Demokratizacija. + Ko je finančni minister Korytowski predložil dunajski zbornici proračun za leto 1907., je v svojem govoru poudarjal tudi potrebo praktiške izobrazbe. To potrebo naglašajo dandanes govorniki vseh strank in na vseh zborih in shodih. Prihodnje leto dobi Avstrija enoindvajset novih srednjih šol. Taka pomnožitev teoretiških učilišč je napotila finančnega ministra, da je dejal v omenjenem govoru: nV tem, da vzgajamo Ijudi, ki jim praktiško delo ne bo glavna stvar, vidim pač neko prednost, katere gotovo ne smemo prezreti. Vendar pa ne sme biti prevelik odstotek takih Ijudi, že zato ne, ker hočejo živeti povečini od države in njenih dohodkov in ker je vsaj za sedaj državna potreba kandidatov za državne službe več nego pokrita. Zato pač mislim, da bi si pridobili oni gospodje, ki so se že tolikokrat nesebično in požrtvovalno zavzeli za želje in stremljenja prebivalstva in se izkazali tako prave prijatelje izobmbe in kulture, nevenljivih zaslug, ako bi svoj vpliv uporabili v to, da široke mase pouče o veliki koristi, ki jim jo daje praktiška izobrazba na strokovnih šolah vsake vrste, kakor na obrtnih, trgovskih, kmetijskih in podobnih šolah. To bi bilo tem bolj potrebno, ker je v industriji velika potreba višjih delavnih sil, ki se jim ponuja v materijalnem oziru prav lepa eksistenea". Tem besedam dostavlja celjska rDomovina" resnično trditev, da mmamo Slovenci najmanjše nepotrebne šole, da se nam je treba še z vsemi silami boriti celo za najnujnejše, zakaj na Štajerskem, Koroškem, v Istri in na Tržaškem nimamo niti toliko, kolikor je potrebno za kulturni eksistenčni minimum. Po pravici trdi »Domovina", da je sramota za državo, v kateri se narodu, ki hrepeni po izobrazbi, sistematiško zapira pot do omike in napredka, in hudodelstvo je ono nečuveno postopanje nasprotnikov, ki so šolsko vprašanje, ki je zgolj kulturno, izpremenili in ponižali v politiško vprašanje. Pride doba, ki bo to zaslepljenost sedaj gospodujočih plemen v Avstriji dostojno oet-nila in njih pulitiki dala ono ime, ki ga edino zasluži: barbarizem! Slovenci nimajo niti zadostnega števila osnovnih šol, ni6 srednjih in nič strokovnih šol. Dosledno jih prezirajo in zapostavljajo. Na poti k napredku stoje vse mogoče zapreke. Zato smo Slovenei zaostali, ker smo morali zaostati za srečnejšimi tekmeci. Ti se nam zaraditega posmehujejo in izkoriščajo našo zaostalost v gospodarskem oziru. Besede finančnega ministra so za Slovence simpatične, če smemo sklepati iz njih, da naznanjajo novo dobo, dobo demokratizacije našega avstrijskega šolstva. Skrajni čas je, da se tudi v Avstriji začenjajo posvečati najboljše sile praktiškim poklicem, praktiškemu delu in ne samo takozvanim učenim, zgolj teoretiškim stanovom. Tak preobrat bi pospeševal demokratizacijo naših šol, naše državne uprave, našega časnikarstva. Pripomogli bi zdravi pameti do veljave in z njo načelom spravljivosti med narodi, brez katere ni mogoč pravi napredek ne na gospodarskem, ne na prosvetnem polju. Današnja državna uprava je v rokah teoretiško izobraženega uradništva, ki se čedaljebolj izolira in čedaljebolj okameneva v posebno kasto, katera nima s praktiškim življenjem nikake zveze, nobene prave simpatije s praktiškimi poklici, ker jih ne pozna in ni imelo nikdar prilike. da bi jih spoznala. Zato postajajo državni uradi bolj tvornice za reševanje aktov, kakor oblastva, ki bi imela voditi, nadzorovati in regulirati produkcijo novih vrednosti na vsakem polju človeške delavnosti. To odtujevanje je pa škodljivo, in treba mu napraviti konec. V državni upravi je treba odkazati mesta tudi praktiško izobraženim ljudem, tehnikom, trgovcem, industrijalcem, obrtnikom, poljedeleem itd. Samo tako bo mogoče, da se ustvari ona vez med delujočim prebivalstvom in upraviteljem države, ki je potrebna, ako hočemo uspešao napredovati, namesto da eden drugega oviramo, kakor je to dandanes. Ta demokratizacija uradništva bo pa mogoča, ako se demokratizujeta parlament in vlada. Le ko bo vlada v rokah parlamentarnih ministrov, bo mogoče tudi v tem oziru misliti na potrebne reforme. Demokraški parlament in demokraška vlada bo pa tudi avstrijskim narodom nasproti pravičnejša in ne bo več stala na poti gospodarskemu in kulturnemu razvoju, temveč ga bo pospeševala po svojih najboljših močeh. Spoznala bo namreč tako jasno resnico, ki je današnji mogočneži v svoji sebični zaslepljenosti nočejo videti, da je država tem mogočnejša, čim bogatejši, čim zadovoljnejši in čim bolj prosvetljeni so njeni narodi. Toda kakor je to spoznanje preprosto in jasno, vendar je do njega še dolga pot, ker odvračajo pozornost od pametnega dela politiške, osebne in strankarske strasti. Naša in naših poslancev dolžaost pa je skrbeti za to, da damo priliko vladi, katere član je rninister Korytowski, da nam dejauski dokaže, je li voljna dati tudi Slovencem priliko, da se v strokovnih šolah bol.j izobrazijo za praktiške poklice. Slovencev je na stotisoče, ki nimajo n. pr. na Štajenskem niti ene trgovske, nobene obrtne in nobene kmetijske slovenske šole, ki pa plačujejo v denarju iri v krvi toliko davka kakor njih srečni sosedje, ki imajo vsega v izobilju. Dajte tudi temu avstrijskemu narodu vsaj majhen del tega, do česar ima pravico! Le na ta način je mogoče priti do prepričanja, da ne eksistuje avstrijska enakopravnost samo na papirju, ampak da z enako dobroto objema vse narode. Znano geslo -Justitia — fundamentum regnorum" ne sme biti ironija, ampak biti mora blažena resnica!