213. številka.
Ljubljana, v nedeljo 18. septembra 1898.
XXXI. leto.
[shftla vbk  (tac m*fr, iz-m(,\ ntdelje in praznike, ler velja po polti prignan za avstro cgerske dežele u vse leto lf> pld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z» jcden oipb r I  gld. 40 kr — Za Ljubljano bro?. pošiljanja na dona za vac Mo 13 gld , za četrt leta 3 gld  30 kr., za jeden mesec 1 p\d. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na mcbec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele ti.hko već, kolikor poštnina znafea. — Na naroćbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. 7a oznanila plačuje se id Etiristopne petit vrste po 6 kr., će t>e oznanilo jedti.krat tiska, po 5 kr. ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi ui.j se izvole frankovati. -   Rokopisi ne ne vraćajo. — Uredništvo in upravnifitro je na Kongresnem trga fit L1 i» i a v n t 4 t v i. naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon £t. 3-4.
s :'%.*■<■ tip
Pogreb cesarice Elizabete.
torjena je tudi zadoja pot! Včeraj popoludne, ob soloČnem zatonu, položili so v mračno roke v du f najskega kapucinskega samostana zemske ostanke tako kruto omorjfne vladarice k večnemu počitka.
Potrti žalosti, krvavečega srca, izkazali so narodi habsburške monarhije soji umrli cesarici zadnjo čast ter poslali za njo v h'adni grob zadnji pozdrav.
Celih štiriinštiridt set let je pokojna vladarica nosila blestelo, a težko cesarsko krono. Kakor jasen angelj z višav je prišla mej avstrijske narode in j h vse objela s svojo osrečujoČo ljubeznijo. Ni posezala v razvoj svetovnih in državnih razmer, ni se vtikala v velike in male boje držav, narodov in stanov, samo dobrote je sipala s polnimi rokami, kamorkoli je stopila, samo tolažila in osrečevala je ljudi, kjerkoli se je prikazala.
Z iskreno ljubeznijo, s čutili najsrčnejše hvaležnosti in najiskrenejše udanosti so avstrijski narodi gledali na svojo cesarico in z upravičenim ponosom so jo smatrali za jedno tistih redkih vzvišenih bit j, katera se rode tako redkokdaj in ki vse oplemenitijo, česar se dotaknejo.
Avstrijski narodi se zavedajo šele zdaj, kolika nesreča jih je zadela s tem, da jim je nemila usoda tako nagloma vzela cesarico, šele zdaj, ko stoje ob rak vi, v kateri počiva vladarica, spoznavajo prav, kaj so izgubili tisti hip, ko je blazen hudodelec zabodel morilno orodje v prsa naj-plemenitejše žene.
V zgodovini našega veka odkazano bode mučenici na cesarskem prestolu posebno odlično mesto. Njeno ime se sicer ne bode imenovalo tam, koder se bodo naštevala imena tistih žen, katere so — dobro ali zlo — mogočno upli-vale na usodo držav in narodov ter pose zale v njihov razvoj, ali ime cesarice E'izabete bode bliščalo tam, kjer se bodo imenovale najboljše matere, najvernojSc soprogo, vek dušne podpornice znanosti] in umetnostij, zaščitnice sirot, siromakov in bolnikov in mu cenite v kraljevskem plašču.
Mati zemlja je vzela včeraj v svojo osrčje cesarico avstrijsko. V hladni rakvi tilifga simostana, tam, kjer jo našla že dolga vrs*a členov habsburško-Iotarinške- roJovine večni mir in pokoj, tam počiva sedaj tudi mati avstrijskih narodov, kateri je bilo sojeno toliko bridkega gorja v življenju in tako tragična mirt.
Z bridko žalostjo spretnljevali so ljubljeno cesaric) vsi narodi širne monarhije na njenem zadnjem potu, vsi olira-nijo v zvesti ljubezni njeno pod >bo iti njene neštevilue dobrote in vsi kličejo s solznimi očm :
Blagoslovljen bodi Tvoj sponi n vedno ii vedno!
Pred pogrebom.
Včeraj, teden dnij po atentatu na cesarico, odprla so se vrata kapucinskega samostaoa, v katerem najde umrla vladarica zadnji počitek.
Vsa država je hitela, da izkaže cesarici poslednjo čast.
Zbral se je na Dunaju cel kongres tujih vladarjev in prinčev ter odposlancev  raznih vladarskih hiš.   Žs na vse zgoda', ko se je bilo komaj začelo diuiti, prišli so ljudje, di si zagotovč  prostor,  s katertga bi si  lahko ogledali sprevod  Bilo jih je na tisoče in tisoče iz vBeh krajev širne monarhije, iz vseh stanov. Le malokateremu je bilo sojeno, da je videl redko  žalo6tao svečanost in mej tirni je bilo največ tacir, kateri so morali z dragim denarjem to plakati. Drage volje so ljudje plačevali po 100 gld. za jedno okno in našli so se ljudje, ki so plačali celo 500 g d   za jcden balkon.
Bil je krasen jesenski dan. Točno ob 12. uri opoludne zapustilo je vojaštvo svoja domovanja, da zapre ulice, po katerih se je pozneje pomikal sprevod in v katerih je bilo zbranega nebroj ljudstva. Pred kapucinsko cerkvijo, kjer je bil prostor pripravljen za dostojanstven ke in za častniški »bor, napravili so vojaki krog. Po vseh ulicah od cesarsktga dvorca do kapucinske cerkve so bila vsa okna in vsi bal koni s Črnim suknom ovita. Pri vseh je bilo zbranih mnog) ljudij. Prodajaln'ce s> bile zaprte.
Ob 3. uri popoludne so se na prostoru, določenem zanje, zbrali tajni svetniki, ministri in drugi državni in dvorni dostojanstveniki, najvišji cerkveni dostojanstveniki, predsedstvo gospodske zbornice — knez Windisohgrartz, knei Auersperg, grof Hoyos, — predsedstvo poslanske zbornice — dr. pl. Fuchs, dr. Ferjančič, Lupul — t t deputacije in poslanci iz posameznih dežel, župan dr. Lueger in oba njegova namestnika Civilistov je b lo malo Največ je bilo uniform-Posebno slikovita je bila ta skupina, ker je bilo vmes mnogo ogerskih magnatskih in poljskih velikaških kostumov in ker so bili crrkveni dostojanstveniki vsi v vijoličastih in škrla-tastih ornatih.
Pred Avgustinsko cerkvijo je bil zbran deželni odbjr nižjeavstrijski, dvoriti svetniki in ministerski uradu ki
I/mej pnltičnih osob je bi 11 videti: bivšega minister skega predsednika grofa Kasinrirja Bidenija, deželnega maršala gatifikeg), grofa Stanislava Bidenija, državne p,slance v t1, a Javorskrga, goof« D^iedus/ic feegi, vit. Abrahamoviča, dr. St-snssioga, dr. Tac\ka, 11 b;ča, župina krakovskega, lvovskega, praškog« z deputacijo petih členov, dalje ljubljanskega župana Hribarja, deželnega glavarja kranjskega, Detelo, namestnika deželnega glavarja štajerskega dr. Sernca in še mnogo drugih.
Ob 744  zbrani so bil;. tsi povabljenci. Tisti, katerim je bil po njih dost janstvu odločen prostor v cerkvi, zbrali so se bili tamkaj že prej    Generaliteta je stala ravno na sproti kapucinski cerkvi. Točno ob 4  uti se je začulo vo jaško povelje „SJiultert" in točno takrat je cčsar pri stranskih vratih zapusti cesarski dvorec z nemškim cesarjem Viljemom in se odpeljal z ekvipažo, v katero sta bila vpre-žeua dva čina konja, v cerkev.
Sprevod.
Ob 4. uri so v dvorni cerkvi, kjer je cesarica ležala na mrtvaškem odru, dvignili štirje dvorni lakaji krsto in jo po le jedenkratnem blugoslov ljenju nesli na mrtvaški voz, v katerega je bilo upreženih osem parov konj Potem se je sprevod začel pomikati proti kapucinskemu samostanu.
Pred sprevodom je jahala eskadrona konjenikov. Ob mrtvaškem vozu šli so na vsaki strani štirje dvorni lakaji in štirje dečki plemiči z gorečimi plameuiciini. Na desui strani je šlo šest gardov-arcierov in šest gardov-trabantov. Na leti straDi šest ogerskih telesu h gardov in cgerskih gardo V'konjenikov. Za mrtvaškim vozom so stopali $,ardt-areieri in ogerski gardi konjeniki. Z* njimi je stopala stotui'a pešakov; sprevod pa je zaključila eskadrona konjenikov.
(Jim se je 7ačel sprevod pomikati, nastopila je dvorna
straža, zadoneli so bobni in vojaška zastava se je pred
mrtvo etsarico nagnila do tal.   Sprevod  je šel počasi čez
notranji dvorni trg preti kapucinskemu samostanu. Knder se
je pomikal,  vladala je grobna t h tu in marš:kako oko je
bilo solzno. Zunaj cesarskega dvorca stopil je pted sprevod
križenosec.  kateremu so sledili ubožci,  dekleta in dečki iz
sirot'šnic in vsakovrstni  redovniki in redovnice.  Vsi ti so
se morali pred kapucinsko cerkvijo umakniti v stransko ulico.
* * *
V kapucinski cerkvi.
Cesir je bil pri s*ruskih vratih z nemškim cesarjem Viljemom vstopil v cerkev. Za njim sta stop li nadvojvodinji Gizela in Valerija, zakriti s tančicama, ki sta segali do tal. l tsar ju je tolažil, odkazal cesarju Viljemu zanj določeni prostor in je p item stopil v molilno klop, kattra je bila zanj pripravljena.
Ko je sprevod dospel pred cerkvena vrata, dvignili so krsto raz mrtvaški voz in jo nesli v cerkev. Pred krsto je stopal kardinal nadškof dr. Gruscba z vso dunajsko duhovščino, kriti pa so sledili najvišja dvorna dama groti ija Harrach in dvornik giof Bellegarde, katerima so sledili ko-morniki in dvorne dame pokojne cesarice.
Katafalk ni stal, kakor je sicer navada sredi cerkve, ampak blizu glavnega oltar;a. kraj cesarjeve molitvene klopi. Mfj katafalkom in velikim oltarjem je bil postavljen velikanski zlat svečnik. Vsa cerkev je bila drap rana s črnim suknom, v katero so bili všiti beli križci, tudi tla so bila črno pregrnena.
Tuji vladarji, členi cesarski rodbine in odposlanci so bili razvrščeni po sorodstvu in po svojem dostojanstvu Najbližje cesarja je bila nadvojvodinja Elizabeta Manja, poleg nje princezi n j a Gizela z možem, princem Leopoldom bavarskim, potem princ Jurij bavarski, nadvojvodinja Marija Valerija in njen soprog, nadvoivoda Salvator. Sledili so potem : nadvojvodi Ludovik Viktor in Josip Avgust, vojvoda Karol Teodor bavarski (brat cesarice), vojvodin j a Marija Josipina bavarska, vojvodinja Elizabeta bavarska, vojvodinja Marija bavarska, vojvoda Ludovik bavarski, vojvoda Krištof bavarski, vojvoda Sigfrid bavarski, knez Thurn-Taxis, nemški cesar Viljem, bavarski princ-regent Luitpold, kralj saksonski Albreht, rumunsk: kralj Karol, srbski kralj Aleksander, italijanski prestolonaslednik, princ Umberto, veliki knez Aleksej, nadvojvoda Fran Ferdinand d' E*t-», nadvojvoda Oton, nadvojvodinja Marija Josipina, nadvojvoda Ferdinand Karol, nadvojvodinja Marija Terezija, drugi mlajši nadvojvode in nadvoj vodinje, nadvojvoda Kainer, grški pre^tolonaslednk, bolgarski knez Ferdinand in črnogorski prestolonaslednik, princ Danilo.
Ko je bila krsta postavljena na določeno mesto, jo je kardinal dr. Gruscha blagoslovil, kar je trajalo le malo časa. Cesar je stal ves čas in se držal vojaško pokonci, roke je imel sklenjene v molitev. Ko so zadoneli glasovi „Misererea" in „Libere", zganil se je cesar, princesinja Gizela in nadvojvodinja Valerija pa sta začeli glasno jokati;
pri zadnjih besedah: rebrnem aeternam........requie
Bcat in pace le tudi cesar ni mogel premagovati in debele solze so mu zalile obraz.
Potem je prišel najžalostnejši trenotek. Dvignili so krsto, da jo pones6 v rakev kapucinskega samostana. Cesar je težko stopajoč šel prvi za krsto Njemu so tledili — kar v programu ni bilo do'očeno — njegova z.ta in svak, vojvoda Karol Teodor bavarski. Zadnje blagoslov ljenje je trajJo jako do'go. Sele po 15 minutah vrnil se je cesar zopet v cerkev.   Poznalo se mu je na o*th, da je mnogo
jokal. Priklonil se je proti vsem, ki so cesarici izkazali poslednjo čast, potem je stopil k cesarju Viljemu, se tudi njemu priklonil in ž njim vred zapustil cerkev. Cesarjema so sledili drugi udeležniki sprevoda, na kar se je tudi ljudstvo jelo razhajati.
*
Žalovanje v Ljubljani.
Ljubljansko prebivalstvo, vedno zvesto in z ljubeznijo ndano vladajoči cesarski rodo vini, je grozna smrt cesarice navdalo z najiskrenejšo žalostjo in vse je hitelo, da izrazi presvetlemu vl-idarju globoko sožalje.
Občinski  svet  se je  podvizal, da kar najslovcsnejše kondolira cesarju na nesreči,  katera je zadela njega in ž njim vso državo in vse narode,  ter je naročil županu, da položi na krsto pokojne cesarice v imenu mesta ljubljan skega srebrn venec.
Po vzgledu občinskega sveta ravnale so se vse druge korporacije, prebivalstvo pa je razobesilo črne zastave, da na ta način izrazi svoja čutila.
Včeraj popoludne, na dan pogreba, bila so ali celi popoldan ali vsaj nekaj ur zaprte vse trgovine, vse delavnice in vsi javni lokali. Počivalo je vse delo, vse mesto je imelo praznično lice, po vseh ulicah so gorele električne luči in vse je hitelo v stolno cerkev, molit za mrtvo ce sarico.
V stolni cerkvi je bil pred velikim altarjem postavljen katafalk, okrašen z avstrijskimi grbi. Na vrhu, ob spodnjem koncu, je stala cesarska krona, poleg katere je ležalo ce sarsko žezlo in je visel red zlatega runa.   Nekoliko nižje, na desni in levi strani, st* stali dve drugi kroni.
Še pred 4. uro popoludne jele so se zbirati številne množice ljudstva in koj na to prikorakali so paroma v dolgih vrstah, praznično opravljeni in s črnimi trakovi na rokah, delavci in delavke vseh tukajšnjih tovarniških in večjih obrtnijskih podjetij in sicer pod osebnim vodstvom svojih delodajalcev. Samo delavskega ljudstva se je zbralo nad 3000 oseb.
Kanonik F lis je v ginljivem govora izrazil občno sožalje na smrti preblage cesarice, na kar so se začele molitve za cesarico, katerim je sledila molitev za cesarja.
Po odhodu dlavcev in delavk zbralo se je meščanstvo — vse v žalni obleki —- v stolni  cerkvi in v t«bih mo litvah, mej katerimi so zvonili vsi ljubljanski zvonovi, priporočalo milosti večnega sodnika svojo umrlo cesarico.
Najnovejše vesti.
Danes zjutraj smo prejeli naslednje brzojavke: Dunaj 18. septembra. Poročila raznih listov, da je bil v Št. Vidu ob Glin ci na Koroškem aretovan anarhist Pizzi, kateri je po došlih obvestilih nameraval atentat na italijanskega prestolonaslednika, so po uradnih poizvedbah neosnovana.
Dunaj 18. septembra. Načelniki klubov nemških ob strukcijskih  etrank  sklicani so na dan 23. septembra na posvetovanja o položaji.
Dunaj 18. septembra.   Jutri dopoludne imeli bodo zaupniki desničarskih strank : dr. pl. Fuchs, dr. Ebenbocb, baron Dipauli, dr. Ferjanči*,  vitez Javvorski, grof Dziedu szicki, vitez Bilinski, dr. Stranskv, dr, Pacak in pl. Lupul važno posvetovanje o polit1 čnem položaji.
Pariz 18. septembra. (Oficijalno). Ministerski svet je pooblastil pravosodnega ministra Srriena, da skliče v pravosodnem ministerstvu obstoječo komisijo, da začne revizijo Drevfussove zadeve.
Pariz 18. septembra. Vojni minister Zurlinden je zapustil sejo ministerskega sveta, še predno je isti sklenil revizijo. Trdi se, da odstopijo Zurlinden in še dva druga ministra. Pred ilizejsko palačo je bila zbrana mnogoštevilna množica, katera je dtlomo klicala vive Brisson, deloma pa demonstrirali proti ministerstvu. Pravosodni minister Sarrien je gosp>j Drevfuss baje dovolil, da sme svojemu možu brzojavno sporočiti sklenjeno revizijo.
Pariz 18. septembra. Vojni minister general Zurlinden je ministerskemu predsedniku Brissonu naznanil, da ga je studiranje Drevfussouh aktov prepričalo o Drevfussovi krivdi, da se mu zdi jed no primerno, da ostane obsodba v veljavi in da demisijonira, ker se ministerski svet njegovemu ninpiiju ni pridružil.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",