa prišel do spoznanja, da je lady Ainsworth njegova Margara, njegova princezinja. Dokler še ni vedel tega, mu ni bilo po volji, ko je sir Guy svetoval, da se Victoire zopet, omoži. Postal je jako ljubosumen. Kdo se je vsilil med njo in njega, kdo je užival sladkost njene prve ljubezni? Kdo bi pa mogel biti ljubosumen na ubogega človeka, ki si ni pridobil žene, marveč le strežnico, ki mu je stregla. In Guy je rekel, da je storila korak bolj iz usmiljenja in hvaležnosti, ko iz ljubezni. Adrijan se je oddahnil. Oči, ki so gledala nocoj, gotovo niso žarele tako za drugega moža. Nebo jo je ohranilo za njega. Oni je trpel in umrl rane smrti.
Ko je mlada vdova klečala isti večer ob svoji postelji, so ji bile oči solzne, ali niso bile solze žalosti, marveč veselja. Svojo molitev je dostikrat prekinila z vzdihi: "Hvala ti, Bog, hvala!" Zakaj je jokala, ali zakaj je bila tako srečna, ni vedela. Mislila je na dvajset let svojega življenja, na svoja srečna, vesela dekliška leta, na romantično deklištvo, na pojav prve ljubezni, krute prevare, tragedijo svojega nesrečnega zakonskega življenja, na zapuščena leta vdovstva. Nova luč se je prikazala, luč, ki je vse drugače razsvetljevala. Ta luč je prihajala od velikega, lepega človeka, z žarečimi in inteligentnimi očmi. Victoire si je zakrila obraz z rokami in ponovoma vz-dihnila ,dasiravno ni vedela zakaj: "Hvala ti, Bog, hvala!"
(Dalje prih.)
Letina na Ruskem ogromna.
Petrograd, 28. sept. — Ministrstvo notranjih stvari je danes objavilo številke o letini za leto 1914., po katerih znašajo živežni pridelki skupaj nad 64,285,000 tonov.
Bol v hrbtu.
in pogledala postrani damo, ki je stala nes ste mi bolj simpatični ko kateri ob njeni strani.
Adrijan se je obrnil in zrl začudeno in neverno v bledi, sladki obraz. "Margara," je vzkliknil. "Ne, ni mo-
goče!" Čisto je pozabil, da je strmel v damo s celo močjo svojih oči, in da jo je pozval po njenem diminutivnem imenu. Ne, morala je biti kaka zmota. Margara, njegova Margara je bila žareče ,briljantno bitje, z rdečimi ustnicami in s smejočimi se očmi, polna življenja, inteligence in šale. Spoznal jo je, ni se mogel zmotiti. Velika, tiha dama ,z melankoličnimi očmi, iz z delikatno bledim obrazom, ni imela nič skupnega z njegovo princezinjo.
"Znana sem bila kot Margara," jc rekla. Mala usta, s tenkimi, delikatno zaokroženimi ustnicami so bila patetična. Govorila je v nizkem, a prijetnem glasu. Slišal je ta glas pred kratkim v spominu in spoznal ga je. Oči so se mu povesile in priklonil se je globoko.
"Odpustite mi, Dona Margarita, bojim se, da sem ravnal jako neolikano." Govoril je, kakor da bi bil v sanjah. Najprej je bil grenko presenečen. Vsi njegovi španski zračni gradovi so se podrli. Kakšen norec je bil on, pametni, hladnokrvni Daretti! Zadnja ura se mu je zdela kakor prikazen, in vendar je bila prikazen prijetna.
"Vi st£ jako vredni odpuščanja," je rekla prijazno. "Dobro vem, koliko sem se spremenila. Kako bi se me mogli spominjati, ko ste me srečali tri ali štirikrat pred šestimi leti."
"Ali dobro se še spominjam, kako ste takrat izgledali," jc rekel odločno Adrijan in se oprijemal prijetnih sanj. "Lasje niso bili tako temni. Nosili ste kite, ali lasje niso bili tako gladko počesani, kakor jih imate sedaj. Vaš obraz je bil okrogel in ne ovalen, vi ste bili precej močni in zdrave barve. Niste bili tako veliki ko sedaj,,in vaše oči so bile temnejše in so se vedno smejale."
Sedaj so se zopet smejale. Dobro se ji je zdelo, ker jo je tako natanko opisal. Smejala se je odkritosrčno, in ta smeh je bilo razodetje za Adrijana.
"Sedaj vas poznani, sedaj vas poznam," je rekel Adrijan mehko. Gotov je bil, da je ta smeh nekaj redkega in mislil je na prijetne stvari,'da bi ohranil ta sladki smeh. Kako ljubek je bil njen obraz!
"To ni prvič, ko ste me srečali in me niste spoznali," je rekla še vedno smeje.
Lica so ji postala temno rudeča. A-drijan se je čudil, kako je mogelmisliti za trenotek, da ni več tako lepa, kakor je bila. Duhovito obličje mu je šlo
drugi mož, ki ga poznam. Pred nekaj trenotki sem se vas ogibala, da se ne bi srečala z vami, sedaj se mi pa zdi vaša prisotnost sveta. Kateremu instinktu naj sledim, temu ali onemu, oba ne moreta biti prava."
Vendar sta bila oba prava, kakor bode še spoznala nekega dne.
Molče je stal poleg nje, ko je opazovala amulete. Bila je jako zamišljena. Odločitve se je bal praznoverno. Konečno je povzdignila glavo in se mu nasmehnila.
"Nočem vzeti nazaj beseded," je rekla priprosto, ločila svetinjo od verižice in mu jo dala.
Srce je Adrijanu bilo močno, ko jo je sprejel od nje. Sklonil se je globoko nad njeno roko. Čutil je, da se mu je odvalilo breme, da je srečen ko deček. Ona je bila podobna Margari pred šestimi leti, lica so ji bila rudeča, oči žareče.
"Če je sv. Margareta moja podoba, potem mislim, da je zmaj vaša," je rekla smeje. Lahko ji je bilo pri srcu, odkar mu je zaupala.
"Moja je v toliko, da sem pri vaših nogah," je odgovoril in se sklonil proti nji. Srečno sta si gledala v oči. Nato je povesila svoje oč tin vzdihnila lahko .tudi on je vzdihnil, daisiravno je komaj vedel zakaj.
Ali taki trenotki srečnega sporazum-Ijenja so redki. Drugi gosti so prihajali in Margareta se je premikala graciozno in jih uljudno pozdravljala.
Nekdo jc položil svojo roko na A-drijanovo ramo, obrnil sc jc in pred njim je stal sir Guy Ainsworth smeje.
"Iskal sem te povsodi, da bi te predstavil Viktoriji, in tu naletim na vaju, ko kramljata, kakor da bi že bila stara znanca. Rad bi vedel, kdo me je prehitel?"
"Victoire? Lady Ainsworth?" jc za-jecljal Adrijan. "Kaj misliš? Govoril sem z damo, katero sem poznal pod imenom Margareta de San Roque."
"Minulo je že nekaj let, tidkar jo je kdo izmed nas klical pri tem imenu," je odgovoril sir Guy. "Ko se j6 onio-žita z Philom, je bilo toliko Margaret v družini — moja mati, moja sestra, sestra mojega očeta — da smo jo začeli klicati po njenem drugem imenu Maria-de-las-Victorias, špansko, kar smo okračili v francosko Victoire. Ne poznani nobenega, kateri bi jo klical po prvem imenu."
Ko se je omožila s Phil-om? Victoire, lady Ainsworth I Zdelo se mu je, da se je soba vrtela okrog. Rekla, da je bila znana kot Margara. Seveda, lahko bi uganil. Njen obraz je bil ravno za žalostno povest, katera ga je
Tiste, ki trpijo vsled bola v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike bi zanimalo izvedeti, da je g. Frank Gargulek, Samoa, Cal. odpravil svojo nepriliko z rabo Severovega Zdravila za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy.) On nam je pisal: "Bil sem presenečen, ko je moj bol v hrbtu izginil predno sem porabil eno steklenico Severovega Zdravila za obisti in jetra. Sedaj se počutim popolnoma zdravega in brez bolečin." — Zoper obistne in mehurne neprilike, gosto vodo, zadrževanje vode, bolestno puščanje vode, bolečine v hrbtu, oteklost nog, omotico in kisel želodec priporočamo Severovo zdravilo za o-bisti in jetra. Cena 50 centov in $1. v vseh lekarnah ali od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv. Tues. Ok

Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, III.
UPiit© Elk. Brand." pivo
i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
•**M0404040>l>M4040«C^04040404(H04«OK040404e4
Š
]
2

Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. I'iano and Furniture Moving.
Chicago tel. 4313.	Northwestern tel. 411
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
POZOR, ROJAKINJE!
"S
Ali veste, kje je dobiti najbolj!« ** so po najnižji ceni? Gotovo I V
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveže in pr*b jene klobase in najokusnejie m*** Vse po najnižji ceni. Pridite torij'' poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb* naše geslo.

Ne pozabite torej obiskati nM * našej mesnici in groceriji na yoV lu Broadway and Granite Street*-
R
"d; lo P
n; si: ol gl
ni Čl di P< št Pi šr P<
ta lj
Chi. tel. 3399.	N. W. tel. 1257
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v naiem in Lunch Room.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. s.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
Joliet, ill«
PIVO V STEKLENICAH, j
Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLI!*0**
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAF
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, Hi
Bray-eva Lekarn«!
Se priporoča slovenskemu obč'"1
r Jolietu. Velika zalog* Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta.
A
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oti telefona 405,	S. Bluff St.. Jellet. BI