o wA KN.j ■^ST, petek 9- marca 1956 Leto XII> • št. 59 (3297) ^DNisjvn. ------ Jv37-338 - pL.UJ- m°NTECCH1 St Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 » Si7lm°?ruž- GORICA: Ul. s' PenicoDai-II.. TelL^3^-3OGLANsi-4^T>vnŠtn‘ PredaJ 559 ~ UP«AVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 28 - Tel. MALI OGLASI: > St°lpca: trgovski 8°. flnančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLR J^za^viak^mm^irtne ?7_3f8, ~ CENE OGLAS°V: Za vsak mm Poštni tekoči rač --------- ’ za V2ak "»» širine 1 stolpca za vse vrste oelasov no fio riin. i.i„Kii,n, et.i,- Jbcinski volilni zakon Jjofrren v poslanik! zbornici PA£tni * . ». 5° Jlji ,b^eišnic^!/Uiek dfbate **radi predloga, naj se uvedejo volišča po *°« morda ~ a#*f neuspeha demokristjanskega predloga se bo zaseje* Z ™orai Plovno vrniti v zbornico, če bo predlog v senatu nujna procedura za ureditev izključitve iz volilnih imenikov (OH nase*a dopisnika) liira 'e danePoreionalnokon’ ki uva' iev®a»datov ’ * 7« bil odobri razdeljeva-v vseh občinah :°>š i»°v:prebivalci. °' Gla en z veli- znaša7cev- Potreb^310 je 492 <*iS? 247 za b,n* ve«na je #■ h «3 glas®konDrJe..bil° Proti pa I lS?** nboj, tatvina, rop, izsiljeva- nje itd Predsednik poslanske zbornice je predložil zakonski na-or.t ..st.-jini parlamenti .i k . misiji s priporočilom, naj po možnosti že jutri ustno poroča v poslanski zDoru ci. A. P. ^e^^lno^0" °dobren Ck deba?«’ vendar za- te*«* “L P^ekel M :V6rjet- N BU®°kristiani U\arIj,?n.°?ti !readlog'as°vala za D' ,dva pa ^8riiatni ,vtdrž;in—s, i Gla^.UtJi nek'atPzot'..s° ela' ^V*SU.Ti S^i®Tv’nk?r Pa s* ie SSfc l!°mliivo > ' vltujivQ je dai ..Vasovanje ti5? desi tokrat z raz- *« hote°HS°-Žli P°- glasovati ^ila b0s^ancev. Raz. V* ie 8mreČ maIen' v!.v SC^° dal zapreti C CS c,v: • pa ie dejal, ,J1 4' >n,oranih drža' ati monar-se spravili fcjli Itomuiiisti. SteSil kazal0lra.tl grozeči Pretep rie'. .da bo L..ki , Pfeprpi., Hujse mci-ih vili°- v vol*!' samo slu- '»..C! zjd nkT.„itey,lu * konč: Predurimiiev sPre- ^s*.S3n tii *' V tem tre- 1,7? pa Ttfat „ niinister ho-/ee J' n.„.g0vorit' bi ^avleči štetje Gronchi v San Franciscu SAN FRANCISCO, 8. — Predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi je danes prispel v San Francisco, kjer so ga poleg predstavnikov tamkajšnjih oblasti sprejeli tudi številni Italijani, ki živijo v Kaliforniji. Gronchi je v San Franciscu med drugim obiskal občinsko palačo, kjer so mu priredili uraden sprejem, udeležil pa se je tudi raznih drugih prireditev njemu na čast. V San Franciscu bo Gronchi ostal tri dni. krogih, izvajajo demokristjani 1 no močnejši pritisk na kanc- hud pritisk na kanclerja Ade- lerja. Zlasti glasni so bavar-nauerja, naj izloči iz vlade j ski demokristjani, ki se pri Pred preosnovo Adenauerjeve vlade? sest ministrov — štiri liberalce in dva iz begunske stranke — ki ne predstavljajo Več svojih strank. Ta položaj je nastal po nedavnih sporih med Adenauerjem in liberalci oz. begunskim blokom in po razkolu v obeh strankah, ko se je ministrom, ki so potegnili z Adenauerjem, pridružilo tudi nekaj poslancev obeh strank, ki pa očitno nimajo mnogo zaslombe med volivci. Ministra BHE (begunskega bloka) sta minister za begunce Oberlaender in minister brez listnice Kraft, ki sta se ločila, od svoje stranke lansko poletje. Oberlaender in Kraft sta takrat podala ostavko, ki je Adenauer ni sprejel, temveč jima je obljubil, da bosta ostala v vladi ne glede na sklepe njune stranke. Liberalni disidenti pa so podkancler Bluecher, minister za stanovanja Preuskert, pravosodni minister Neumayer in minister brez listnice Strauss. Adenauer doslej ni hotel RONN 8 — K-^t .......... . .sprememb v svoji vladi iz do- 21^ !S “ demokristj v dobro obveščenih političnih | ske stranke pa je čutiti ved- tožujejo, da so dali v parlament 56 poslancev, pa imajb samo tri zastopnike v vladi, medtem ko imajo liberalni disidenti — vsega 16 parlamentarcev — štiri ministre. Prihodnji teden se bo sestal izvršni odbor bavarske demo-kristjanske stranke in sklepal, ali kaže predložiti Adenauerju formalne zahteve. Poleg teh demokristjanskih napadov na vladno koalicijo pa postaja negotov tudi položaj finančnega ministra Schaefferja, ki je zagrozil z ostavko, če bo zunanji minister Brentano še zahteval od njega, naj plača del denarja, ki ga zahtevajo zahodne velesile kot prispevek za vzdrževanje njihovih cet v Zahodni Nemčiji. MED KONSERVATIVCI godrnjanje proti Edenu Nezadovoljstvo nad izidom debate o Srednjem vzhodu - Vo jaški razgovori v Kairu • V sredo v spodoji zbornici debata o Cipru - Opozicija zahteva debato o brezposelnosti NOVI PELHI. 8. — Indijska vlada je -danes uradno , sprejela sovjetsko ponudbo za zgraditev jeklarne, ki bo lahko pridelovala letno milijon ton jekla. Podrobnosti o sovjetskem načrtu so objavili danes. LONDON. 8. — Večina londonskega tiska je razočarana zaradi razprave o Srednjem vzhodu, ki je bila včeraj v spodnji zbornici. Konservativni «Daily Telegraph« piše. da je Edenov govor razočaral konservativne poslance. «;So-di .-e, piše list, da govor ministrskega predsednika niti zdaleč ni bil na višini položaja, to tem bolj, ker je njegov osebni prestiž v nevarnosti v zvezi z vsem, kar se tiče Srednjega vzhoda.« List piše dalje, da je včerajšnja razprava pokazala, da sta vlada in opozicija popolnoma razdvojeni glede večine političnih vprašanj o Srednjem vzhodu. «Potrebno je misliti na popolno revizijo britanske politike na tem-, področju,« dodaja list. Tudi «Times» poudarja razočaranje konservativnih poslancev. Liberalni «News Chronicle« piše, da je Eden «dobil zaupnico, ni se pa o-venčal s slavo«. Laburistični «Daily Herald« pa pravi: ((Akcije ministrskega predsednika so padle na ničlo. V konservativni stranki sicer ni bilo odkritega upora, toda torijevski poslanci so se sinoči spraševali, koliko časa bo E-den lahko še ostal predsednik vlade.« Predstavnik Foreign Offi-cea je danes izjavil, da bri- AZIJSKE DELEGACIJE PODPRLE zahteve po gospodarskem sodelovanju Zaključek konference SkATO v Karačiju - Sklepi gospodarskega značaja zaradi odpora ameriške in angleške delegacije niso pomembni - Podpora Pakistanu v sporu z Afganistanom in Indijo - Pineaujci/i razgovori z ffullesom in Lioplom KARAČI, 8. — Po zaključ-1 SEATO ((obžaluje nedavne iz- M Medtem demo- P° hodnikih 1?ekai „°nt,ecitoria na- Je ^mP0 bolniš- Podloga* ob- W ‘iži-^nem3 . ravnanid ta f’ 8.!1* nap^ demokrist- ‘o vi? Sr«di dvo- I,.So poslan- j1 ia gd °ydi, da je ? &atel Elafredlog zavr- je P.asov. . d nr,, S 0'ca na'^‘a Popoldne, ko EV.MitS^vala z d,s-'*v9i?ak a iern volilnem bolniki l%kv la *'r\7v.. drugih u-■N. Vojm tičmh voli-!e^ h0 ’ na upravnih ku konference SEATO, ki je bila zadnje tri dni v Karačiju, je bilo objavljeno poročilo ki med drugim priporoča s';i>. rajšnjo rešitev vprašanja Kaš-mira tako s posredovanjem OZn kot z neposrednimi pogajanji med Indijo in Pakistanom. Glede tega poudarja poročilo, da so države SEATO mnenja, da je resolucija Združenih narodov za plebiscit v Kašmiru (ki ga zahteva Pakistan) še vedno veljavna, nato pa izjavlja, da so države SEATO priznale «Durandovo linijo« za mednarodno mejo med Pakistanom in Afganistanom in za mejo področja SEATO. Kot je znano, je bila Du-randova linija določena na pogajanjih med Anglijo in Afga. nistanom kot meja britanskega vplivnega področja. Ime je dobila po Siru Mortimeru Du. randu, ki je vodil britansko delegacijo na teh pogajanjih. Glede Kašmira pa je znano, da Indija zatrjuje, da pogoji v Kašmiru, zlasti na področju, ki ga upravlja Pakistan, še niso takšni, da bi omogočali izvedbo plebiscita v skladu z resolucijo OZN. Na zadnjem potovanju v Indijo sta Bulganin in Hruščev podprla indijsko stališče. Poročilo konference SEATO nadaljuje, da svet ministrov jave sovjetskih voditeljev, katerih namen je bilo povečanje napetosti in ustvarjanje nesloge med azijskimi skupnostmi in ostalimi državami svobodnega sveta«. Nato pravi poročilo, da se ((komunistična taktika čedalje bolj poslužuje metod gospodarske in politične infiltracije«, da pa «te spremembe ne spremljajo prepričljivi dokazi namena komunistov, da opustijo prizadevanja za ošibitev, spodkopavanje in uničenje političnih, gospodarskih in socialnih sistemov, ki so si jih ljudstva tega področja svobodno izbrala«. Konferenca SEATO je sklenila ustanoviti stalno mednarodno tajništvo v Bangkoku kjer bo tudi ustanovljeno ((raziskovalno središče«, ki bo poročalo o ((razvoju komunistične delavnosti«, ukvarjalo pa se bo tudi s propagandistično in kulturno delavnostjo. Zahteve po gospodarskem sodelovanju so se konkretizi rale samo v imenovanju gospodarskega funkcionarja, ki bo prideljen stalnemu tajništvu in ki bo med drugim moral tudi skrbeti za proračun organizmov SEATO. Poročilo se zaključuje s poudarjanjem, da so ((države članice pakta znatno izboljšale kvaliteto svojih obrambnih sil in sprejele tudi druge u- ČV t;>m , \\vt*?fejet;'Psreei?injevaln.i l:1 V i bo moral bo rv?.3*lansko zbor- P b rvšV\,/4ko°7Zro^1lo zamu-,, zdl. da na- Ni, 'iti1 tie IjfcJSi . _________________ Ah Jivosti l? ki govori Ufi- fVjl tj Pt^Nv penatu zahte- Plazovi in poplave znova terjajo človeške žrtve poslanski bj XNortViuUpanuv MttiAittn k°v v zvezi kmiu.-)!! "erednostmi AN pravno dobo. uJe nadaljevalo A “ Parlamentar- 'fVSi v!nu, ki ie bM i.^lh hitrn iih*‘n 25 Alur°* Doslej r^Otj, VsebUl, nov izmed CHi^Oitiu J® zakon \ ‘kunm®d raznimi 1 ’*V ^‘°žeP nami je bil . tv. t..?žtn . Poslanski .ar, a vPrašanja ? PostaiV°blno Pra-l*e aktualna nju ; £,yiv^ak<>nski na' ( & l ‘o >0 Scelbovih SpoV. z voiii-Ah?**tloven na S2Um ° tem "te ‘o" iiLf0I?e- Pri-V T-® S».„. tudi Pred- po- V;ši,taLSegniluai Pred: 1 Bn r roj,: ’ notranji feoQSo ^ Pravosod-i,W ^ v^cje šte- V? »oAanslrf0 Predlo-L 'aUstkomuni- iS-\§'Q,rž:: . ih "i ° . ^ Nu ^eSlb|0 odmer je-Sh>.N51ed® na to, ® NvAai,,-, tud| Pre- Vlasti ohstRa Luzzatto obsega :®va kazni- krivil.1 i» Vk,- Zl pet let dtiJ® . javnih ski ' IB’ ki Jih načrt, SO p tiki e- \ A ea ' ' Kl A »J1 le de,?’ Plenje-A darja itd. L »roti morali, Najbolj je zaradi plazov prizadeta Norveška - Ponoven sneg in mraz v Srednji in Južni Italiji LONDON, 8. — Plazovi in poplave so v zadnjih 36 urah povzročili smrt več oseb. Najbolj prizadeta je Norveška. Danes zjutraj so se na Lofot-skih otokih utrgali trije plazovi, ki so terjali 21 človeških žrtev, zasuli tri hiše in uničili bližnjo električno centralo. Reševalne skupine so še na delu. da vidijo, če je še kdo od pogrešanih ostal pri življenju. Na Švedskem so baltiška pristanišča severno od Stockholma še vedno obdana z ledom. V vzhodni Švici je plaz zasul štiri nemške smučarje. V Avstriji so plazovi zasuli skupino nemških smučarjev, od katerih je eden umrl, dva pa pogrešajo. V Jugoslaviji so nekatere reke prestopile bregove. Tri osebe to utonile v Veliki Moravi v Srbiji. V severni Franciji so tudi bile večje poplave, a sedaj se voda počasi umika. Skoda je ogromna. PESCARA, 8. — Preteklo noč je začelo ponovno močno snežiti v vseh višjih predelih na področju Pescare in v vsej pokrajini Teramo. Temperatura se je povsod znatno znižala. Medtem pa se povsod ponavljajo zemeljski u-sadi. Več hiš ee je porušilo in 34 družin živi pod šotori. Tudi v Pescari so morali stanovalci zapustiti nekatere hiše, ker je nevarnost, da se porušijo. Ponovno je začelo snežiti tudi na področju Ma-tese.in temperatura je padla na 8 stopinj pod ničlo. Močno je padla temperatura tudi na polotoku Gargano, v gorati!) predelih pa zopet she- ži- Sneži tudi v nekaterih krajih pokrajine Bari. NEW YORK, 8. — Močni nalivi, ki trajajo že 48 ur v državah New York in Pensilvaniji, so povzročili velike poplave. Mesto VVarren v Pensilvaniji je poplavljeno. Tamkajšnja bolnišnica je še posebno ogrožena. Reka Alle-cheny ogroža tudi Salamanco, kraj z 9000 prebivalci v državi New York. Ulice tega mesteca so že en meter pod vodo in tudi polja okoli mesteca so vsa poplavljena. Varnostni ukrepi v Foreign Officeu LQNDQN, 8. — Ministrski predsednik Eden je danes popoldne sporočil spodnji zbornici, da je vlada sklenila držati se vseh priporcčil posebne komisije, ki ie bila ustanovljena v zvezi s primerom Burgess in Maclean. Komisija je imela nalogo proučiti zaostritev varnostn.h ukrepov v državni upravi. Danes popoldne je vlada objavila v obliki bele knjige izvleček poročila te komisije. Bela knjiga priporoča med drugim, naj odstranijo iz Foreign Of-licea vse tiste funkcionarje, ki se navadno upijanijo, ki imajo homoseksualne tendence, ki uporabljajo mamilu in ki kakor koli neredno živijo, ker lahko postanejo žrtve tujih agentov. Omenjeni ukrepi so predvideni tudi za pnva.ria podjetja, ki vršijo dha v zvezi z državno obrambo. krepe za zmanjšanje nevarnosti, ki grozi demokratičnim vladam in socialnemu napred ku«. Glavni govornik na današnji zaključni seji konference je bil ameriški državni tajnik cchn Foster Dulles, ki je poudaril, da je po mnenju ZDA »najboljši način, da se odvza. me pogum napadalcu v Aziji obstoj mogočne strateške sile« in da na tem načelu slonijo ameriški načrti v tem delu sveta. Dulles se je tudi izrekel za ustanovitev »majhnega stalnega glavnega stana za izdelavo vojaških načrtov« SEATO. Vojaški potencial ZDA v jugovzhodni Aziji, je dejal Dulles, je danes močnejši od tistega, ki so ga ZDA imele na Pacifiku v odločilnih trenutkih druge svetovne vojne. Na drugi strani pa ZDA želijo, da bi imele tri azijske članice SEATO — Siam, Pakistan in Filipini — lastne močne oborožene sile, in so pripravljene tudi nadaljevati z vojaško pomočjo. Vendar je Dulles opozoril, da se ZDA ne morejo obvezati, da bodo branile Pakistan, če bi med Pakistanom in Afganistanom izbruhnila vojna zaradi vprašani krajevnega značaja. Francoski zunanji minister Pineau pa si je ves čas konference zlasti prizadeval za povečanje gospodarskega sodelovanja med državami SEATO, pri čemer so ga azijske delegacije podprle. Pač pa a-meriška in angleška delegacija nista kazali nobenega navdušenja, angleška delegacija že zato ne, ker se boji konkurence k «načrtu Colombo«. Na francoski predlog je bila odobrena resolucija, po kateri bo v stalni svet v Bangkoku vključen po en gospodarski izvedenec vsake države. Druga resolucija, odobrena prav tako na francosko pobudo, predvideva podrobno proučevanje specifičnih gospodarskih problemov, ki izhajajo iz obrambnih naporov in ((določevanje področij, ki so zaradi svojega gospodarskega položaja šo prav posebno občutljiva za podtalno propagando«. Francoski minister je nadalje zahteval, naj bo prihod, nje zasedanje gospodarskega odbora SEATO v Parizu. Včeraj je imel Pineau dva daljša razgovora, prvega z angleškim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom, drugega pa z ameriškim državnim tajnikom Fosterom Dullesom s katerim se je včeraj sestal tudi opoldne na kosilu. Kot zatrjujejo v francoskih virih je Pineau prikazal obema kolegoma sedanje smernice francoske zunanje politike. Dejal je, da je francoska vlada naklonjena izboljšanju odnosov z ZSSR in LR Kitajsko, kot se sploh zavzema za večje sodelovanje med vsemi državami. Predlagal je, naj se zahodne države ne strašijo novih naporov, da bi se dosegel sporazum o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Nadalje je francoski zuna-nj> minister prikazal Lloydu in Dullesu svoje stališče o nekaterih drugih mednarodnih vprašanjih, zlasti glede položaja na Srednjem vzhodu, v Severni Afriki, v Indokini in glede EUratoma. Izrazil je tipanje. da bo dosežena boljša koordinacija med tremi zahodnimi velesilami glede palestinskega vprašanja. Francija sicer ni naklonjena bagdadskemu paktu, vendar ne bo zavzela aktivnega stališča proti njemu. Glede Indokine se Francija strinja s predlogom, naj se skliče sestanek obeh sopredsednikov ženevske konference -v- ZSSR in Velike Britanije —, na -i-a ter ero bi razpravljali o volitvah, ki bi morale biti v skladu z Ženevskimi sporazumi najkasneje julija. Predstavnik francoske delegacije je zanikal, da namera, v.- Pineau na poti v Francijo obiskati Kairo. Pineau bo iz Karačija odpotoval v Novi Delhi, od tam pa se bo odpeljal naravnost v Pariz. in “r radia Moskva o potovanju HrušOeva ’ v iio MOSKVA, 8, — V komentarju o bližnjem obisku Bul-ganina in Hruščeva v Angliji je moskovski radio izjavil, da je zanimanje za ta obisk zato tako veliko, ker se nudi priložnost za izboljšanje odnosov in razumevanja med ZSSR in Veliko Britanijo, ((državama, ki imata glavno odgovornost za Varnost in mir v Evropi«. Moskovski radio je zatrdil, da sta bili obe državi ločeni .(zaradi pomanjkanja zaupanja, ki je bilo umetno ustvarjeno v letih hladne vojne«, in dodal, da brez tesnejših stikov med Anglijo in ZSSR ne bo mogoče zagotoviti trajnega miru v Evropi. tanslta vlada proučuje zahtevo jadranske vlade, naj bi .pustili v Jordanu 15 angleških višjih častnikov, ki so dodeljeni arabski legiji. Britanska vlada je po odstavitvi generala Glubba sklenila odpoklicati te častnike. Iraški ministrski predsednik N uri £1 Said pa je danes izjavil, da bo v kratkem prišlo do važnih dogodkov, ter je dodal, da bo v manj ko desetih dneh arabsjca enotnost okrepljena. «v tem času, je pripomnil, bodo vzpostavljeni prisrčni odnosi med a-rabskimi državami, posebno še med Irakom in Egiptom.« Nuri El Said je dalje izjavil, da bo v naslednjih desetih dneh imel tiskovno konferenco, da podrobneje pojasni sodelovanje med arabskimi državami. Gleae pošiljatve ameriških mornariških strelcev v Sredozemlje je White izjavil, da gre za »normalno operacijo za nadomestitev oddelkov«. Britanska vlada je v tem tednu imela tri seje v zvezi js položajem na Srednjem vzhodu. V poučenih krogih zatrjujejo, da je vlada sklenila držati se sledečih smernic; i. Preprečiti za vsako ceno, da bi Jordan prešel na stran Egipta, Sirije in Sau-dove Arabije. 2. Doseči od ZDA. če še ne pristop v bagdadski pakt vsaj odločnejšo izjavo v korist tega pakta. 3. Pospešiti izvajanje ukrepov, da tristranska izjava začne’ takoj učinkovati. Predsednik spodnje zbornice Richard Butler je sporočil, da bo debata o neuspehu pogajanj o Cipru v sredo 14. marca. V ponedeljek bo zbornica ob drugem čitanju razpravljala o ukinitvi smrtne kazni. V torek pa bo zbozrni-ca glasovala o-načrtu zakona, ki odobrava, da Pakistan postane republika v okviru Commonvvealtha. POLEMIKA MED in «fronto morskih ACLI psov» Odgovor predsednika ACLI na obtožbe Confindustrie - tEkonom' ska fronta» pospešeno utrjuje svojo organizacijsko strukturo Voditelj opozicije Gaitskell je danes zahteval, naj bo pred velikonočnimi počitnicami debata o brezposelnosti, ki se vedno veča v mehanski in v radio-električni industriji. V Kairu pa so se danes nadaljevali razgovori med E-giptom, Sirijo in Saudovo A-rabijo. Kakor se je zvedelo v političnih krogih, so razmišljali tudi o koordinaciji politike treh držav na gospodarskem in političnem področju in proučevali način, kako bi na miren način rešili spor med Veliko Britanijo in Saudovo Arabijo zaradi oaze Buraimi. Za kakih deset mi- RIM, 8. — »Ekonomgka fronta« ali ((fronta morskih psov«, kot so jo hitro imenovali, nadaljuje svojo delavnost. Danes je bila v Rimu na sedežu Confindustrie seja predsednikov in ravnateljev vseh združenj s sedežem v pokrajinskih glavnih mestih. Na seji so predstavniki posameznih pokrajin poročali, koliko so v svojih krajih doslej storil: za ustanavljanje pokrajinskih središč »za o-brambo gospodarskih svoboščin in za socialni napredek«. Pokazalo se je, da so bila ta središča v veliki večini pokrajin že ustanovljena, drugod pa se ustanovitev pripravlja. Obenem se nadaljuje polemika, ki je pred dnevi izbruhnila med ((ekonomsko fronto« in demokristjansko delavsko organizacijo ACLI. Včeraj je Confindustria precej ostro odgovorila na kritike, ki jih je nedavno izrekel predsednik ACLI na račun sporazuma med tremi zvezami delodajalcev in velikih podjetnikov : Confindustria. Confcommercio in Confagri-coltura. Confindustria je v svojem cdgovoru med drugim trdila, da sq izrazi, ki ijh uporabljajo ACLI, vse hujši kot reakcija KPI. Danes je predsednik ACLI Penazzato ponovno odgovor'1 Confindustrii in dejal, da oni, «ki hočejo zavirati pot k resnemu socialnemu napredku«, ne morejo pričakovati, »da bi delavci pristali na to, da se ta pot zavira«. Nadalje je Penazzato vpr'ašal Confindustrie, ali lahko prizna, da neomejena gospodarska svoboda ne služi vedno politični svobodi in socialnemu napredku in jima tudi v preteklosti ni vedno služila. no sodbo, ker se kaže tendenca k žilnim novotvorbam, ki utegnejo presajeno roženico zamegliti. Oba mlada bojnika se danes zelo dobro počutita, saj sta polna upanja da bosta končno spet lahko videla. Desetletni načrt avtomobilske industrije v FLRJ BEOGRAD, 8. — Zastopniki jugoslovanske industrije avtomobilov in motorjev so razpravljali danes v Beogradu o perspektivnem desetletnem načrtu razvoja jugoslovanske avtomobilske industrije. Po tem načrtu bi Jugoslavija leta 1966 proizvajala okiog 13.200 traktorjev, 21.600 avtomobilov, kamionov in avtobusov, 37.500 motornih koles in še 12.740 raznih r^otorjev za avtomobile, avtobuse, kamione, traktorje jn ladje. Skupna vrednost proizvodnje avtomobilske industrije bi se povečala za nad 160 milijard din letno. Za izgradnjo novih objektov in rekonstrukcijo starih za tehnično dokumentacijo in vzgo"io kjidrov bi bilo treba vložiti okrog 47 milijard din Ni potrebno dokazovati, poudarja »Politika«, da Jugoslavija nikomu ne pada v objem. Meaneya moti, da je Jugoslavija neodvisna, in se vznemirja, ker dajejo ZDA pomoč nedovisni Jugoslaviji brez političnih pogojev, v čemer je dejansko največja vrednost te pomoči za ZDA, za Jugoslavijo in za svet«. Smisel in ton izjave Georgea Meaneya, zaključuje »Politika«, potrjujeta, da je stališče jugoslovanskih sindikatov pravilno.« Dvdaslniški sporazum med FLRJ in Avstrijo BEOGRAD, 8. — Nocoj so v Beogradu podpisali avstrij-sko-jugoslovanski protokol, ki rešuje nekatera vprašanja, ki so nastala pri izvajanju sporazuma o nepremičninah avstrijskih dvolastnikov na jugoslovanskem mejnem področju in sporazuma o ureditvi obmejnega prometa med obema državama. Protokol popolnoma rešuje vprašanja lastnine avstrijskih dvjiastni-kov. nut se ie razgovorov udeležil tudi jordanski poslanik v Kai- ru. Načelnik nadzorstvene komisije OZN za premirje v Palestini general Burns pa se je danes razgovarjal z e-giptovskim vojnim ministrom glede zmanjšanja napetosti na egiptovsko-izraelski meji Tudi Amabili " se vrača vid Po statističnih podatkih ima danes Jugoslavija za 35 odst. več motornih vozil kot leta 1939. Po vojni sta začeli obratovati dve novi tovarni; «Fa-brika automobila» v Priboju na Limu in «Tovarna avtomobilov» v Mariboru, nedavno pa je tudi tovarna «Crvena zastavan v Kragujevcu začela izdelovati avtomobile po Fiatovi licenci. Jugoslovanski sindikati niso vstopili v SSZ MILANO, 8. •— Tudi mladi Amabili Battistello se je vrnil vid po presaditvi roženi-ce pok. Carla Gnocchija, ki je zapustil svoje oči dvema mladima invalidoma. Danes zjutraj ob 7,30 je prof. Galeazzi, ki je včerai odvezal oči 12-letnemu Silviu Colagrande, ponovil postopek z Amabile Battistello. Kasneje je bilo izdano poročilo, ki pravi, da se je presajeni del roženice dobro zaraste! in da je dovolj prozoren, tako da je bolnica z zadostno točnostjo štela prste na zdravnikovi roki. Zdravniki si pa pridržujejo dokonč- BEOGRAD, 8. — Današnja »Politika« zavrača kot neutemeljene trditve predsednika severnoameriških sindikatov Georgea Meaneya. češ da so jugojlcvanski sindikati ponovno pristopili k Svetovni sindikalni zvezi. List poudarja, da so- jugoslovanski sindikati ostali pri svojem stališču in da so pripravljeni sodelovati na enakopravni osnovi z vsemi, ki to žele v interesu miru in delavskega razreda. Niso pa pristopili niti k Svetovni sindikalni zvezi niti k Mednarodni zvezi svobodnih sindikatov, ker je njuno delovanje podrejeno blokovskim interesom in zato ne moreja biti osnova za mednarodno sindikalno sodelovanje. Meaney obtožuje Jugoslavijo, da je «na najboljši poti, da ponovno pade v objem Nikite Hruščeva«, in zahteva od vlade ZDA, da spremeni svojo politiko pomoči Jugoslaviji. Trgovinski sporazum med FLRJ in Burmo RANGUN, 8. — Med Jugoslavijo in Burmo so bili včeraj podpisani trgovinski sporazum, sporazum o tehničnem sodelovanju in sporazum o sodelovanju in razvoju industrije, energetskih virov in izkoriščanja naravnih bogastev. Po trgovinskem sporazumu, ki bo veljal pet let, bo Jugoslavija letno kupovala v Burmi 50,000 ton riža v zamenjavo za potrošno blago in industrijsko opremo. Danes je jugoslovanska delegacija pod vodstvom člana izvršnega sveta Hrvaške Marijana Cetiniča odpotovala v Indijo, kjer bo v skladu z brionsko deklaracijo Tito-Neh-ru razpravljala o poglobitvi gospodarskega sodelovanja med. obema državama. Delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije, ki je obiskala Kitajsko in Burmo, je nocoj prispela v Novi Delhi. Delegacija bo deset dni gost indijske vlade in bo obiskala rekatera industrijska podjetja, zgodovinske in kulturne spomenike. Delegacijo bo sprejel tudi predsednik indijske republike Prasad. Posvetovanja o Indokini med Londonom in Moskvo Lacoste napoveduje za Alžir obširen gospodarski načrt r ' _ MOSKVA. 8. — Današnja »Pravda« posredno zanikuje možnost rehabilitacije Trockega. List objavlja članek, ki ga je podpisal veteran oktobrske revolucije Petrovski in ki poudarja «protipartijski zna- čaj« trockizma. Petrovski opozarja na Leninovo borbo na desetem kongresu VKP(b) marca 1921 proti notranjim opozicijskim skupinam, zlasti proti Trockemu, ki ga je obtožil frakcionaštva. Članek pravi nato, da je glavna Le--ninova zasluga v tem, da je ohranil enotnost partije. Petrovski obtožuje trockiste, «ki niso nikoli dobro razumeli delavskega vprašanja«, da so prav v trenutku, ko je bilo treba pridobiti delavski razred s pomočjo sindikatov za čim večje sodelovanje pri socialistični izgradnji, ((predlagali, naj bi delavcem komandirali, namesto da bi jih prepričevali«, Članek nadaljuje, da je Lenin upošteval, da ie »del komunistov, ki so bili zvesti delavskemu razredu, ki pa niso znali razumeti položaja, prešel k opoziciji« in poudarja, da je ustanovitelj sovjetske države porabil vso vztrajnost in potrpežljivost, da jim je razlagal partijsko linijo. ((Lenin ni mogel trpeti češ-čenja osebnosti,« nadaljuje Petrovski.« ((Enotnost partije, kolektivno vodstvo in sloga vsega sovjetskega ljudstva okrog komunistične partije so napredne pridobitve leninizma«. Zmage socializmi na mednarodnem področju — ustvaritev socialističnega tabora, ki šteje 900 milijonov ljudi, razkroj kolonialističnega sistema imperialistov — so sijajne priče velike moči Leninovega nauka, ki ga spodbuja k borbi za zmago komunizma.« Za izvedbo vladnega načrta je potrebnih 300 milijard frankov Zaradi nezanimanja poslancev je bila včerajšnja debata v skupščini kratka - Novi večji spopadi v Alžiru in mnogo mrtvih PARIZ, 8- — Kakor določeno, se je danes popoldne začela v narodni skupščini razprava o posebnih pooblastilih, ki jih zahteva vlada za Alžir. Prva sta govorila poročevalca socialist Montalat za notranjo komisijo in ljudski republikanec De Tinguy za finančno komisijo. Montalat je izjavil, da je treba vzroke upora v Alžiru iskati predvsem v gospodarskih vprašanjih. Potrebni sta predvsem dve reformi; zemljiška in upravna. Zakon, o katerem se začenja razprava, bo nudil vladi ((sredstva za o-hranitev francosko-musliman-ske skupnosti, katere ohranitev je nujno potrebna za bodočnost Francije«. De Tinguy je izjavil, da bo morala Francija za zvišanje proizvodnje v Alžiru in za ustvaritev industrije v tej deželi ter da nudi dostojno stanovanje vsem prebivalcem, potrošiti od 250 do 300 milijard frankov. Začela se je nato splošna razprava. Prvi se je oglasil socialni republikanec (bivši golist) Raymond Dronne, ki je naklonjen posebnim pooblastilom, poudaril pa je, da ta pooblastila «ne bodo služila ničemur, če se kapitulira v Tuniziji in Maroku in če se ne zna vladati v Parizu«. Po njegovem mnenju je kriza posledica ((šibkosti francoskih ustanov«. Poujadist Le Pen je izjavil, da je vprašanje predvsem vojaško, ter je zahteval enotnost civilnega in vojaškega poveljstva, ki naj se poveri nesporni vojaški osebnosti. Zatem je govoril minister rezident v Alžiru Lacoste. Dejal je, da je «us'oda Francije povezana z usodo Alži-ra». «Ni niti enega Francoza, je dodal, in to izjavljam za velike države in za naše nasprotnike, ki bi pristal, da nas izženejo iz dežele, ki je bila zavojevana s sicer oporečno pravico orožja, ki pa se je ohranila s široko pozi- tivnim civilizatorskim delom«. Podal je nato pregled položaja, ki se vedno slabša, izrekel je priznanje francoskim četam v Alžiru ter je dodal, da »vojaška akcija nima ambicije, da bi sama uredila alžirsko vprašanje, toda spremljati jo morajo politični napori, zato da pride do splošnega pomirjenja. Za nadaljevanje tvojega dela, ki mora biti pomirjevalno in ne zatiralno, se bo morala vojska okrepiti, če ne bodo uporniki poslušali zadnjega poziva vlade«. Lacoste je dalje dejal, da mora vlada razpolagati s posebnimi pooblastili, ker ne zadostuje običajna zakonodaja. «da bi dosegla spoštovanje svoje avtoritete in da se lahko bori proti ekstremistom vseh vrst«. Lacoete je izjavil tudi, da so nujno potrebne socialne in gospodarske reforme ter je napovedal obširen gospodarski načrt, ki ga bo izvajal poseben organizem. Pbu-daril je tudi nujnost nadaljnje industrializacije v Alžiru ter na koncu ponovil ne-razdružljivost zveze med Francijo in Alžirom. Seja se je nadaljevala ob 21. uri. Na nočni seji je govorilo nekaj poslancev. Dvorana pa je bila na pol prazna. Seja je bila kratka, ker nekateri poslanci, ki so se prijavili k besedi, niso bili navzoči. Zaradi pomanjkanja govornikov je bila seja odložena na jutri popoldne. Medtem ko se je v narodni skupščini začela debata o Alžiru, se v severnoafriških departmajih nadaljuje akcija u-pornikov. Več gspodarrkih poslopij je bilo včeraj zažganih in nad 30 ljudi je zgubilo življenje, danes pa je bilo ubitih 22 upornikov. Pozno zvečer je francosko vojaško poveljstvo objavilo poročilo, ki pravi, da je v bližini Suk-Ahrasa skupina upornikov napadla francoski položaj «s sodelovanjem nekaterih izdajalcev« in ubila 8 francoskih vojakov. Uspela je prepričati vse arabske vojake, da so dezertirali in se pridružili upornikom ter odnesli ^ seboj orožje. Francoske čete so s helikopterji zasledovale skupino in ubile 61 upornikov. Nekateri so mnenja, da bo na razpravo o Alžiru mnogo vplival potek francosko-tuni-zijskih pogajanj. V krogih tunizijske delegacije v Parizu javljajo, da so se včeraj stališča približala in da sta obe strani stavili nove predloge. Nov sestanek bo v bodočih 24 urah. V Rabatu pa je imel velik odmev včerajshji sultanov govor po radiu, zlasti poudarjanje enotnosti maroškega o-zemlja. Poudarja se tudi, da je Ben Jusef pozval prebivalstvo, naj bo mirno Ameriški državni departma je danes objavil izjavo v zvezi s priznanjem neodvisnosti Maroka. Izjava pravi, da ZDA izrekajo priznanje politiki, ki je odprla novo poglavje v zgodovini sodelovanja med o-bema narodoma. Ameriška predstavnika v Franciji in Maroku pa sta izročila poslanico, ki čestita francoski vladi ter maroškemu sultanu in ljudstvu zaradi priznanja maroške neodvisnosti. V Parizu pa vlada še vedno veliko zanimanje za razpravo o aferi Dides pred vojaškim sodiščem. Tudi danes je sodišče po kratki razpravi, ki je bila posvečena vprašanjem postopka, odložilo nadaljevanje razprave na jutri. Obramba je nantrej protestirala, ker je vlada dala možnost bivšemu notranjemu ministru (sedanjemu pravosodnemu ministru) Mitterandu, da nastopi kot priča, odrekla pa je to možnost bivšima ministrskima predsednikoma Mendes-Franceu in Paulu Ra-madieru. Branilci so izjavili, da bi to lahko škodovalo o-brambi, in predsednik je izjavil, da bo predložil zadevo višjim oblastem. LONDON, 8. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se britanska in sovjetska vlada posvetujeta o indijskem predlogu za sesta»ek zunanjih ministrov Sovjetske zveze in Velike Britanije, ki naj bi obravnavala položaj v Vietnamu. Oba ministra sta bila predsednika na ženevski konferenci o Indokini leta 1954» Glede govoric, da je Selwyn Lloyd že pristal na sestanek! z Molotovom, je predstavnik izjavil, da teh govoric ne more komentirati. V pooblaščenih krogih pripominjajo, Ja ne bodo sporočili nobenega sklepa o tem, dokler ne bodo posvetovanja s sovjetska vlado zaključena. Kralj Pavel o Cipru ATENE, 8. — Grški kralj Pavel je včeraj med neko vojaško ceremonijo omenil tudi Ciper. S tem v zvezi je izjavil; »Želim, da bi grška ljudstvo vedelo, da bo svoboda Cipra pridobljena v imenu načel, za katera se je o vseh priložnostih borilo in žrtvovalo. Ko bo otok svoboden, bo predstavljal svetel primer demokracije ter spoštovanje pravic in svobod« vseh manjšin.« Kralj je zatem govoril o žrtvah, ki jih je Grčija imela med vojno, in je zaključil! ((Grčija zna zmagati tudi v miroljubni borbi. Tega tem gotov in to pričakujem.« V Londonu je preteklo nod neki neznanec na tamkajš-. njem letališču poškodoval razne inštrumente v grškem šti« rimotornem letalu grške letalske družbe Letalo je imelo odleteti danes v Atene, a je moralo odložiti odhod za 24 ur, ker so naročili nove inštrumente v Amsterdamu. Minister Brentano bo obiskal London LONDON, 8. — Kot je sporočil Foreign Office, bo zahod-nonemški zunanji minister Heinrich von Brentano od 30, aprila do 2. maja obiskal Veliko Britanijo. Kot pravi poročilo Foreign Officea, bo Brentano gost britanske vlade, ki ga je {iovabila. To bo prvi Brentanov obisk v Angliji, odkar je zunanji minister. V londonskih diplomatskih krogih pripominjajo, da bd obisk pomemben predvsenoi zato, ker bo skoraj neposredno sledil obisku Hruščeva in Bulganina. Sodijo namreč, da bo med obiskom sovjetskih državnikov v Londonu načeta tudi vprašanje nemške združitve. G. mar'a VREME VČERAJ Najvišja temperatura 6,9, naj-niižia 3,1. ob 17. uri 5,2, zračni tlak 1023.6 raste, veter 23 km im uro, vlaga 15 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 6,8. Danes, FrančISka. s*. .»»V Sonce vzide ob 6.30 ‘*1,33 18.03. Dolžina ,, svetovalec prof. Gri-delli (KD) in svetovalec inž. Battigelli (MSI). Prvi je kot po navadi zagovarjal celotno občinsko politiko in skušal celo dokazati pravilnost personalne politike sedanje občinske uprave in vse njene posledice. Hkrati pa je zagovarjal tudi davčno politiko in še posebno način obdavčevanja z družinskim davkom, čeprav je vsakomur jasno, da je prav ta davek najbolj krivičen, ker ščiti osebe z visokimi dohodki Prof. Gridelli je govoril v glavnem o mestnih muzejih, šolah in drugih kulturnih u-stanovah ter opozoril na nekatere pomanjkljivosti. Svetovalec inž. Battigelli pa je močno kritiziral delovanje sedanje občinske uprave in dejal, da bo ta uprava zapustila zelo slabo dediščino prihodnjim upraviteljem. V svojem govoru pa se neofašistični svetovalec ni mogel izogniti, da se ne bi obregnil ob zahteve slovenskih svetovalcev po u-poštevanju londonske spomenice. Za njega imajo Slovenci v Trstu že dovolj in preveč pravic. Del govora dr. Dekleve o nespoštovanju londonske spomenice, o zapostavljanju Slo- vencev o slovenskem šolstvu. itd. itd- bomo objavili jutri v celoti na tretji strani. Oddaja del za izbo!jšanje prog m cest v pristanišču Na ravnateljstvu za javna dela pri generalnem vladnemu komisariatu so bila na dražbi oddana dela za izboljšanje železniških in cestnih naprav v pristanišču Duca d’Aosta. Omenjena dela bodo napravila podjetja: Giulio Parmeg-giani za 19.186.779 lir; podjetje inž. Renato Rostirolla za 29,169.978 lir; podjetje CESIA za 5,620.977 lir; podjetje Giulio Parmeggiani za 9,569.509 lir in podjetje R. Rostirolla za 34,869.134 lir. Z omenjenimi deli bodo potencirali in zboljšali železniške in prometne naprave v tržaškem novem pristanišču. Volitve tovarniškega odbora v laojedelmci San Giusto Sindikalni organizaciji sta se sporazumeli, da bodo 15-marca volitve tovarniškega odbora v ladjedelnici «San Giuston. I Tudi , [ebruaiju živahen ZAOOmtUV UDRMSKMPBISTAHfSCsU osebni obmejni promet Promet oseb med obmejnimi področji s propustnicami izdanimi na osnovi videmskega sporazuma, je bil tudi v februarju kljub hudemu mrazu* zelo živahen. Na tržaško področje je prišlo z italijanskimi avtobusi 2060 in z italijanskimi parniki 1570 oseb, z jugoslovanskimi avtobusi je prišlo 2718 in s parniki 2655 oseb, skupno torej 8993 oseb. V istem razdobju je tržaško področje zapustilo z italijanskimi avtobusi 2481 oseb, z italijanskimi parniki 976 oseb, z jugoslovanskimi avtobusi pa 2644 in s parniki 2946 oseb ali skupno 9147 oseb. Potresni sunek Danes se začne v Benetkah zasedanje ,Jadranske skupnosti a Prot'. Rotetto o delu komisije za študij in dokumentacijo za podkrepitev zahtev po tiovih progah Danes bo v Benetkah zase- Tržaški geofizični zavoa je včeraj zabeležil potresni sunek tretje stopnje. Suneš se je začel ob 12.03’30” m je bil kratek. Njegov epicer.ttr naj bi bil oddaljen od Trsta okrog 33k ’ ^z r e d no ^ * 'po m era b n aJ ” e n o tn ost danje »Jadranske skupnosti« ki vključuje vsa italijanska pristanišča ob Jadranskem morju in ki je bila ustanovljena zato, da zagotovi tem pristaniščem potrebne redne pomorske proge, V okviru ((Jadranske skupni stin deluje že dalj časa komisija za študij in dokumentacijo, katero vodi tržaški univerzitetni profesor Roletto, ki jč včeraj odgovoril dopisniku tržaške agencije ASTRA na nekaj vprašanj o delovanju te komisije in Jadranske zveze. Prof Roletto je dejal, da je Iz Ilirske Bistrice javljajo, da je potres trajal le nekaj sekund in da ni povzročil večje škode. do katere so prišla v okviru komisije vsa jadranska pristanišča. Komisija je do sedaj piedvsem skušala narediti Sinoči v Saležu proslava 8. marca POGAJANJA ZA NOVO DELOVNO POGODBO KOVINARJEV V četrtek je bila v Saležu proslava 8. marca, mednarodnega praznika žena. Po pozdravu domačinke je sledil kulturni program, pri katerem je sodelovala vaška mladina. Dušica Cvetlič je recitirala pesem «S sveta izgine naj prepiru, Neva Grilanc «Slovensko pesem«, Milena Kocman «Pismo materi iz groba«, Anica in Gabrijela Budin. Dušica Svetlič in A-nica Pirc pa so podale Cankarjevo «Sv. obhajilo«. Nato je domači pevski zbor zapel 4 pesmi pod vodstvom svojega dirigenta Miliča. Sodelovala je tudi domača godba-Proslavi, pri kateri je prišla do izraza enotnost vaščanov, je prisostvovalo veliko število domačinov, žena in mož ter mladine, ki so pozorno spremljali program in se potem zadržali na prijetni prosti zabavi. V okviru praznovanj 8. marca, mednarodnega praznika žena, bo v nedeljo 11. marca ob 9.3Q v kinu «Alabarda» govorila prof. Ada Gobetti od vodstva «Zveze italijanskih žena«. Prav tako v nedeljo, ob 17. uri, pa bo na prošnjo »Zveze demokratičnih žena« nastopilo na Opčinah Slovensko na-lodno gledališče s Pr.esUe.ve-vr igro «Sreča, kje si?». Članica vodstva Zveze demokratičnih žena bo imela piilož-restni nagovor. SIIUDME ORGANIZMIH V RIMU soglasne glede vseh mezdnih zalilev vrstni red zahtev tako, da bo Tudi v Trstu se bosta sestali tajništvi obeh kovinarskih sindikatov Iz Rima poročajo, da so se sestali predstavniki sindikatov kovinarjev vseh treh sindikalnih organizacij ter razpravljali o poteku pogajanj za sklenitev kolektivne delovne pogodbe za kovinarsko stroko. Glede mezdnih zahtev se vse tri sindikalne organizacije popolnoma strinjajo. Predstavniki treh sindikatov KAM JUTRI? Vsi na planinski ples. Igral bo ((VESELI TRŽTSKI KVINTET« iz Tržiča na Gorenjskem. Pohitite z, nabavo vstopnic in prenotacijo miz, (JI. sv. “'Frančiška št. 20 tel. 37-338 so se sporazumeli, da mora ZOPET NOVE ARETACIJE MLADOLETNIH KRIMINALCEV NOVI IZSLEDKI PREISKAVE o delovanju «avtomobilskih miši» Svojim tatinskim pajdašem ukradla 4 kolesa, ki so jih ti že prej ukradli na Opčinah - Kradli so tudi razni železni material V zvezi z aretacijo skupine »avtomobilčkih miši«, ki jih je policija pretekli teden že prijavila sodišču, so preiskovalni organi nadaljevali z zasliševanjem Angela R., ki je že dvakrat zbezal iz po-boljševalnice, in njegovega pajdaša Alda B- Ta je moral pac priznati vse tatvine, izvršene v zadnjih mesecih z Angelom. Tako je policija izvedela. da sta mladeniča u-kradla' iz nekega »ropolina« v Ul. Battisti dva zavoja cigaret, iz »Eiata 1100» v Ulici Cologna volneno odejo, iz nekega avtomobila tujega državljana listnico z dokumenti, nalivno pero in naočnike in končno, zopet iz drugega vozila, 4035 lir v gotovini. Aldo B- pa je tudi sam deloval in tako je iz raznih vozil ukradel žensko torbico z rokavicami in nekaj stotakov, dalje 50u0 lir v gotovini, razne beležnice, dežne plašče itd. Mladi izprijenec je šel celo tako daleč, da je iz bara Ljudskega doma v Miljan ukradel piašč (imont-gomery», Ker je Aldo B med zasliševanjem imenoval tudi druge mladeniče, ki so se ukvarjali s tem nečednim poslom, je policija aret.rala vse ter jih začela prerešetavati. 16-letni Dario S. s Stare istrske ceste je na primer skupno s 16-letnim Enniom C. od Sv. MM- Sp. in 16-tetnim ltalom p iz Domus Civica sodeloval pri 8 tatvinah koles, ki so lih nato prodajali za smešno nizke cene raznim starinarjem. S ponarejenimi ključi so tudi vdrli novembra meseca v starinarnico nekega »Uigija« iz Skednja, od koder ro trikrat odnesli baker in druge boljše kovine. Januarja so ukradli izpred oči delavcev Acegat ki so bili zaposleni v žaveljskem industrijskem pristamšču, precej bakrene žice, medtem ko so z dvorišča neke hiše na Ko- silo dokazov priznati svoje kriminalno delovanje, pri čemer je pojasnil, da so v glavnem «delali» dvakrat ali največ trikrat na teden. Aldo S, je tudi končno priznal, kar so ga obtoževali drugi njegovi pajdaši ter je tudi obrazložil, kje in kaj je ukradel sam brez pomoči svojih prijateljev. V glavnem se je specializiral v tatvinah železnega materiala z raznih gradbišč, pa čeprav ni opustil vdiranja v avtomobile. Bil pa je tudi tako predrzen, da je odnašal iz raznih hiš celo lonce. Končno sta tudi Enmo C-in Aldo C- priznala razne tatvine železa, bakra in celo zajca, katerega je Aldo ukradel pred nekaj meseci v neki hiši v Zavliah. Poleg 19-letnega Romana C- iz Ul- Soncini, 24-letnega Gina Stibilija iz Domus Civica, 17-letnega Angela S. in njegovega 2(Metnega brata A-driana ter Alda B., ki jih je policija že pred dnevi prijavila sodnim oblastem, so sedaj prijavili še Ennia C., Alda C., Daria S. in Itala F-Istočasno je policija prijavila sodišču zaradi nakupa u- k-radenega blaga 19-lelnega Silvana M-, 44-letnega Benedikta Srebernika iz Ul- Ron-cheto in 46-letno Adalgiso Moser por- Biekar s Stare istrske ceste. krat dogaja, da nekateri, ki nimajo čuta tovarištva in ne poznajo meje dostojnosti, izrabijo svoj položaj. Tak graje vreden dogodek te je pripetil tudi včeraj pred vseuči-liškim poslopjem, ko so starejši študentje zahtevali od novinca plačilo za izstavitev »matrikole«. Med pogovorom je baje nekdo hote ali nehote udaril novinca po nosu in ta je v samoobrambi potegnil iz žepa nož ter tri kolege bolj ali manj ranil. Enega od teh so morali s • precejšnjo rano na roki sprejeti v bolnišnico s prognozo okrevanja v 10 dneh, medtem ko so ostalima izprali rane in praske ter ju odslovili. Studenta-novinca, ki se je vpieal v prvi letnik kemijske fakultete in ki je rabil nož za obrambo, so policijske oblasti priprle ter seveda uvedle preiskavo, da ugotovijo, na čigavi strani je krivda. biti ta faza pogajanj dokončna ter da je treba rešiti sedaj vprašanje delovne pogodbe in mezd. Vsakomur je važnost tega sestanka jasna spričo dejst.v.i, da so pokazali tajniki vseh treh sindikatov kovinarjev enakost stališč do sklenitve nove pogodbe in uresničenja mezdnih zahtev. Ce prenesemo to enakost stališč na tržaško področje, ne more iz tega slediti drugega kot enotnost vseh kovinarjev v zahtevi po rešitvi vprašanj, ki so še vedno na dnevnem redu. To potrjuje tudi dejstvo, da sta se tajništvi FIOM CGIL in sindikata kovinarjev Delavske zbornice CISI. že obvezali, da se sestaneta in določita smernice za skupno akcijo. Krajevni sindikat FIOM CGIL nove Delavske zbornice sporoča, * da bo sklical v ppnedeljek popoldne dve zbo-roVanji delavcev pred Tovač-no strojev in ladjedelnico Sv. Marka. Na teh zborovanjih bodo delavcem sporočili, kako potekajo pogajanja v vsedržavnem merilu ter dokončno izoblikovali zahteve v krajevnem obsegu. Nedvomno so vesti, ki prihajajo iz Rima, zelo pozitivne, saj bo sindikatom le z enotno akcijo uspelo prisiliti delodajalce k popuščanju, da se končno sklene nova delovna pogodba in da se s tem izboljšajo mezdni in normativni pogoji kovinarjev. Ta vest je še bolj razveseljiva, če pomislimo, da sta obe sindikalni organizaciji še ob zadnji stavki v CRDA zavzeli različni stališči, da sta se pa sedaj obvezali da bosta skupno razpravljali tudi o lokalnih zahtevah aprila, se namreč ne bo več označevalo vžigalnikov, temveč se bo plačala taksa s posebnimi značkami, katero bodo lastniki vžigalnikov prilepili na osebno izkaznico. Razmejitvena komisija se je sestala na Skojijeh njeno delo predstavljalo realno pomoč politikom, ki bodo zahtevali od odgovornega ministrstva ustanovitev novih pomorskih zvez. Komisija namreč zbira obsežen statistični material, ki bo na nesporen način potrdil zahteve. Obsežno delo je opravila komisija v zvezi z zahtevo po ustanovitvi redne proge proti Daljnemu vzhodu, pri čemer je ugotovila na osnovi nespornih podatkov, da obstajajo obširne možnosti za gospodarski uspeh take proge. Te možnosti stalno krepi sedanji politični razvoj, kot tudi jače-nje trgovskih vezi med srednjo in vzhodno Evropo ter Kitajsko in ostalimi deželami Daljnega vzhoda. Proučevanja so tudi pokazala nujno potrebo in gospodarsko upravičenost ustanovitve novih prog iz Jadranskega morja proti Levantu. Pokazalo se je tudi, da morajo biti ladje na teh progah hitre ne samo v brzini vožnje temveč tudi opremljene za hitro razkladanje in naklad inje blaga. V ta namen so proučili zamenjavo ladje «Campidoglio» z dvema novima ladjama po 4.000-5.000 ton. Te ladje bi morale biti mešanega tipa in grajene tako, da bi zagotovile hiter prevoz potnikov in Dlaga. Prispevki za žrtve zime Se vedno se nadaljuje zbiranje prispevkov za kraje južne Italije, ki so bili prizadeti zaradi slabega vremena. Včeraj so na sedežu Rdečega križa nabrali 4 000 lir. na tržaškem radiu 34-695 lir, na generalnem vladnem komisariatu pa 168-960 lir, skupno torej 207.655 lir. Do sedaj so skupno nabrali pri omenjenih ustanovah 6 milijonov 258.263 lir. Na sedežu USIS Razstava ilustracij slikarja Bogdana Groma Danes ob 17. uri bo na sedežu USIS v Ul. Galatti 1 otvoritev razstave knjižnih ilustracij tržaškega slikarja Bogdana Groma. Razstava obsega serijo risb, skic, vinjet v črno-belem in v barvah, ki jih je zamislil Bogdan Grom za ilustriranje knjig znanih ameriških pisateljev. Razstava bo odprta do 20. t. m. Urnik bo objavljen pravočasno. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja tržaški slovenski slikar Bogdan Grom. Razstava te odprta vsak dan od 10 do 13. in od 17. do 20. ure. Rossetti. 15.00: ((Sreča ska», S. Loren. L-e,« » Excelsior. 15.00: “'^ood „ dina«. J. Dean. N ^r, W Fenice. 15.00: «Moja lin««. J. Leigh* Nazionale. 15.00: ‘T* Mac Crea, M. » Filodrammatico. 16-uu- M,rtu njeni nečak«. U. Levvis. ,os®f, Supercinema. 16-00- ^ j, letna dekleta«, *■ lasio- Arcobaleno. 15.30. « rdečega žameta«. «• Collins (Odi J. Astra Rojan, skončnostD). *»• ° * prtem morju«. -Bogarde. -nlobol® £■ Cristallo, 16.00: «.®0D7 * morje«, V. Le«'• Mladoletnim. «t * lvuauoieuuiii r y«i na • Grattacielo. 16.00. «v J. Prnvell. D. Beggfc t Alabarda. 16.00: AriitMo* "HO«** * ne G. P,g, ^ vica», R. Stack. Aurora. 16.00: ček«. L. Caron, M" »P aribaldi, 15.30: C* Zopet mraz Natečaj za strokovnjake za vremenoslovske postaje Jugoslovansko - italijanska komisija za razmejitev na tržaškem področju se je danes ponovno sestala v Škofijah. Vlaganje prošenj za zasedbo javnih prostorov Županstvo poziva lastnike javnih lokalov, ki nameravajo v 1. 1956 postaviti stole in mize izven svojih lokalov, da vložijo zadevno prošnjo na kol-ko-vanem papirju za 100 li-r do .11. marca t. 1. na V. oddelku (sekcija I.) v mestni palači. Prošnji morajo prosilci priložiti dovoljenje za lansko l-eto. Nadaljnja zasedba javnih prostorov bo dovoljena le, če bo prošnja vložena pravočasno. Po dveh kar pomladanskih dnevih <-e je včeraj zopet povrnil mraz z vetrom. Živo srebro je močno padlo, posebno v zgornji kraški okolici! Okrog 5- ure popoldne je okrog Trnovce. Bajte in drugod začelo snežiti, vendar ne za dolgo. Po padcu z okna umrla v bolnišnici Včeraj zjutraj ob 5 30 je na ortopedskem oddelku, kjer so jo sprejeli po padcu z okna stanovanja nekega zdravnika, pri katerem je bila zaposlena kot gospodinjska pomočnica, podlegla poškodbam 50-letna Giovanna Fran s Stare istrske ceste, kateri so ugotovili poleg rane na glavi tudi zlom hrbtenice Predvčerajšnjim so jo zdravniki operirali, vendar j njeno srce ni vzdržalo in ženska je izdihnila. Ako bi oetala živa bi bila Frarijeva delno paralizirana. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA 6 let je povzročal družinske zdrahe» « Obsojen zaradi slabega ravnanja z ženo in otroki, katerim je povzročil tudi telesne poškodbe O 56-letnem Venezianu De- Z motorjem v zid lonkovcu ukradli tudi železno cev. Angelov brat Adriano S. pa je celo povedal Stib da ie skupno s Stibiltjem Ukradel zgoraj imenovanim mladoletnikom 4 kolesa, ki so jih ti ukradli na Opčinah. V pomanjkanju boljših predmetov sta se mladoletna tatiča zadovoljevala tudi z rezervnimi kolesi skuterjev, kakor tudi «. prevlekami sedežev itd- Iz neke lambrete v Gradiški sta mladeniča ukradla celo bencin. Stibilija, ki je pred dnevi še zanikal večino tatvin, so ponovno po-lica'1 na zagovor in tokrat je moral pod Da bi se izognil psu. ki je stekel čez cesto, je 50-letni član obmejne policije Fran-cesco Di Giacomo, ki stanuje v vojašnici pri Dragi, včeraj zjutraj izgubil oblast nad svojim motornim kolesom in v precejšnjo silo trčil ob zid ob strani ceste v vasi, kjer je njegov sedež Kmalu po nezgodi so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico in ker so mu zdravniki ugotovili poleg rane na glavi tudi pra ske na čelu in nosu z verjetnim zlomom nosnih kosti, so ga pridržali na I. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo agent okreval najkasneje v 2Q dneh. Pretep pred univerzo Med tako imenovanim «Rdečim tednom«, ko po stari navadi zahtevajo starejši univerzitetni študentje od svojih novih kolegov-«bru-cov». da si s plačilom večerje ali zakuske priborijo vstop v njihovo sredo, se več- Huda prometna nesreča na mostu pred Domjom Malo pred 22. uro so sprejeli na ortopedskem oddelku z zlomljeno stegnenico desne noge 18-letnega Ernesta Lo-renzija iz Ul. Molin a vento, ki bo verjetno okreval v 60 dneh, medtem ko so morali pridržati zaradi številnih u-darcev na kolenu in drugih delih noge na opazovalnem oddelku 16-letnega Antonia Lucchesija iz D’Annunziovega drevoreda. Mladeniča, ki nta se zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom, sta izjavila, da sta se okoli 20-30 vračala motornim kolesom, ki ga je vozil Lorenzi, iz Doline proti mestu, kc jima je na mostu pred Domjom ugasnila luč kar je zadostovalo, da sta izgubila smer in trčila ob o- grajo mostu. Sunek ju je vrgel s sedežev in mladeniča sta odletela preko ograje ter obležala dva metra niže. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je razpisalo natečaj za sedem službenih mest tehničnih strokovnjakov za vremenoslovske postaje v Trstu, Tarantu in Messini. Za natečaj je potreben zrelostni irpit realne gimnazije, navtične šole ali industrijske šole. Interesenti morajo vložiti prošnje na omenjenem mini-strstvu s potrebnimi dokumenti' do 16. t. m. Značke za vžigalnike Od včeraj so v prodaji značke za lastnike vžigalnikov. Te značke so rdeče barve in merijo 20 x 24 mm. Lastniki katerih vžigalniki niše označeni z žigi, morajo te značke nabaviti v vseh prodajalnah monopolnih izdelkov za 300 lir. Po novem zakonu, ki stopi v veljavo 8 ancovichu iz Ul- Fagliaricci i-majo sosedje kakor tudi njegova 51-letna žena Ana in otroci kaj slabo mnenje: vedo povedati, da je pijanec, prepirljivec in kolikor toliko nevaren človek, ki slabo ravna z družino, za katero noče niti skrbeti. Nasprotno pa se je Deancovich, ki se spati noč pod milim nebom Prva iskra prijave se je vnela maja 1953. leta, ko so morali policijski agenti zaradi prepira, ki je nastal ftanovanju Deancovichevih intervenirati in tedaj se jim je posrečilo pomiriti razburjene duhove. A uro kasneje so se morali možje postave je moral zagovarjati pred so- vrniti, kajti novemu prepiru diščem, zagovarjal, da mu vino sicer ugaja, a da ni pijanec ter je kratkomalo žrtev svojih najožjih sorodnikov, ki ga sovražijo. Moža eo sodili zaradi obtožbe slabega ravnanja z družino in povzročitve telesnih poškodb ženi in otrokom. Prva točka ga je obtoževala slabega ravnanja od 1949 leta do 8- marca lani, pri čemer naj bi grobo žalil ženo, kateri je tudi, kakor že 25-let-nemu sinu Bernardu, 21-let-ni hčerki Germani in sinu Antoniu povzročil razne telesne poškodbe- Druga točka je pravzaprav ponovitev prve, razen obdobja slabega ravnanja, ki je šlo od 1950 do 1953. leta in je doseglo vijek z begom matere in hčere, ki sta bili prisiljeni pre- TRAGIČEN KORAK DVEH OBUPANIH NAD ŽIVLJENJEM Samomorilna skoka iz visokih nadstropij Medtem ko si je prvi vzel življenje zaradi neozdravljive bo-lezn*, vzroki tragičnega dejanja pri drugi žrtvi niso znam Kmalu po 12- uri so stanovalci hiše št. 21 v Ul. Con-cordia zaelišali votel odmev udarca na dvorišču. Nekateri so stekli k oknom in od tod videli vratarja, 57-letnega je sledil brutalen napad, pri čemer je mož vrgel proti ženi pokrov šivalnega stroja, ki se je razbil na več kosov in ker ni bil za nobeno drugo rabo, so ga vrgli v ogenj Drugi prepir je sprožila neka moževa zahteva, katere pa žena ni hotela sprejeti niti ko ji je ponudil 5000 lir. Denar je ženska sicer sprejela a ker mu želje ni hotela izpolniti, se je mož razburil ter nato napadel tudi svojo hčer. S to se je spoprijel, ker nima nobene volje do dela in še posebno, ker mu je hotela pojesti hrano, ki si jo je pripravil za kosilo za naslednji dan- Te skoraj vsakodnevne «družinske zdrahe« so nasta jale zaradi njegove ljubezni do vina, in žena, ki je bila sita vsega, je zahtevala in tudi dosegla ločitev, vendar sta bila prisiljena stanovati pod isto streho. Nekaj časa je bil v hiši mir, a 7. marca je ponovno izbruhnil prepir in tedaj jo je izkupil Dean-covichev 25-letni sin Bernardo, katerega je oče pošteno opraskal po obrazu in mu izpahnil prst na roki. Potrpljenje je doseglo svoj višek in tako so morali zopet intervenirati agenti, katerim je Bernardo povedal, da je pijani oče nadlegoval mater in druge in da se je on vmešal, da bi pomiril razburjene duhove. [ °tEPAtlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21. uri uprizori gledališče Edruardo z Dolores Pa-lumbo novost F (tu a rti a De Fi-lippa «Glasovi vesti« (Le voci dr dentro). POMLADANSKI KONCERTI V nedeljo ob 11. uri bo v gledališču Verdi I. nedeljski koncert ((Pomlad 1956» orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luisrija Toffoia. Solista nta klavirju Aurelia Catolia i.n Nini Perno. Na programu: Schubert — IV. simfonija (tragična), Saint-Saens — Karneval živali (novost za Trst). VVagner — Sig-fridova idila (Preludij iz I. dejanja «Mojstri pevci«). Garibaldi, 15.au: “t,.'7neta Veneto«, A. M. , C Giustini. i ~ Ideale. 16.00: «2«"® . S. Loren. Impero. 16.00: cj<. S. Loren. V. De« j[«S° Italia. 15.30: svetu«. G LolK*" S: S Marco. 16.00: t9 te rešim«. M. Vi«1'' Kino ob morju. 1®-V“ st£ vičar«, P. Stewart, 1 i. 16.00: J0gL f- VilQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 9. t. m. ob 20.39 v kino dvorani v Skednju Eduardo De Filippo GLASOUI UESTI ”—1 - Jutri 10. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH J. B Priestley Sreča, Kje si? SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 11. marca 1956 na sedežu v Ul. Roma 15-11. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Volitev komisij 3. Poročila: tajnika, referentov, blagajnika 4. Diskusija 5. Volitve 6. Razno Moderno, lb.uu: »“ ji oceanu«, R. Murray. ... og**-" Savona. 15.30: «Zel* Kelly, S. Grainger-Viaie. 16.00: ((Začne ^ pl va», Y. Reinaud. ■ , d-ette. . islOtJd Vittcrio Veneto. doon«, V. Beivedere. 15.30: «B p# ci», R. Hudson, 'j,,» Marconi. 16.00: (d*** se. P. Cressov. .mO. Massimo. 16.00: Palm er. ,0^ Novo cine. 16.00. 0 Douglas. S. V Odeon. 16.00: «Ljoo gg# ga«, F ArnoU'1. v. doienim prepov. s ^ Radio. 16.00: I arenami«. D. M^Sui ^ Venezia. 15 30: «*!?!£ Da-nova. I. De ^ Skedenj. 20.30: Pre{* PETEK, 9. TKSiT 1*01*1 11.13 Lahki Kt Življenja in J Kubiček: 12.10 Z* kaj; 12.45 V svetu * ,30 T- ftnft.nao-, SVetSi V K Iz opernega čajanka: 18.00 &L£{ 'Lff za violi no in 16.24 Rimski K°rf,ViA ška; 18.30 Z __f(t poi‘lOF 18.40 Operne l^r Mario Del Monac • Joio: Suita iz Mjgtve^ 19.15 Velike Prl“L*ja' ske kemije. 3. V[!iP-Priljubljene mel 20.05 Lebarjevi fi-.. , je zbor slovenske vajčK• f 'Jft CIA Cf rnn«f>Vl ~ef 20.50 Straussovi \ Prireditve Ln UIT1 i jrm euuve r 21.15 Nastopata ^ po)y Phil Spitalny; ni kvintet; 21.50' fi št. 5 za klavir ^^ ^ Zgodovinski pevcev; 23.00 Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 9. marca t. 1. ob 1*. uri na sedežu v Ul. Roma 15. PD »Andrej Cok« z Opčin vabi svoje člane, da se udeleže predavanja, ki bo v društvenih prostorih danes 9. t. m. ob 20.30- Predaval bo prof. Alojz Rebula o velikem pesniku Francetu Prešernu. T“ K«"*;: G-duru; 14.30 '*‘VV kronika; 17.45 K $ Aliria Diaza:'yeri koncert. dirigi'ra ■t O 1 ' .V Slovenska P°r&‘: ^ Italijanska poi0^1 J 17.40. 22.30 ,t m 5.00-6.00 Spor^ tjj/ 6.00 Jutranja j t ril 11.00-12.00 Sporeu n*”;, K: 13.30 Ugani z "S \l 15.00-16.00 g«yj 16.00 Serenade zb0ri: L/* Arije, dueti ‘n1fg5 V, be-no okno: ‘17 i2 Jjl 18.00-19.25 SP<«r®jj| nrj,. 19.25 Dve ,< arlt?/vaj3 A' iriiM-A motive «h35 ‘ 18 •tazij' rodne motive j2,V rijan Lipovšek, ^j.Odfjr| OD VČERAJ DO DODES ritmu tanga: jlfi A red iz Ljubiji i* i pesmi; 22.45 Pe^nsK»l' sije poje zbct pa. 23, J ^ 1>1 nciia 11 e pujc s 3.15 Plesna jj\j .- >. <» * * jl^f nje čase je bolehal na očeh, zaradi česar mu je vid stal-1 Deancovich se je tudi tedaj no pešal, tako da je postal izgovarjal, da je nedolžen, skoraj slep. Obupan zaradi | je že spal, ko so ga nesrečne usode, je večkrat Železen kos na nogo Pri rezanju ctehele železne plošče v livarni Ilva je del te priletel 35-letnemu Antoniu Martinu iz Ul. Molin a vento na desno nogo. Zaradi česar je bil prisiljen zateči se z rešilnim avtom po zdravniško pomoč. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili precejšnjo rano in ker je možno, da mu je železna plošča povzročila tudi poškodbe na žilah, so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. upokojenca Bartolomea Bo nettija, stanujočega v pritlič ju, v mlaki krvi na tlaku. Nemudoma so poklicali policijske agente in za njimi je prišel tudi policijski zdravnik dr. Niccolini. ki je ugotovil, da je mož zaradi prebitja lobanje podlegel na mestu. Uvedena preiskava se je kmalu zaključila, kajti bilo je jasno, da je Bonetti izvršil samomor- Ugotovili so, da je mož, s trdno voljo, da si vzame življenje, šel do okna med drugim in tretjim nadstropjem. od koder je nato skočil v globino. Bonetti je živel <• svojo ženo in z odraslim sinom. Zad- dejal, da bo izvršil samomor, kar je včeraj tudi storil. Ob 13.45 so pokojnikovo truplo foš- odpeljali v mrtvašnico sp ne bolnišnice, kjer bo ostalo na razpolago sodnim oblastem. Navsezgodaj zjutraj je tudi 50-letna Alba Luzzatto iz Ul. Giustiniano 9, ki je živela sama v svojem stanovanju v šestem nadstropju našla smrt po skoku z okna svojega stanovanja. Kaj je sililo žensko v smrt, ni znano, ker policija ni dala nikakega poročila. Izvedelo pa se je, da je okoli 7. ure, potem ko je vstala iz postelje, šla k oknu in skočila V nočni srajci v globino. otroci odkrili, ga obmetali s snegom in nato vrgli celo skozi vrata na cesto. Možu, katerega je javno mnenje opisalo kot suroveža, pa sodišče ni verjelo in ga je spoznalo za krivega slabega ravnanja od 1949 do 1955. leta ter ga obrodilo na leto dni in 2 meseca zapora ter seveda tudi na plačilo sodnih stroškov. Kakor je njegova žena pojasnila, se je Deanco-vieh zadnje časi znatno poboljšal. a ta kazen ga bo verjetno stalno opozarjala na njegove dolžnosti do žene in otrok. Preds. Ostoich. tož. Malte-se, zapisn. Rachelli, obramba odv. Presti. ROJSTVA. SMRTI IN POROKU Dne 8 marca 1956 se Je v Trstu rodilo 9 otrok (l mrtvorojen), umrlo je 11 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: delavec IVil-Uam Joseph Spencer in gospodinja Maria Lourdes Lanzi. varilec Valeno Mayer tn gospodinja Maria Luigia S leg a, pomorščak Carlo Tepta tn gospodinja Lucil-la Caisutti-Gerbec, mehanik Mario Tragin in gospodinja Nivea Degrassi UMRLI SO: 49-letna Augusta Cocetta por. Faresin, 62-letni Alberto Eugenio Dini. 77-letni Pie-tro Vesnaver, 79-letna Mercede Lucci, 67-letni Er mano o Sblatte-ro, 67-letna Giusepplna Maria Somin por. Sclpione, 73-letna Amalija Novak vd. Semerl. 37-letni Carlo Giribaldi. 64-ietni Giuseppe / Lorber, 50-letna Gt<>-vanna Tram. 19-letni Giuseppe Giacca. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. Ul, P Revoltella -12; Depangher. Ul. S, Giusto 1; AUa Madorma del Mare. Largo Piave 2: Zanetti, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia v. Barkovljah in Nicoll v Skednju 327,1 m, Poročila oh„„ j9f 13.00. 15.00. n00 11.00 RadU^i jld5, ; Zabavna gia^’ nem palčke> fl« ca): 12.00 Zab ma^vi'. ,ia Mariborski 12.40 Krešimir IT J; rsLsi Th Mati; 16.00 .flŠ nični koncdčLnn hi 16.00 ifl5 3«' cv«ert: o% M poslušajte!: J®;™Sl^tA boilTsTs'pojgr v, L8-45 v p Glasbena Cj/ stani In B>'al'°atisKl dov sveta: SPan Mala serenada- ty , 17.30 IZ preteklosti Dne 8. t. m. nas je za vedne zapuS ga mama in nona AMALIJA SEMERL roj 20.45 Balet nova «Mala 21.00 Artur »V* leni papifcto-f-ijj* 6. festivala Samremu. Anton Ri^atiC° za Dijaško M* Pogreb nepozabne pokojnice bo iz kapele glavne bolnice. i1 K°* Žalujoče družine in Lesti>n Trst 9. marca 1956. proslave mednarodnega dneva žena 8, marca . Praznovanje mednarodnega dneva žena je privabilo v dvorano na stadionu »Prvi maj« š ežnem programu je nastopila tudi mala Majda Batič iz baletne šole SNG. Na zgornji sliki pr jančanov, v ozadju člani »Tržaške tamburice« številno občinstvo, prizorček malih Ro- Ruski elektronski računski stroj «M-2» V sekundi opravi tri tisoč matematičnih nalog Elektronski stroji postajajo v sedanjem razvoju znanosti in predvsem tehnike to, kar so bili nekoč navadni računski s troji. Gradnja raznih zelo zapletenih in skrajno preciznih naprav terja račune, ki jih tudi zelo vešč matematik le s težavo izračuna in, kar je še najvažnejše, porabi za tako računanje izredno mnogo časa. Najnovejši elektronski računski stroji pa te računske operacije olajšajo in predvsem skrajšajo, v kolikor bi jih včasih brez njih sploh mogli izračunati. Zato si praktično ne moremo zamisliti večjega tehnično znanstvenega laboratorija brez takih elektronskih računskih strojev, ki jih strokovnjaki iz leta v leto izpopolnjujejo. V energetskem inštitutu A-kademije znanosti ZSSR so izdelali in že več let uporabljajo elektronski računski stroj Stroj ima nad 1500 elektronskih žarnic in v eni sekundi napravi 3000 matematičnih nalog z desetmestnimi števili. Razmeroma majhno število t-lektronskih žarnic in majhen obseg sta posledica uporabe novih vzorcev in prevodnikov. Prvi elektronski računski stroj je imel 18.000 elektronskih žarnic. «M-2» deluje nepretrgoma. Pri njem sta zaposlena sam v dva človeka. S strojem so rešili važne in zamotane naloge iz raznih panog znanosti in tehnike. Med drugim so določali z njim stabilnost hidro-tehničnih naprav. Za vsako računsko opravilo je potreboval stroj kakih 9 ur. V tem času je rešil več kot 50 milijonov računskih nalog. KAJ NAM JE POKAZAL ČETRTI CGIL v RIMU? Edino možna pot k uspehom j e v dosled ni demokratizacij i (Od posebnega dopisnika) . pomeni, da se je treba prila- RIM, marca — Glede četrtega kongresa CGIL smo ze rekli, da pomeni velik korak naprej v sindikalnem in delavskem gibanju sploh. 2iva diskusija, ki ga je označevala in razlika mišljenj glede metod, ki jih je treba uporabljati v borbi za rešitev številnih osnovnih vprašanj in za uresničenje skupnih ciljev, niso razrahljali enotnosti, marveč so jo celo okrepili in strnili razne struje. Od teh so sedaj zastopane v vodilnem odboru komunistična, •socialistična, socialdemokratska, republikansko mazzinijevska, | krščanska, anarhistična, ne- goditi položaju na posameznih področjih in v tovarnah, vskladiti mezdne zahteve z zahtevami po spremembi gospodarskih in socialnih struktur ter vse to reševati v konkretnem političnem položaju. Na podlagi te nove linije in teh ugotovitev je kongres’ tudi nakazal, ceH|-av ne dokončno izdelal, smernice za reševanje številnih vprašanj italijanskega delavstva in metode borbe. Na prvem mestu je pri tem seveda borba za izboljšanje mezd in plač, normativnih določb ter sistema socialnega zavarovanja. Ta ! borba je seveda tesno in nuj- godba še vedno osnova, da pa se je treba glede nestalnih in spremenljivih mezdnih postavk pogajati po po- nosti poljskih delavcev s-o *e na kongresu vsi strinjali, da je treba med zahtevami po reformi gospodarskih struk- odvisna in struja »Unita Po- no P0'62311*1 borbo proti ^ET RAZGIBANA ODDAJA TOČKE»ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ*- iz Hvrjrjvllu ihiiiji siiingomlec I}ol('ijiiniii !to 5e :rifiin/ri/ri tla ^dnik Lelio Buono iz Barija se mora zadovoljiti z avtomobilom «1400» namesto da bi dobil pet milijonov Pat'čni in mladi Benito Palomba, ki sicer dobro pozna neapeljske popevke, je padel pri osmem vprašanju Ob, Wlj c>ns] 'ki uradnik iz Reg-Vtlno j1**?.1*0 Ciari ima šte-u, ružino in bržkone si ^ taJi- Pr'v°ščiti kdove ka-je /0^ne8a življenja. Za-> razumljivo ’ njejgo- ‘t^hi le in ganjenost ob ®^*dko zmaSh Ciari je znal Se °dgovoriti na prvo in P* Se vPrašanje, pri drugem je nekoliko zatak- 1>ilo"vmu VJ.^ar se je dovolj hi- *e v T*’ Ves srečen se je ^jatelv objel s svojitn t|’°1'aln'lem’ katerega je za kako Pom°č vzel s seboj: ^šjbrj °. druKo pomoč bi mu ^1. gev a Prijatelj težko slu-lUth ceda. so bili v dvorani iateij- ‘ariievi svojci in pri-‘«tl, ’ Tako je vesela pri-* oder njegova tri-vrBi * b®erka, ki se mu Jttti n3 P^rog vratu in sc-’ Pa .^“Sla izostati tudi tia V, odri Se drugi so se zbrali akal * ter nato srečni od-Ni 1 za zavese. a Intel take sreče sodnik Lelio B-uono iz Barija. Pripeljal si je s seboj prijatelja, kar pravega strokovnjaka. Toda niti oba skupaj ri-sta znala odgovoriti na vprašanje. Buono bi moral povedati imena treh Schumannovih uvertur k operam, ki j.h sicer ni napisal, a imajo imena po enega Shakespearovega, Schillerjevega in Goethejevega dela. Za «Julija Cezarja.) (Shakespeare) je Buono še vedel, toda niti on niti njegov prijatelj nista mogla ugotoviti Schillerjevega in Goethejevega dela, ki se ju je Schumann lotil s svojima uverturama. Poleg «Julija Cezarja« bi moral v odgovor navesti še ((Nevesto iz Messine« (Schiller) m ((Hermanna in Dorotheo« (Goethe). Tako do petih milijonov ni prišel, pač pa se bo lahko peljal domov z lastnim ((1400». (Ce ga že ima, lahko starega proda..,). Končnemu cilju sta se danes približala še dva: Gam- hjni, ornitolog, in pa Pelle-grtni, poznavalec operne glasbe. Prvemu je Bongiorno povedal, da so prihajali očitki, češ da je doslej šel včasih prepoceni naprej. No, Gam-bini je začel pojasnjevati, kako so včasih vprašanja težka. Ni mogoče vsega vedeti kar taiko na pamet;, treba je torej vprašanje dobro premisliti in odgovoriti šele, ko je človek upošteval razne pogoje. Ko so ga n. pr. zadnjič vprašali, kateri ptič gnezdi tudi sredi zirr.s, tega ni znal on takoj. Izključiti je moral vse ptiče, ki se hranijo z insekti in poletnimi semeni. Ko je ugotovil, kaj ostane pozimi za hrano ptičev, je začel misliti na to. kateri ptič ima tak kljun, da lahko nabira zimska semena in tako je prišel na krivokljuna. Včeraj pa je kar hitro naštel tri ali štiri ptiče, kV imajo to lepo lastnost, da svoj plen nataknejo na trne po grmov- pJISCavs HA DEŽELA KOVEIT JE NANAGLO OBOGATELA ^elikansko bogastvo nafte i^ga pa izkoriščajo tujci spremembe v/ gospodarstva so omogočile formira-klavskega razreda, ki že žanje uspehe svoje borbe ,nVka v- Vre*cev je mala dr-uy.eit Ob obali Per- zaliv a bila takorekoč t d diskih °dkritja bogatih pe- Kuveit uvrstila že na peto ! u vrni- -- j- mesto na svetovni leetvici dr- žav - proizvajalcev petroleja. Danes še nimamo popolnih podatkov o količini nafte, ki so jo načrpali v lanskem letu, ,toda že v samih prvih sedmih mesecih lanskega leta so vrelci nafte v Kuveitu dali 31.848000 ton nafte, Dohodki, ki jih pri črpanju nafte, imata že prej omenjeni družbi, so ogromni. Ku-veitska petrolejska družba, ki jo sestavljata zgoraj omenjena delničarja, je v črpal-palne naprave vložila 112 milijonov ’ dolarjev kapitala, toda že v samih sedmih letih črpanja znašajo njeni dohodki 1,371.500.000 dolarjev. Dežela Kuveit dobiva od tega le določen odstotek, ki se pa pri takem dohodku vsekakor nabere v lep znesek. S povečanjem proizvodnje se večajo tudi ti dohodki in v letu 1932 so nanesli lepo vsoto 140 milijonov dolarjev, v letu 1953 pa je Kuveit dobil na ta račun kar 155 milijonov, kar bi vsekakor btn dovolj, da bi se proizvodne sile te dežele in z njimi življenjska raven prebivalstva znatno dvignile. Toda le tretjina teh dohodkov gre v investicije, Da bi se proizvodna zmogljivosti in gospodarski razvoj Kiiveita z omenjenimi sredstvi kolikor toliko smotrno razvijal, je bil izdelan desetletni načrt, ki predvideva za 400 milijonov dolarjev investicij. V ta načrt spadajo: gradnja električne centrale, modernizacija pristaniških naprav, gradnja stdobnega le- i>»ana ln Syetu ne Ie ha Zahodu Hi V svoi?asploh' ampak ceri,’ v san, nePosredni bliži- °ržavic? kSrednJem vzh0' k 119 n Kuveit se razte- l,V' kiti ; ‘ln‘ kakih 20.000 ie 1*' la mala povr‘ , Htlna P veuki večini le t«!0 nb.e5i'eiM puščava in Prirn' nt>Ba’ ce je V f« 1 bet niltih izpred deti«* kot istih ,etih uzna-aJeU 5 . skrajn0 siromašna j ■ v0rn v, Itlzv>1'm P°lie* 1 ‘^'cino ez industrije in ^Otiai-, n‘zkim povprečnim Sos d°hodkom vt PlJC,arskJem Petroleja je v > bas,6,11 z*vljenju Kubi *lo hovo obdob-Cri^he1Ja za ‘a*ahje m >5134 b,laP<’t,J0lej6ki>t vrel-ka, To i, lzda'ia že leta za !’tska onces')o je dobila Čel bo , patrolejska družba “Via let, troS»>Uiu H v njej. pa so-oi .—‘aiu fnakim deležem >tepka Ahgloiranska pe-hja *3ski uUŽba in Golfski km z0zigu hSorcij, Doseda-r U, oa ? ha dela so od- c0] d - . te biK h k v,!*. mi*i)ard sodčkov, '* s i • _ . 1 Uti 1 o , v ztlašajo rezerve pe-kjf 1 kot n,?1 ma*’ deželi nič ati 18.3 odst. celot- dru > Svetovnič J oc b« *dl dr reZerV lej-,Se je svetovne voj b Vrni z ori4čanje petro-ie !%. j *ev začelo šele le-leta*H tak,,' 8 brzina razvoja °koi,l954 p, P*«1®. da J® ze irr i' 4ij fy,01Zv°dn.ia dosegla 6 je 'ionov ton nafte d' tega deželica tališča in cest, nadalje predvideva načrt gradnjo Šol in bolnic ter zagotovitev brezplačnega zdravljenja, ki so si ga pridobili delavci petrolejske industrije. Ker je Kuveit puščavska dežela, je vprašanje vode eno najtežjih in zato omenjeni načrt predvideva tudi gradnjo vodovodov, ki bi zajeli vodo iz reke Sat el Arab. Slednja dela so označena kot najnujnejša. V prvih petih letih tega desetletnega načrta in sicer od leta 1952 do leta 1957 je proračun predvideval za 250 milijonov dolarjev stroškov, toda v uresničevanju posameznih načrtov je prišlo do. teh-n'ičnih težkoč Ze prej smo omenili, da je novi vir bogastva vplival na življenjsko raven kuveiteke-ga prebivalstva, pa čeprav ne v obsegu, ki bi ga lahko prt čakovali. Vsekakor pa je nova industrija prinesla znatne spremembe tudi v razredni in nacionalni strukturi sedanjega prebivalstva Kuveita Iz sosednih arabskih dežel se je v Kuveit selilo precejšnje število ljudi in od 250.000 prebivalcev, ki jih šteje ta mala dežela, je najmanj 100 tisoč priseljencev. Poleg tega pa se je z novo industrijo ustvaril iz prejšnjih kmetov in lovcev na bisere ter doseljencev delavski razred, ki že postavlja svoje pogoje za izboljšanje življenjskih razmer in ki je, kot smo že videli, žel že prve uspehe, ko si je že pri bo v * I hrezp'ačno zdravljenje iz javnih sredstev. ju in potem pojedo zalogo, kadar jim pač prija. Pellegriniju. inženirju iz Livorna, so zavrteli ploščo z neko arijo. Njemu ni bilo težko uganiti, da je arija iz Rossinijeve »Semiramide«. In taiko bomo imeli prihodnji teden zopet dva kandidata za pet milijonov. Ali bosta prešla tudi zadnjo oviro? Ni prijetni, če je kdo dospel skoraj do cilja, pa "se spotakne pri zadnjih korakih. Se se pa kdo prvič pojavi pred televizijskimi aparati, pa se mora že tudi posloviti od nadaljnjega ugibanja, to *u-di ni nič kaj ugodno. In kar očitno je bilo, da je 20-letne-mu Benitu Palomba iz Torre del Greco zelo neprijetno, da se prihodnji teden ne bo mogel vrniti pred televizijo. Pa-l*mba je nastopil kot poznavalec slavnih neapeljskih popevk, Prvo vprašanje je bilo smešno lahko; mogoče je služilo samo za to, da je mlademu prodajalcu osvežilnih pijač dalo poguma. Naslednja pa so že bila težja; in Palomba je znal vse lepo povedati; kdo poje (na plošči) kako popevko, znal je navesti verze, vedel je, katera popevka je zmagala na tem ali onem festivalu itd., toda pri osmem vprašanju se pa ni več znašel. Zdelo se mu je, da popevka, o kateri je bilo pri tem vprašanju govora, ni ravno slavna, — on je pa nastopil kot poznavalec slavnih popevk — toda ni mu pomagalo. Televiziji je moral dati za to pot slovo. Kot prvi pa je včeraj nastopil starejši gospod, trgovec iz Palerma Ario Bonelli. Ni sicer pravi Sicilijanec, a živi v Palermu že desetletja. Ta si je izbral za predmet izpraševanja pred televizijo beneško slikarstvo. In naj ga je potem Mike Bongiorno vprašal za kak podatek ali mu je pokazal kako sliko Bonelli je imel takoj pripravljen pravi odgovor. Pri tem se je vsakikrat zadovoljno posmejal, čim je na vprašanje odgovoril. Za prvima dvema se je pojavila študentka iz Pordenona Paola Bolognani, ki je morala to pot odgovarjati v kabini za 640.000 lir. Nekoliko drugače oblečena kot zadnjič, pozdravljena z navdušenim aplavzom, je najprej Bongiornu odgovorila na vprašanje, kaj vse je v preteklem tednu doživela. Toda potem se je stvar nadaljevala precej dramatično, kar bo končno tudi pomagalo, da bodo ta teden še več o njej govo' rili. Paola Bolognani bi namreč lahko padla, če bi recimo bila komisija zelo stroga. Vprašanje za 640.000 se je glasilo: «V kateri tek- mi na nekem olimpijskem turnirju je italijanska nogometna reprezentanca dosegla največ golov?« Tu pa je Paola Bolognani pokazala na šibko točko tudi takih žensk, ki s > sicer v šoli odličnjakinje: premalo je pomislila, kaj je. bila vprašana in odgovorila je: «V Londonu 1. 1948, tekma Ita-lija-ZDA 9:0.» Mike Bongior-no je na veliko presenečenje lepe študentke, ki so se ,ii kar usta odprla, ugotovil, da je odgovor pogrešen, ker bi morala navesti tekmo Italija-Egipt 11:3. Toda Paola je mislila, da bo komisiji, ki je sestavljala vprašanja, zagodla, češ gospodje so šlabč računali, kajti količnik 11:3 je neprimerno slabši kot količnik 9-'0. Toda medtem ko je Mike Bongiorno vztrajal, da ni šlo za količnik, temveč za naj večje število doseženih golov (v italijanščini torej se-gnatura in ne scarto reti) je pa priskočil na pomoč notar, ki je odločil, naj stavijo študentki ie rezervno vpra-fbre sadove, šanje, ker je bilo pač jasno da je Paola Bolognani zelo dobro vedela za obe tekmi. polare«. Pri tem je zflačilno, da se je znatno okrepila socialistična struja, ki šteje kar 35 od 120 članov glavnega odbora in ki je še krepkeje zastopana v izvršnem odboru in tajništvu Poleg okrepitve enotnosti je druga značilnost kongresa, poglobitev demokratičnosti- To se je pokazalo v svobodni diskusiji, v kateri so se res močno kresala razna mnenja in mišljenja, v sestavu glavnega odbora in v poudarku novim sindikalnim lekcijam v tovarnah, katerih naloge in ustroj so bili določeni tudi v novem statutu. Po teh sekcijah bodo delavci zavestno :n avtonomno določali cilje in metode borb ter se s tem preprečile izključne odločitve z vrha. Demokratičnost se bo torej u-resničevala v dveh smereh: od spodaj, med delavci sa- mimi, ter z zastopstvom vseh glavnih struj v glavnem odboru. To bo tudi jamstvo, da bodo vse borbe bolje uspele, ker se jih bodo delavci, ko bodo popolnoma prepričani o njihovi upravičenosti, vztrajneje in z večjim navdušenjem udeleževali. Pri tem ni niti važno, da so dali temu novemu vrenju v CGIL zalet neuspehi volitev tovarniških odborov v velikih monopolističnih podjetjih, kar je privedlo do znanih ugotovitev in sklepov vodstva CGIL v lanskem a-prilu. Vse spremembe in ves razvoj so namreč razultat spreminjanja same stvarnosti. Zato se je na kongresu večina delegatov izrekla proti shematičnemu obravnavanju in njihovemu .prosplosevanju. Bodisi v splošnih borbah za spremembo gospodarske strukture, bodici v mezdnih gibanjih se bo morala sindikalna politika prilagajati vsakokratnemu položaju; o njej pa bodo morali odločati predvsem delavci. To je novo, demokratično napotilo kongresa, ki bo gotovo rodilo do-Značilno pa je, da ni y smernicah za bodočo akcijo nič togega in dokončnega ter da se večina monopolom in njihovi neome jeni moči ter z borbo za spre-membo struktur. Važna je tudi obramba sindikalnih svoboščin in pravic v tovarnah, borba za znižanje delovnega urnika, za pravičnejšo politiko nameščanja itd. Zelo pomembno pa je tudi kmečko vprašanje, saj je v CGIL včlanjenih več kot milijon poljskih delavcev, ki živijo na splošno v obupnih gmotnih razmerah zaradi nizkih mezd, malega števila opravljenih dnin in hude brezposelnosti. Pri tem se tudi ne sme zanemarjati vprašanje odnosa do Vanonijevega načrta in do katoliških sindikatov. Glede teh dveh poslednjih vprašanj je treba seveda ugotoviti, da socialisti tega načrta načelno ne odklanjajo ter da tudi bolj poudarjajo nujnost enotnih nastopov s katoliškimi delavci v tovarnah, kot pa komunisti. Glede mezdne politike je prišel kongres do zaključka, da je kolektivna delovna po- (Navedla je tudi datume!) strinja, da se bo morala za- Pri tem se je dogodila ta neprijetnost, da je bilo drugo vprašanje tisto, na katerega je pravzaprav kandidatka že odgovorila. Mike Bongiorno (Nadaljevanje na <• strani) četa diskusija nadaljevati. Osnovno geslo kongresa: ((gospodarstvo na osnovi dela« namesto ((gospodarstva na osnovi maksimalnih dobičkov« tudi ni votla in zgolj propagandistična fraza. To geslo sameznih podjetjih, upošteva- tur še s posebno odločnostjo postaviti zahtevo po splošni agrarni reformi. Pri tem še niso določili, kolikšen naj bi bil minimum zemljiške posesti, ker so nekateri govorniki zahtevali 50 ha, drugi 100 itd. Ugotovili so le, da bo treba pri tem upoštevati go-ložaj različnih pokrajin. Da pa pri borbi za agrarno reformo ne ostane le pri splošnih zahtevah in geslih je kongres ugotovil, da vodi pot vanjo preko drugih, neposred-nješih zahtev. Predvsem je treba uresničiti za najemnike, kolone in spolovinarje načelo upravičenih razlogov pri odpovedi pogodb; za poljske delavce je treba doseči boljše mezde in vsiliti po-posestnikom razna izboljše-valna dela ter določiti obvez-j no število dnin na posestvih, s tem se ublaži brezposelnost. Razen tega je treba demokratizirati razne ustanove kot so Federconsorzi, skladi za razširjenje male posesti, sklad za Jug itd., ki niso danes v oporo kmetom in kmečkim delavcem, marveč jih, kot na primer monopolistična Federconsorzi, le izkoriščajo in iz-žemajo. Četrti kongres je torej ocenil vso sedanjo problematiko industrijskega in kmečkega proletariata ter ekonomsko politiko sploh. V reševanju raznih vprašanj je nakazal demokratičnejša in zato učinkovitejša pota in zato bo gotovo mnogo prispeval k nadaljnjemu napredku italiji-janskega delovnega ljudstva. joč njihov tehnični razvoj, avtomatizacijo, nove metode dela itd. Spričo tega je jasno, da morajo priti do izraza takšna razčlenjena pogajanja predvsem v velikih monopolističnih podjetjih, medtem ko bodo v glavnem še vedno veljale mezde in razne njihove postavke, ki jih določa kolektivna pogodba, v malih in srednjih podjetjih, ki se med seboj mnogo ne raz. likujejo. Pri tem pa niso na kongresu pozabili na tiste delavce, zlasti poljske, ki ne dobivajo niti minimuma Delavski prejemki pa «'0 tudi povezani s splošnim gospodarstvom, kajti boljše plače pomenijo večjo kupno moč, večjo potrošnjo in konec koncev povečanje proizvodnje. Zato je borba za izboljšanje prejemkov pravzaprav tudi borba proti monopolom. Po drugi strani pa mora stopiti monopolom na prste tudi država z nacionalizacijo e-nergetskih virov, z industrializacijo Juga, z odcepitvijo IRI od Confindustrie, kar se vse lahko opredeli kot sprememba ekonomskih in socialnih struktur. Na ta način se bo tudi reševalo vprašanje brezposelnosti, Kmečko vprašanje je imelo poleg vprašanja borbe proti monopolom in nove mezdne politike ter novih metod na kongresu levji delež. To vprašanje je zlasti akutno za ves Jug. za Emilijo in ustje reke Pad. Glede bodoče akcije za reševanje agrarnih vprašanj in rude brezposel- V KAKŠNI LUČI MORAMO G LED Ali MA DOGODKE V JORDANIJI Oh odstavitvi Glubb paše Primer odstavitve Glubb! gim rekel, da se Velika Bn-paše s položaja komandanta | tanija v nobenem primeru arabske legije ne predstavlja samo skrajno neprijeten dogodek za Veliko Britanijo, marveč lahko tudi pomeni, v kolikor bi ga tu tolmačili kot dejanje napada proti britanskim legitimnim pravicam, ki jih je treba do konca braniti, nov element zaostritve že tako napetega položaja na Srednjem vzhodu. Vse je odvisno od tega, ali bo v angleških državnih in političnih voditeljih prevladala neutemeljena sebičnost ali pa zdrava razsodnost in občutek odgovornosti za nevarne posledice, ki bi v nasprotnem primeru lahko nastale. Primer Cipra ni najbolj o-hrabrujoč glede dobre volje in smisla za kalektivno korist, ki naj bi ju imela Velika Britanija v tem in vseh podobnih primerih. Se manj ohrabrujoča je izjava, ki jo je te dni e tem v zvezi dal v angleškem spodnjem domu zunanji minister Nutting. V debati, ki se je tu vršila v zvezi z vprašanji Srednjega vzhoda, posebno po odstranitvi Glubb paše, je med dru- PRESAD1TEV DON GNOCCHIJtVE ROZENICE JE USPELA Če bo šlo vse po sreči bo Silvij Colagrande videl Spremeniti je treba zakon, ki to tako plemenito znanstveno delo zavira - V Rimu so ustanovili V naši včerajšnji izdaji smo liščina, da je laže izvršiti po-na kratko zabeležili vest, da novno presaditev z mnogo je presaditev don Gnocchije- večjo verjetnostjo končnega o? roženice na slepega Silvia uspeha. Uolagrandeja uspela, danes pa‘ Bolnik bo moral obdržati obvezo še nekaj tednov, pre- bomo o tem spregovorili nekaj več. Po vseh znakih sodeč, bo dvanajstletni Silvio Colagran. de ponovno mogel videti. Potrdilo tega so dobili pri drugem zdravljenju, ko se je po operaciji obveza čez noč nekoliko premaknila, kar je napotilo zdravnika prof. Gttleaz. zija, da je izvršil ponovno kontrolo. Ko so odstranili obvez o in jajčno mreno, ki je ščitila operirano roženico, je prof. Galeazzi šel večkrat z roko pred Silvijevimi očmi: deček se je najprej nekoliko cačudil, nato pa je zakričal: »Vidim, vidim!...«, Nato je stegnil roke in zgrabil kirurga za roke. Preden so ga ponovno obvezali, so napravili ponoven poskus. Prof. Galeazzi mu je v razdalji pol metra pokazal roko in ga vprašal, če jo vidi. «Vidi m jo« je vzkliknil mali Silvij. «Preštej prsteh — je nadaljeval prof. Galeazzi — «koliko jih je?« »Trije, trije«. «In koliko jih je sedaj?* »Dva, vidim dva». Nedvomno je torej, da je operacija uspela, vendar pa morejo nastati komplikacije. 'Nevarnost je namreč v tem, da se košček roženice, ki so jo odvze i Don Gnocchiju po njegovi smrti in ki je pri presaditvi ohranil svojo prozornost — kar dopušča Silvija, da sedaj vidi — utegne s časom «prilagoditi» bližnjim vlaknom, da ga preplavijo krvne žilice in da postane neprozoren. Taki primeri se namreč na žalost dogajajo; pri tem pa nas more tolažiti oko- vezali pa ga bodo vsake tri dni. Sele po preteku te dobe, bo mogoče reči z gotovostjo, če je presaditev dejansko uspela. Sedemnajstletno Amabile Batistello, ki je bila operirana hkrati s Silvijem Colagrande, so prvič prevezali šele včeraj in zato še ni znano, kako je z njenim primerom. U dosedanjem rezultatu operacije pri Silvij u ji niso sporočili ničesar iz bojazni, da n: bi vest neugodno vplivala na potek njenega zdravljenja. V zvezi s tema dvema primeroma operacije roženice se je med prebivalstvom sprožil val prostovoljcev, ki so pripravljeni dati svojo roženico za primere, da bi z ustrezno operacijo povrnili slepcem vid. V Rimu se je na pobudo tržaškega profesorja Čerina ustanovilo združenje «darovalcev oči«, ki je takoj naletelo na ugoden odmev ne le med italijanskimi znanstvenimi krogi, ampak tudi med širokimi sloji prebivalstva. Osnovno vprašanje pa, ki zadeva presaditev roženice, se tiče možnosti, da se roženica odvzame pravočasno s trupla. Znano je, da ustrezni italijanski zakon tega ne douoljuje in da zaradi tega sili kirurge k postopkom, ki jih moremo upravičeno imenovati ((protizakonite#. Kljub temu, tla so se v časopisju že pojavili članki, kjer se utemeljuje upravičenost takega postopka tudi s pravnega stališča, je vendarle neobhodno potrebno, da se sprejme ustrezen zakon Katerega osnutek je bil ze pred osmimi leti predložen parlamentu, z vsemi tistimi spremembami, ki so povsem nujne, da bi ustrezale namenu. Potrebno je namreč, da se roženica odvzame najkasneje nekaj ur po nastopu smrti. Vsi se strinjajo s tem, da glede tega ne more biti nobene ovire etičnega in verskega značaja, če se le ugotovi, da je smrt dejansko nastopila. Odstraniti je treba tudi najmanjši dvom, da bi se moglo dovoliti odvzem roženice tudi v sicer zelo redkih primerih navidezne smrti, kajti podobna tragedija bi u-tegnila zavreti akcijo, ki se v tem smislu vodi že dolga leta. ne bo odpovedala petrolejskim ležiščem te dežele, namreč Jordanije. Kaj je angleški minister mislil s tem «se v nobenem primeru 'ne bo odpovedala«, trenutno še ni jasno, morda pa bo v Kratkem, ko bodo znam ukrepi, ki jih s tem v zvezi angleška vlada namerava uresničiti- Na vsak način pa je Nutting z omenjeno izjavo izrazil nekaj, kar predstavlja osnovo vse britanske politnce na Srednjem vzhodu in drugod, bodisi v preteklosti kot danes. Sebične koristi, težnja po polastitvi naravnih zakladov, kakršnega med (4:u-gim predstavlja tudi petrolej v deželah, ki se zaradi svoje zaostalosti in šibkosti takim tendencam niso znale postaviti po robu, te koristi in te težnje so bile, ki so Anglijo in nekatere druge višje razvite zapadne dežele usmerile po opolzki poli kolonializma, po poti nasilja nad temi deželami in narodi-Zatem se je temu v današnji dobi imperializma pridružila še gonja za novimi tržišči, ki so jih te zaostale dežele predstavljale, kakor tudi želja po vojaških oporiščih in sistemih, kakršne bi bilo treba v teh in drugih zemljepisnih predelih ustvariti, da bi tudi v bodoče bilo moč vse to ohraniti. Ni potrebno posebej poudarjati, kako so omenjeni načrti v naj popolnejšem nasprotju z današnjo razvojno, stopnjo sveta, ko se večji del doslej odvisnih ali pol-odvisnih kolonialnih dežel prebuja in zahteva svojo -neodvisnost tako v nacionalnem in gospodarskem kot vseh drugih pogledih. Med arabskimi deželami Jordanija ni prva, ki si skuša zagotoviti takšno neodvisnost. Pred njo je Egipt, je Saudska Arabija, vendar predstavlja s svojim zadnjim nastopom, namreč s tem, da je s položaja poveljnika a-rabske legije, ene najbolje opremljenih ter izvežbanih arabskih vojaških enot, odstavila tako očitnega predstavnika angleškega imperializma, kot je Glubb paša, izredno važen člen v procesu vse bolj organiziranega odpora a-rabskih dežel proti britanskemu kolonializmu. In tega procesa, naperjenega tako proti britanski kot vsem drugim oblikam dominacije, proti vsem instrumentom dominacije, kakršen je med drugim bagdadski pakt, ne bo moč obvladati s trdoglavim, kratkovidnim - Srečni Silvio Colagrande, ki mu bo vrnjen vid vztrajanjem pri teh oblikah ter instrumentih, marveč bo treba ubrati nova pota v odnosih do teh dežel. V skladu z današnjo splošno situacijo v svetu, ko se za nadaljnji obstoj in razvoj civiliziranega’ sveta nujno postavlja kot pogoj mirno sožitje ter sodelovanje med enakopravnimi deželami in narodi, bi ta pot mogla biti edinole pot pomoči tem zaostalim deželam, tako da bi se te čimprej mogle otresti svoje revščine in primitivnosti, kar bi imelo najbolj ugodne posledice ne le zanje, marveč za ves svet. Morda je angleški vladi nerazumljivo, čemu bi se morala tako enostavno odpovedati svojim lepo zasnovanim načrtom, bodisi v zvezi z jordanskim petrolejem, bodisi v zvezi bagdadskim paktom, ki je imel biti tidna garancija vseh njenih takšnih in podobnih interesov na Srednjem vzhodu. Se posebno, ker je jordanski vladi za izvedbo teh načrtov pravkar dodelila znesek kar celih 12 milijonov funtov. Računati pa je treba, da se danes tako investirana sredstva ne morejo več obrestovati. vsaj ne na osnovi takih aspiracij, kakršne so obstajale doslej. Ce bodo računi drugačni, o tem ustrezni tudi ukrepi in sredstva, potem bo potrebno prevzeti nase tud' vse posledice in odgovornost- Zakaj s tem se Velika Britanija ne bo samo kvalificirala pred mednarodno javnostjo kot tista, ki zaostruje mednarodno vzdušje, marveč bo tudi naletela na odpor, ki jo lahko drago stane. Pravkar je prišlo do sestanka med predstavniki Egipta, Saudske Arabije in Sirije. In to ne samo, da se dogovore o pomoči Jordanu, marveč tudi v oblikah ter sredstvih skupne borbe proti namenom angleškega imperializma. Južni tečaj je 3ooo metrov pod gladino Ameriški piloti, ki so več-kiat leteli čez področje Južnega tečaja, so v San Franciscu izjavili, da bi lahko z letali prepeljali vso opremo za zgraditev znanstvenega o-porišča na Južnem tečaju. Fotrebovali bi 485 ton sestavnih delov za oddajne stebre, poslopja in opremo ter ustrezne količine živil, da bi lahko ostali znanstveniki v oporišču mesec dni. Tam bi v okviru mednarodnega geofizikalnega leta proučevali Antarktiko. Pred dobrim tednom se je vrnila z Južnega tečaja skupina ameriških pilotov, ki so proučevali možnosti in najpri-kladnejši način, kako bi vrgli u letal za nameravano zgra-nitev znanstvene opazovalnice potrebno gradivo. Eden izmed njih je izjavil, da je Južni tečaj kotlina v obliki krožnika. Široka je 25, dolga 200 km, globoka pa 65 m. Ker je bilo ozračje polno ledenih krL stalčkov, ni mogel iz letala ničesar razbrati. Samo z radarskimi napravami v letalu je lahko zbral nekaj podatkov o obliki in legi tega področja. Med drugim je ugotovil, da leži Južni tečaj kakih 3000 m pod morsko gladino. mBsm ' • n. ■ i ■■ ■■ A :.- ;;P PROSTA CONA IN DOBIČKI DELODAJALCEV Med delavstvom se širijo zahteve po izplačilo nagrade Mooa tantunT S tem bodo vsoj delno tudi oni deležni koristi proste cone, s katero so se nekateri industrijci zelo okoristili S predlogom notranje komisije goriške livarne SAFOG ravnateljstvu, naj delavcem izplača «una tantum« v znesku 20 000 lir, da s tem vsaj delno razdeli med delavce velike dobičke, ki jih je dobila s prosto cono, se je v Gorici sprožil val zahtev po raznih podjetjih, naj delodajalci izplačajo za vsa leta delovanja proste cone denarno nagrado. Tako so uslužbenci Ribi pismeno zahtevali, naj jim izplačajo nagrado v znesku 30.00Q lir. Kakor je znano ima Ribi velike koristi pri nakupu rafte, kar mu je omogočilo v izdatni meri obnoviti vozni park. Tudi v tovarni za predelavo lesa IGLEA so imeli 4. marca delavci skupščino, na kateri so govorili o svojem položaju, ki je med vsemi delavci v Gorici med najslabšimi. Delovna pogodba je zelo slaba in ii niso obnovili. Vodstvo tovarne ne spoštuje kvalifikacije posameznih delavcev. Po drugi strani pa je tovarna izredno dosti zaslužila s kupovanjem lesa brez plačila carine. Delavci so zahtevali priznanje stalne proizvodne nagrade in izplačilo enkratne nagrade, ki bi znašala okoli 2(1.000 lir. Medtem ko se na ta korak pripravljajo tudi delavke podgorske tekstilne tovarne, je stanje v tovarnah za izdelovanje likerjev in slaščic izredno slabo, ker sploh nimajo delovnih pogodb in so delavke predmet hudega izkoriščanja Po drugi strani sta prav U industrijski panogi s prosto cono ogromno pridobili. Kakor kaže drugi lepak Delav. ske zbornice, ki so ga včeraj nalepili na javnih mestih v kalni organizaciji pismo, v | redni občni zbor Slovenske-katerem se učitelji povsem ga planinskega društva. Na strinjajo z zahtevami otroških vrtnaric ONAIR po plačnih poviških, o čemer se je svoj čas govorilo na sejah občinskega in pokrajinskega sveta. Obenem obsojajo odločitev, da se vrtnaricam odvzame plača za tiste dneve, ko so stavkale. V pismu pišejo, da je nemogoče še kaj odtegniti od plače, ki znaša dnevno 800 lir, čeprav so vrtnarice uslužbene po 20 ali celo 30 let. Deveti občni zbor SPD v Gorici V nedeljo 11. marca bo ob 9.30 v restavraciji «Zvezda» na Trgu sv. Antona deveti egt dnevnem redili bo poročanje posameznih odbornikov o delovanju društva v preteklem letu in o možnosti večjega razmaha planinskega društva po videmskem sporazumu, ki je odprl državne meje in o-mogočil dostop do prelepih planinskih krajev, do koder je doslej doseglo le naše o-ko- Člani gonškega planinskega društva si bodo v nedeljo izvolili tudi novo vodstvo, ki bo skrbelo za njegovo nadaljnje plodno delovanje. Vabljeni vvi člani! DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52. IZPRED GORIŠKE PRETURE EPILOG SPORA med lastnico in najemnico Obtožena lastnica hiše je bila obsojena na pogojno kazen, ker je zmerjala in polivala z vodo Včeraj je bila na goriški preturi vrsta sodnih razprav, ki so se končale z manjšo ali večjo kaznijo obtožencev. Pred pretorja Fabianicha je najprej stopila 54-letna Ivana Loverčič iz Ul. Lunga 83, katero je tožila njena stanovanjska najemnica 48-letna Olga Maurenčič zaradi razžaljenja_ časti, polivanja z vodo in dru-'NSU z videmsko gih dejanj, ki so po zakonu ‘ GORIŠKE ZENE vabijo na PROSLAVO 8. MARCA, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 15. uri na sedežu ZSPD v Ul. Ascoll 1 Gorici, ima industrija likerjev in slaščic od sedemletnega delovanja proste cone sko-rai dve milijardi koristi samo na alkoholu, sladkorju in ka-kau medtem ko sta omenjeni industrijski panogi vložili samo 855 milijonov lir kapitala za poslopja, stroje in podobno. To pomeni, da sta s tem krili vse izdatke, plačali delavce in še zaslužili. Podatki so verodostojni in jim lahko verjamemo. Koristi oteh sektorjev so razvidne iz podatkov, ki jih je prikazal na konferenci pokrajinski tajnik Delavske zbornice Bergamas, količina vloženega kapitala pa je razvidna iz poročila predsednika trgovinske zbornice Depicolzuana, ki je Bergama-su služilo za ugotavljanje dobičkov industrijskih sektorjev. Doslej so se v tej smeri zganili samo nekateri kolektivi, prepričani pa smo, da delavci tovarn likerjev in slaščic ne bodo zaostali in da bodo tudi oni zahtevali, naj šm delodajalci za njihov trud dajo vsaj majhen del velikih dobičkov. Nepravično ravnanje z vitnaricami OINAR Na dan prejemajo po 800 lir plače Skupina učiteljev, ki ne spadajo, kakor sami pravijo, k CISL, je poslala tej sindi- kazmva. O vsem tem je pred pre-torjem včeraj pričal podnajemnik Maurenčičeve Luigi Bones. Izjavil je, da je nekega jutra maja lanskega leta slišal, kako je Loverčičeva zmerjala njegovo gospodinjo s tatico, vohunko, žensko na slabem glasu in drugimi grdimi nazivi. Potem pa se jfi splavila tudi nanj in mu nekega dne, ko je bil v umivalnici, odnesla ključ sobnih vrat, tako da je moral pustiti sobo nezaklenjeno. Loverčičeva, naj bi po obtožbi Maurenčičeve, tudi na pcliciji, kamor sta bili obe poklicani, nadaljevala s psovanjem in žaljenjem tako, da ji ni preostalo drugega, kakor da jo toži sodnim oblastem. Obtožena Loverčičeva je seveda hc>tela zanikati vse obtožbe, posebno pa se je branila obtožbe zmerjanja Maurenčičeve z zgoraj navedenimi besedami. Pretor je obtoženko spoznal za krivo in jo obsodil na po-gejno kazen plačila 19.000 lir globe in povrnitev stroškov civilne stranke v znesku 15.000 lir. Pred Garibaldijevo kavarno Trčenje med avtomobilom in motociklom brez hujših posledic Včeraj nekaj po poldnevu je prišlo prav pri semaforu pied Garibaldijevo kavarno do trčenja med tovornim »Topo-linom« in motociklom, (d k sreči ni zahtevalo človeških žrtev, niti prask, ker je šofer avtomobila precej naglo ustavil vozilo; razbil se je samo desni avtomobilov reflektor in se malenkostno poškodoval motocikel. Avtomobilist 44-letni urad-rik Giuseppe Smet iz Ul. Co-delli 5 v Gorici se je s svojim avtomobilom «Fiat 500» peljal od kolodvora proti mestnemu središču. Ko se je pripeljal no križišča pred Garibaldijevo kavarno, se je iz Ul. XXIV. maja pripeljal na motociklu evidenčno izkaznico 26-letni zobozdravnik Otto Mossner iz Pordenona. Vse kaže, da je Smet precej naglo vozil, ker je bilo na asfaltu poznati črno sled, ki so jo napravile pnevmatike, ko je pritisnil na zavoro. Vendar pa ni upošteval, da ima vozilo, ki prihaja z desne prednost. Nesreča je hotela, da se je motociklist prav v bližini semaforja ustavil in s tem do neke mere avtomobilu zaprl pot. Trčenje je bilo skoraj neizbežno in na srečo brez hujših posledic. Ooroščen avtomobilist Pred pretorja je moral tudi 33-letni mehanik Viljem Šuligoj iz Standreža, ki je 12. marca lanskega leta povozil 7?-letnega kmeta Luigija Ghiotta iz Podgore. Šuligoj se je zagovarjal, da je do nesreče prišlo po krivdi kolesarja, ki ni slišal njegovega klaksona in se zaradi tega tudi ni pravočasno umaknil. Omenjenega dne se je namreč obtoženi Šuligoj pe-lial s svojim avtomobilom (•Fiat 500 A» GO 69096 proti Gorici, ko je v Ul. sv. Mihaela opazil dva moža, ki sta se na cesti mirno razgovarjala. Eden od njiju je i?'1 Ghiotta, ki naj bi bil po pričevanju Šuligoja, s kolesom, ki ga je dižal z roko, nenadoma stopil proti sredini ceste in ne na svojo desno stran, kakor je bilo pričakovati. Tako je prišlo do nesreče, pri kateri si je Ghiotta poškodoval gleženj leve noge in se je moral več časa zdraviti v bolnišnici. Pretor Fabianich je po zaslišanju številnih prič Šuligoja oprostil z motivacijo, da ni storil kaznivega dejanja. GO.JENCI GLASBENE SOLE PRI GLASBENI MATICI V TRSTU priiedijo v nedeljo 11. t.m. ob 16. uri KONCERT v Gorici v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 1 Spored: 1. Nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gojencev dirigentskega tečaja. 2. Nastop solistov pri klavirju, z violino, klarinetom itd. * Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD Ul. Ascoll št. 1-1. od danes dalje. Cene: Sedeži I. vrste po 200 £r, II. vrste 100 lir, stojisce 80 lir. Dijaki in otroci plačajo polovico. Zaključeno delo jugoslovansko-italijanske komisije Včeraj so v Novo Gorico odpeljali številne sodne dokumente Včeraj dopoldne so se v Gorici zadnjič sestali člani ju-goslovansko-italijanske mešane komisije, ki jim je bilo po sporazumu z dne 23. 12. 1950. leta med vladama Italije :n Jugoslavije poverjena naloga, da razdelijo številne sodne in druge akte, nanašajoče se na ozemlje, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji. Na sestanku so včeraj izdelali zaključni zapisnik, s katerim so člani komisije praktično zaključili svoje de-o, Dopoldne so tudi pripeljali iz sodne palače v Gori-v Novo Gorico originalne civilne, zapuščinske in izvršilne sodne akte goriške pretu-re in sodnije, ki se nanašajo na osebe, premičnine in nepremičnine na jugoslovanskem ozemlju, ter mikrofilm, s katerim so v Rimu preslikali vse dokumente zgodovinske vrednosti, ki jih ima goriška biblioteka. Predvidevajo, da se bodo člani jugoslovansko-italijanske mešane komisije zadržali še danes v Gorici, nakar bodo jutri odpotovali na svoja bivališča. Nesreča na Korzu Italia V bližini bolnišnice sv. Justa na Korzu Italija se je včeraj ob 14.55 dogodila prometna nesreča, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. Obrnjen proti središču mesta, je na desni strani ceste stal avto «Fiat 1100» z evidenčno tablico GO 9436 s šoferjem 52-letnim Egidiom Braido iz Korza Italia št. 85 v Gorici. Ko je šofer pognal avtomobil in zavil malo proti središču ceste, je v isti smeri privozil na motorju «Parilla» GO 11620 20-letni Valerio Makuc iz Gorice, ki je zadel ob levo stran avta. Motociklist je takoj skočil z motorja in ostal nepoškodovan, medtem ko je vozilo drčalo še kakih 20 metrov naprej. Dočim se ni motor nij pokvaril, je manjše okvare odnesel avtomobil. DANES ZAČETEK TEKEM ,,K AN DAH AR“ V SESTRIERU Najboljši alpski smučarji in smučarke na startu Posebnost tekmovanja dvoboj med Satlerjem in PraVdo SESTRIERE, 8. — Včeraj zvečer so opravili žrebanje za startne številke v smuku, ki bo jutri dopoldne. Tekmovalce so razdelili v skupine po kvaliteti. Med prvimi tridesetimi so sama znana mednarodna imena, in sicer: 1. Fel-lay Raymond (Švica); 2. Hin-terseer Ernst (Avstr.); 3. Vuarnet Jean (Fr.); 4. Wer- (ZDA); 20. Couttet James (Fr.); 21. Behr Sepp (Nemč.); 22. Dodge Brooks (ZDA); 23. Blaesi Roland (Švica); 24. Du-viilard Adrien (Fr.); 25. Hu-ber Fritz (Avstr.); 26. Burrini tina d’Ampezzo». Italijansko moštvo bo igralo 14. marca proti Crveni zvezdi, dan kasneje pa s Partizanom. Der r niz j/svsu.j, zu. duuiui — — Gino (it.), 27. Boniieu Fran- iimamo-breen Gross 5:2 cois (Fr.); 28. Lanig Hanspe- CHRISTIAN PRAVDA avstrijski tekmovalec, bo po daljšem odmoru ponovno nastopil na veliki tekmi kot amater ner Wallace (ZDA); 5. Mot-terer Andreas (Avstr.); 6. For-rer Hans (Švica); 7. Rieder Josl (Avstr.); 8. Zecchini Lino (It.); 9. Alberti Bruno (It.); 10. Schuster Walter (Avstr.); 11. Bozon Charles (Fr.); 12. Burrini Bruno (It.); 13. Schneider Othmar (Avstr.); 14. Taub Roger (Švica); 15. Pravda Christian (Avstr.); 16. Bon-vin Andre (Švica); 17. Sailer Anton (Avstr.); 18. Oberaigner Ernst (A.); 19. Miller Ralph ter (Neir.č.); 29. Collet Rene (Fr.); 30. Hillabrand Gerhard (Avstr.). Startali pa bodo še drugi Italijani z naslednjimi številkami: 36. Viotto Piero; 42. Pora-panin D;no; 47. David Davide; 49. Ghedina Guido; 52. Mi-lianti Paride; 54. Gluck Otto; 58. Picchiottino Osvaldo; 59. Schenone Carlo; 61. Menardi Sandro; 64. Pedroncelli Italo; 68. Pedroncelli Bruno; 71. Pia-nelli Franco; 83. De Nicolo Peppino; 84. Albarin Giorgio; 87. Zulian Aldo. Tudi tekmovalke so razdelili v štiri skupine. Prijavljenih je 53 tekmovalk; v prvi skupini, torej skupini najboljših, je žreb razdelil startne številke takole: 1. Klecker Trude (A.); 2. Seltsam Marianne (N.); 3. Neviere Josette (Fr.); 4. Hofherr Hilde (A.); 5. Mar-chelli Carla (It.); 6. Colliard Rene (Švica) (ki je pa ni v Sestrieru in ne bo tekmovala); 7. Frandl Josefine (A);, 8. Wheeler Lucille (ZDA); 9. Berthod Madeleine (Švica); 10. Agnel Marysette (Fr.); 11. Hochleiter Dorothea (A); 12. Minuzzo-Chenal Giuliana (It.); 13: Reichert Ossi (N.). Start za ženske bo se začel ob 13,01 v petek. H. C. Gortina v Beogradu .V Beogradu bo ob koncu letošnje hokejske sezone gostovalo eno izmed najmočnejših italijanskih moštev «Cor- ZAGREB, 8. — Clan prve jugoslovanske lige Dinamo je premagal danes tretjeplasira-no čilsko moštvo Green Cross s 5:2 (3:0). Igralo se je po težavnem, blatnem terenu in v hladnem vremenu. Zagrebško občinstvo je pričakovalo precej več od južnoameriških nogometašev. * * * HAJDUK - GREEN CROSS (Cile) 1:2 Tretje najboljše moštvo v čilskem nogometnem prvenstvu je v sredo v prvi tekmi na svoji turneji po Evropi premagalo splitskega Hajduka z 2:1 (1:1). To je bila tekma šibkih nasprotnikov, v kateri je imel Hajduk majhno premoč v prvem, gostujoče moštvo pa v drugem polčasu. BRUXELLES, 8. — V tekm: za mednarodno vojaško nogometno prvenstvo sta Belgija in Francija igrali neodločeno 1:1 (0:0), Romani v Ameriki NEW Y,ORK, 8. — Italijanski plavalec Angelo Romani je prispel z letalom iz Rima v New York. Udeležil se bo prvenstva «indoor» v New Ha-venu od 5. do 7. aprila. Italijanskega prvaka spremlja tehnični komisar Italijanske plavalne zveze, ki bo razpravljal z Bobom Kiphuthom iz Yalteja o najmodernejših metodah treninga. Ciari iz Reggella drugi zmagovalec (Nadaljevanje s 3. strani) KINO CORSO. 17.15: «V pekel in nazaj«, cinemascope. VERDI. 16.00: «Lov na tata*. G. Grant in G. Kelly. CENTRALE. 17.00: »Ustvarjena za ljubezen«, E. Williams in Johnson. VITTOR1A. 17.00: »Neapelj poje«, G. Rondinelia in G. Boni. MODERNO. 17.00: »Pozor na žogo«. pa m mnogo premišljal in je vzel še tretjo kuverto, ter pri tem dejal: »Saj bi nastal sodni dan, če vas vržeui.* Vprašanje v tej kuverti se je glasilo: »Kateri italijan.sk1-igralec je zabil največ gelov na olimpijskem turnirju leta 1936 v Berlinu?« Bolognani je odgovorila brez oklevanja: »Desno krilo Annibale Frossi, golov.« Tako si je televizija prihranila še za prihodnji teden svojo trenutno največjo privlačnost Paolo Bolognani. Mislimo, da je prav, če je ostala. Drugič naj nekoliko bolj pazi, kaj je vprašana. Gotovo je, da tu ni šlo za nevednost in niti ne za pozabljivost, temveč samo za nepazljivost. • • • Točka »Odnehaš ali nadaljuješ« napravi še kako drugo korist, razen da temu ali onemu pomaga do kakega milijona. Tako bodo razna otroška «nogometna društva« prejela nogometne žoge od raznih klubov, igralcev in funkcionarjev. Ko je prejšnji teden nastopil Martinengo, ki je potem pri vprašanju padel, je omenil, da je prejel celo vrsto paošenj otroških »klubov« za nogometne žoge. No, in sedaj bodo imeli žoge. Vsekakor pa se je lepo izkazal zmagovalec prejšnjega tedna «arhitekt» Zeppegno, ki je vsa darila — in med temi je tudi hiša in gradbene parcele — poklonil mladim va-rovancem-slepcem pokojnega don Gnocchija. PAOLA BOLOGNANI je tudi včeraj kljub vsemu dobro kazala, da je v »nogo-metolofijia doma KOŠARKARJI IZ RIMA so zmagali v Ljubljani Stella Azzurra - AŠH Olimpia 66:63 (34:28) Ljubljanski ljubitelji košarke so v torek zvečer popolnoma napolnili dvorano na Taboru, da bi videli košarkarje rimskega kluba Stella Azzurra v tekmi z moštvom ASK 01ympia. Domači so nastopili v najmočnejši postavi, če ne upoštevamo odsotnosti Millerja in podlegli gostom z rezultatom 66:63 (34:28). Začetek tekme je bil razmeroma miren, brez razburljivih situacij, Ljubljančani so prvi zabili koš in so kmalu vodili z razliko petih, šestih košev. V osemnajsti minuti pa so gostje rezultat izenačili na 26:26 in v isti minuti tudi prvikrat prišli v vodstvo, ki si ga niso pustili več odvzeti. Že sredi prvega polčasa je bilo videti, da Ljubljančani ne bodo uspeli s svojo prodorno igro proti fižično precej močnejšim, bolj vzdržljivim nasprotnikom. Gostje so odločili prvi polčas v svojo korist z rezultatom 34:28. Igra je bila v drugem polčasu mnogo bolj zanimiva, kot v prvem. 01ympia je zastavila vse moči, da hi spet prevzela pobudo, oziroma prišla do- vodstva, kar pa se ni zgodilo, kajti njeni igralci so razen Kristančiča — pa še ta le v drugem delu igre — precej netočno streljali na kos: zapravili so zlasti veliko osebnih metov. GosMe so imeli boljši pregled nad igro, igrali so umirjeno, ker so se nekako zavedali svoje prednosti v fizični zmogljivosti. Kristančič je v drugem delu zabil 20 košev in bil nedvomno najboljši igralec v domačem moštvu. Pri gostih so bili najboljši Volpini, Con-stanzo in Chiaria. Ekipi sta nastopili v sledečih postavah: Stella Azzurra: Constanzo 17, Corsi O, Cernich 4. Pomi-lio 12. Volpini 15, Chiara 13, Luporini 5. Olimpja: Kristančič 30. Kan-dus 6, Permastia 9, Bajc 4, Lokar 5. Pavlovič 2, Rupel 6. » • • MILAN, 8. — Včeraj zvečer je v Športni palači Borletti premagal Rdeče viteze, košarkarsko moštvo ameriške vojske v Evropi, s 73:55 (26:23). Na vrhu lestvice strelcev je bil dolgo časa Riminucci, ki je potem zaradi bolezni, ko ni nastopal, zaostal. Vendar m več prav daleč za drugimi, zlasti če upoštevamo, da ima njegov kluo še dve zaostali tekmi. Prav tako pa je treba pri vseh strelcih Pavie in Rome upoštevati, da morajo tudi še odigrati po eno zaostalo tekmo z Benellijem. Lestvica najboljših strelcev je trenutno taka: 440: Romanutti (Borletti); 400: Matheou (Storm Vare-se) in Zcrzi (idem); 373: Riminucci (Benelli); 362: Calebotta (Virtus Min-ganti); 356: Sardagm (Reyer); 354: Porcelli (Triestina); 336: Costanzo (Stella 'Azzurra); 316: De Carli (Roma); 311: Po-sar (Cama); 283: Margheriti-ni (Roma); 277: Murutsis (Preti Gira); 272: Alesini (Virtus Minganti). 266: Nesti (Cama); 255: Chalhoub (Motomorini), 254: De Carolis (Roma); ** Macoratti (Preti Gira); ’ Lucev (id.); 240: Stepham^ (Borletti): 239: Andnjase (Pavia Necchi) in Ranu* (Motomorini); 237: C . (Virtus Minganti); 226: niani (Motomorini); 211: C ria (Steila Azzurra); 196: .f zaro (Triestina); 193: 6>a*« (Borletti); 190: Bockrath tima); 188: Borsoi (Reyer,,„«. Rosolen (Pavia Necchi), 185: 163: Rocchi (Stella Azzurra); Gambini (Virtus Mingamm 162: Moscheni (Triestina) Pieri (Borletti); 160: Zug Dario (Motomorini); 1»5-kas (Storm Varese); 151. rari (Pavia Necchi). Dva elana Triesfine sla med kandidati za mladinsko reprezentanco Moštvo B - moštvo A 3'1 FIRENCE, 8. — Na obc’£ skem stadionu je bila tekma med dvema moštvo juniorjev. kandidatov za ki b« niorsko reprezentanco, — mednarodne«1 nastopila na mladinskem turnirju V o^*1’ nizaciji FIFA. iad Zmagalo je moštvo B moštvom A z rezultatom (1:0). Igrali so sledeči ® igralci: Moštvo B: Sardelli (»"' o«', rnicrl Ghioni (Modena), Guar (Codogno), Fogli (Torin0J'Trie. poleoni (Lazio). Štolfa ( , stina), Bertani (Pontedecim j Pollini (Pavia), Nicole t dova). Moschino (Novara), scetti (Pisa). Moštvo A: Ducati (Mjl««,' Majtinelli (Triestina). ^ast'. letti (Torino), Azzali (Parfll ■ Tagliavir.i (Inter), NicC0 ai, (Genoa), Mala vasi (Bolož« Danova (Milan). Vaccaril®3. pierdar.). Dellomodarnrte (JU- ventus), Stacchini (Juven tus!' Gole so dali: Fogli (B) ,v ^ polčasu po enajstmetrovk* drugem polčasu pa rt0-(B), Bertani (B) in Pe110® darme (A). FIRENCE, _ Med igralci, ki so poklicani na ^ 8. 21 tre- ning v Firencah 14. marca, zopet oba igralca Trie, ^ MdrtTflelii in Štolfa. Zla**■ t prvega se zdi. da je resen didat za Budimpešto. Atala in Lygie , na Milan-SanreniO Dirka •MILAN, 8. _ - Sanremo« je ze v organizacijski fazi. P° ° ju-vpisa skupine belgijsj^J jo ksemburških, španskih dirkačev ter ^»»li is’;carsgoVt ca Van Esta, ki bodo v dresih moštva Pae.. ju-Guerra, so včeraj objavl j« di prijavo moštva At^*j[8li: Lygie. Za Atalo bodo “i Monti, Astrua, Maggi*11, r„i' ti, Grosso. Padovan in £0|et' zi, za Lygie pa Angelo .^ti, to, Crespi. Falaschi. bi«. Salviato, Tosato in 11 Odgovorni uredn** STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT • Jtihe na predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri ENIC ® Romarji ljubezni Igrajo; SOPHIA LOREN - ALDA MANGINI - EN VIARISIO in drugi znam igralci oooooooooooooo ooooooooaoooocooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOO1 100°°° Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 23. = Drugo poglavje . Nadaljevanje - Sošolci in tovariši^ Saraievshi atentat šolska telovadba je bila precej manj sistematična od sokolske in čeprav smo gojili tudi proste vaje, je bil vendarle glavni poudarek na lahki atletiki. Omenil sem, da je bil nas telovadni učitelj še zelo mlad; ni bil samo mlad, bil je tudi nekako otroški. Ne spominjam se več natančno, kam smo pravzaprav hodili k telovadbi. Vem le to, da smo imeli tam tudi vrt in športni prostor na prostem in da je bila nam kakor tudi našemu profesorju najljubša »telovadba« rokomet (Handball) in pozneje, v drugem ali tretjem razredu še odbojka. Za te igre je profesor takoj naredil dve skupini: prvi je bil voditelj sam, drugi Ivan Mtiller. Ta razdelitev je bila stalna nekaj let, mislim, da ves čas, dokler sem zahajal na nemško gimnazijo in dokler je ta obstajala. Samo enkrat se je ta razporeditev zamajala in bi bil prišel Ivan Mtiller skoraj ob svoje tradicionalno vodstvo ene izmed skupin. Zlasti rokomet se je igral navadno precej divje in ni bilo dobro, če si prišel kakemu od večjih in težjih pod noge. Riedel se je med nami popolnoma pootročil, lovil in letal za žogo, streljal v gol tako da se je golman rajši sam umaknil ali potuhnil, kot da bi prestregel kak posebno oster met, zlasti če ni btl ta golman med večjimi in močnejšimi. Igra je postala napeta zlasti takrat, ko sta se borila za žogo oba vodje, učitelj Riedel in sošolec Mtiller. Z žogo v rokah nisi smel teči; moral si jo ali podajati soigralcem ali pa Jo sam metati v zrak in jo spotoma v diru loviti. Tako se Je nekoč Riedel polastil žoge, ko je bil Mtiller tik ob njem. Učitelj je stekel z žogo v rokah nekaj korakov proti nasprotnemu golu, ko se zakadi Mtiller proti njemu in mu z odločnim udarcem izbije žogo iz rok. Morda se je sošolec pri tem tudi nerahlo dotaknil svojega učitelja; fakt je ta, da je Riedlu udarila kri v glavo in da je zakričal na učenca: »Verfluchter Lausbub!« (»Prekleti fantalin!«). Mtiller se tudi ni dal kar tako. Postavil se je učitelju po robu, se z njim sporekel in rezultat je bil ta, da ga je Riedel odstavil od vodstva nasprotne skupine. Ne spominjam se, če mu je dal kog|i v zameno, le to vem, da je v kratkem MUiler spet prevzel vodstvo svoje skupine in da o sporu med učiteljem in učencem ni bilo več govora. Igrali smo se, če ni ravno deževalo, še naprej rokomet in v tej igri je bil učitelj z nami vred eno. mojemu dobremu prijatelju še iz osnovne šoje. Zrasel je bil čez noč kakor trs, bil Je že v prvih letih gimnazije med najdaljšimi v razredu, a pri tem je bil, kakor so navadno fantje, ki so se hitro potegnili, suh in tenak Bil je pa dovolj žilav in tudi še precej močan, tako da si je marsikaj upal. Nekoč smo v prostem času dvigali uteži (ne izključujem možnosti, da je bilo to pri sokolski telovadbi) in Ivo si je naprtil precejšnjo težo, da bi jo dvignil nad glavo. Gledal sem njegove dolge in tenke ude in se ustrašil, da napora ne bo zmogel. »Pusti, Ivo, nikar nad glavo,« sem mu rekel. On pa se Je nasmehnil, napel vse sile, tako da so se mu začrtale žile na vratu in mu je vsa kri udarila v lica, in dvignil palico z uteži najprej do prsi in potem nad glavo. Uspelo mu je, toda bil je pretenak in teža nad glavo ga je spravila iz ravnovesja, Zamajal se je in padel vznak, ne da bi bil izpustil uteži iz rok. Skočili smo k njemu, toda bil je pri padcu toliko priseben, da se je nadziral in izšel iz .e prestrašujoče preizkušnje brez hujših posledic. Mislim, da sem se jaz bolj prestrašil od njega; kajti z dviganjem uteži ni odnehal in je prvi poizkus kmalu še večkrat ponovil in obvladal. vrhovni gospodar. Toda žoge se je bolj poredkoma ko je bilo potreba izbirati moštvo, se je znal spet V^o-ovi f s svojim glasom. Danes rahlo domnevam, sodeč po njef°.„ Iz- govarjavi, da je utegnil biti doma nekje od Benetk. Bil pfi ster in venomer navdušen deček, radi smo ga imeli VR* ^ izbiri moštva se ga nihče ni branil. Kar se mene tiče, jjer čutil počaščenega, če me je poklical profesor ali NWft sel1! svoje moštvo. Med prvimi nisem bil nikoli in velikoK*^ ] f>r> sramežljivo čakal, kdo izmed obeh voditeljev me bo *> nejši v razredu. Vendar mislim, da je šlo nekaj prednoR ^ji tem moram priznati, da mi je bilo ljubše, če sem v Muellerjevem moštvu. Gotovo mi je imponiral kot. „«ti ' -_____i.. ir i,- . njegov račun tudi zaradi mojega nezavednega, a manj globokega prirojenega odpora proti sleherni aV 2. Kmalu sem odkril, da nisem bil pri telovadbi ravno med zadnjimi, če sem se količkaj potrudil. Po vrvi sem plezal še kar dobro, tudi na bradlji nisem bil brez spretnosti, a seveda sta bila tudi meni najljubši udejstvovanji rokomet In odbojka. Vendar bom priznal, da sem bil pri nevarnejših disciplinah rajši previden. Kaj se pravi resnično potruditi se sem videl pri sošolcu Ivu Danevu, našemu prezgodaj umrlemu Svetoivančanu m Ker sem že pri opisovanju telovadnih ur, mi spomin hudomušno obstane na nekem sošolcu, ki smo ga prevzeli, ko smo prišli v drugi razred, iz razreda pred nami. Ime mu j^ bilo Probst Teonillo, bil je majhen, živahen dečko, ki se je čutil kljub nemškemu imenu Italijana. Bil je velik športni entuziast in je bil kljub temu, da je sodeloval pri rokometu v igri, obenem tudi navdušen navijač. Tekal je venomer do igrišču in to spretno in hitro, pri tem pa je bil toliko pameten, da se ni zakadil večjim in težjim pod noge. Ko je videl, da leti žoga po zraku, v njegovo smer, je že od daleč kričal: »Muli, muli, corč qua!» kar se je slišalo nekako tako, kot bi govoril: »Bui, bui, coč qua!» In ko je nasprotnik, kak velikan, pograbil žogo in stekel proti pravilom z žogo v rokah naprej, je naš Probst že spet vpil na vsa usta: »De ghe soto, muli!«, kar se je slišalo nekako kot «De ghe zoto, bui!« To Je pomenilo, da bj nasprotniku kak večji in odločnejši soigralec izbil žogo s sunkom od spodaj iz rok. Zdelo se je, kot da bi bilo vse igrišče njegova izključna domena in da bi bil on na njem Pri poglavju o profesorjih in sošolcih na nemški ^ sa) „ v Trstu se ne morem prav držati časovne zapovrstnos*1' v jpF moral tako drobiti in razbijati nekaj, kar se mi je bilo minu ohranilo kot celota. Tako sem že in bom v tem k omenjal profesorje, ki sem jih dobil v poznejših razr^e*11 sošolce in tovariše, s katerimi se morda prvo leto 111 še seznanil. 11 V prejšnjih knjigah sem bil na več mestih omen raznovrstne zbirke, tako zbirko metuljev in hroščev- f znamk, herbarij in še kaj drugega. Nisem pa omenil 11. — 9* . * iti svojevrstne »zbirke« oziroma nekega zbiranja, s kater1 začel v najbolj zgodnjih letih, a ki se ga kot takeg®, ^ zavedal vse do tedaj, dokler si nisem obesil na rair1^9 jega pisateljskega poklica in bremena. To «zbiranje» - 1 - - ranj<=- )lW da nekateri bralci že opazili; obstajalo je v »nabim1 spoznavanju najrazličnejših človeških značajev, tipov ginalov. kar vse se je vršilo povsem nezavedno, iz primarnega veselja do raznolikosti človeških oseb i11 sti in do njihovega nehotenega klasificiranja in razv /Nadaljevanje i