Poštnina plačana v gotovini. Stev. 14. V Liublianl, dne 7. aprila 1927. .Posamezna Stev. Din 1«~< Leto X, Upravni štvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 64 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak ietrtek NaroČilu it tiztmstro: četrtletno 7 50 Dla, polletno IS Din, celoletno SI Dla: za Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Dla, celoletno 48 Dla. — Ralaa poStne hranilnice, polnilnice T Ljnbljanl, it 10.711. »Slovenski Gospodar" moral javno izjaviti, da »Domovina" ni brezverska Preklical je vse svoje grde očitke proti „Domovini" Že zadnjič smo pisali, da je izdajatelj našega lista g. Ribnikar v imenu «Domovine« vložil tožbo proti uredniku «Slovenskega Gospodarja« zaradi številnih napadov, ki jih je zagrešil ta list proti «Domovinl». Pri razpravi, ki se je pred kratkim vršila, se je zastopnik našega lista poravnal s cSlovenskim Gospodarjem®, ki je moral v posebni izjavi na svoji prvi strani preklicati vse žaljive izraze proti «Domovlnl». Tako je obžaloval tudi očitke brezverstva napram našemu listu in jih označil za neresnične. Obenem je moral »Slovenski Gospodar* plačati vse pravdne stroške.' Mi samo zaradi običajnega malenkostnega časopisnega prekljanja gotovo ne bi tožili ^Slovenskega Gospodarja®, toda obrekovanja ^Slovenskega Gospodarja« so dosegala že tako mero, ki je ni bilo mogoče mirno požreti. Šlo je za čast in ugled našega lista in poštenih naših sotrudnikov. Znano je vob-če, da je «Slovenski Gospodar« bil v teh izrazih še hujši za časa starega tiskovnega zakona. Mnogokrat smo v tistih časih hvalili Boga, da takih listov niso brali bratje Srbi in Hrvati, ki bi na ta način dobili kaj čudne pojme o prosvetljenosti slovenskega ljudstva, o kateri so baš naši klerikalci toliko govorili, kadar so se hoteli postaviti proti Srbom in Hrvatom. Slovenska čast in ugled slovenskega ljudstva bi zahtevala, da se v mnogih naših časopisih, ki kljub novemu strogemu tiskovnemu zakonu še vedno kaj radi padajo v stare prek- ljarske razvade, dosledno uvede popolnoma nov, dostojen ton pisanja. Bodimo res kulturni! Na pr. avstrijsko časopisje že davno več ne pozna takega pisanja. Mi se tega že držimo in ne grdimo ali osebno sramotimo političnih nasprotnikov. Omenjeni preklic «Slovenskega Gospodarja« je v naše največje zadoščenje. S tem je «Slovenski Gospodar« priznal, da so bili njegovi očitki proti «Dofflovinl» brez podlage. To vidijo končno vsi naši čitatelji, ki berejo «Domovino« in ki niso nikdar v njej zasledili protiverske in brezverske gonje, sramočenja ali žaljenja oseb. Ali bo ta preklic v lastnem glasilu odprl oči onim klerikalnim pristašem, ki so «Slo-venskemu Gospodarju« verjeli vse. kakor da bi bilo razpisano v svetem pismu? Ali bo ona duhovščina, ki teden za tednom ponavlja proti našemu listu isto in še hujše, kar je pisal «Slovenski Gospodar«, sedaj prenehala s svojim, duhovniškega poklica nevrednim hujskanjem proti «Domovini»? Verjemite nam: Ako bi se vse naše časopisje dosledno oprijelo dostojnega tona v svojem pisanju in ako bi se nehala politika v cerkvi, bi se moralno stanje našega ljudstva takoj dvignilo. Politični spori, neteni od vplivnih osebnosti, kakor jc baš duhovščina, so rodili že mnogo gorja, kajti preprost človek si v svojem preprostem mišljenju prečesto misli, da mu je vse dovoljeno, ker je njegov dušni pastir z njim. Torej na novo pot za čast in ugled slovenskega ljudstva! Pogubnost klerikalne gospodarske politike Z odpuščanjem delavcev iz državne službe povečujejo klerikalci brezposelnost in ogrožajo redno obratovanje železnic ter drugih javnih naprav na račun življenja prebivalstva in žepov davkoplačevalcev V Sloveniji so kmetska posestva majhna. Pri nas je v večini mali kmet, veleposestnikov je malo. Ta mala kmetska posestva so navadno tolika, da komaj preživljajo lastnika in njegovo družino, če pa otroci odrastejo, ni kaj deliti. Najstarejši sin prevzame gospodarstvo, ostali pa odidejo po svetu s trebuhom za kruhom, v Ameriko, Nemčijo. Francijo, v tovarne, v premogovnike, k železnici itd., da si s svojim delom zaslužijo vsakdanji skromni košček kruha. / Naši slovenski delavci in delavke so v ogromni večini kmetski sinovi in hčere, ki jih majhna domača gruda ni mogla preživljati in ki so morali oditi v svet proti svoji volji, da se preži ve. Zato niso bile razlike med našim kmetom, delavcem ali obrtnikom-rokodelcem nikdar tako velike, da bi ti stanovi očitno sovražno nastopili drug proti drugemu, saj je delavcu-krmetskemu sinu ostal še nadalje ljub spomin na rojstno kmetsko hišo in saj naš kmet, ki se trudi od zore do mraka za svoj kos kruha, ni drugega kakor delavec. Lahko bi skoro rekli, da so interesi našega malega kmeta in našega delavca v mnogem skoro isti in da sta navezana drug na drugega. Ce bo delavec v mestu dobro služil, bo tudi kmet dobro prodal, če pa bo prvi slabo plačan, bo drugemu padla cena njegovih pridelkov. Nasprotno je zopet resnica, da se bo delavcu v mestu slabo godilo, če bo kmet gospodarsko propadal in ne bo mogel kupovati, kar potrebuje za svoje gospodarstvo in kar delavec s svojim delom ustvarja v tovarni. Iz tega sledi, da morajo biti interesi delavca in kmeta v skladu, ker sta oba stanova drug drugemu potrebna. Eno glavnih načel demokratizma pravi, da je vsak stan svoje časti vreden, ker vsak ustvarja nekaj, kar drugi potrebuje. To načelo je pravično in tudi zares krščansko! Sedanja klerikalsko-radikalska vladna večina je drugega mnenja in zato je prav, da enkrat tudi v «Domovini» izpregovorimo besedo o delavskem vprašanju. Znano je, da so naše železnice med vojno zelo mnogo trpele in da jih je naša Jugoslavija prevzela v zelo slabem stanju, ker se niso obnavljale stare obrabljene tračnice in pragovi. Lc z velikim trudom smo železnico' v zadnjih letih toliko uredili, da se promet večinoma vrši v redu in da ni nobene nevarnosti za vlake in življenje potnikov. Seveda še ni vse tako, kakor bi moralo biti, vojna je v petih letih preveč uničila. Laže sc podira kakor gradi! Da pa ostanejo naše železnice vsaj take, kakor smo jih uredili v zadnjih letih, je potrebno, da se tudi primerno vzdržujejo in da jih ne pustimo propadati. V to svrho nam je potrebno zadostno število delavcev, da popravljajo pri železnici tire, pokvarjene vagone itd. f ■ Nova klerikalsko - radikalska vlada je mnenja, da to ni potrebno in da je treba pri delavcih štediti. V novem državnem proračunu za leto 1927./2S. je črtala znatne vsote za delavske plače, zaradi česar je bila železniška uprava prisiljena odpustiti na stotine delavcev. Samo v Sloveniji je bilo odpuščenih iz službe 400 nujno potrebnih železniških delavcev, ostalim pa so se znatno znižale plače in se jim jc skrčilo tudi delo na štiri dni na teden, to se pravi, da bodo tudi samo za štiri dni plačani. Prav je, da se štedi, toda štediti je treba tam, kjer je potreba, ne pa tam, kjer je v škodo gospodarstva. Pri izdatkih za avtomobile in ministrske plače klerikalsko-radikalska vlada noče štediti, pač pa hoče štediti pri delavcih in njihovih plačali! Posledica tega bo. da bodo naše železnice zopet začele propadati in da bodo nepoprav-ljeni vagoni zaradi nezadostnega števila delavcev, v železniških delavnicah še nadalje razpadali. Na eni strani imamo na stotine novega brezposelnega delavstva, na drugi strani pa stoji nujno potrebno delo neizvr-šeno in propadajo milijoni ljudskega premoženja. in ako bo zaradi zanemarjenja železnic zopet došlo do ponovnih železniških nesreč, ki so bile v naši državi po prevratu zelo pogoste in ki so se zadnja leta precej zmanjšale, nas bo to veljalo mnogo več milijonov kakor pa, če bi obdržali odpuščene delavce v službi in vzdrževali železniške proge in vagone v redu. Te milijone bodo plačevali lavcev orat, kosit in žet na Madžarsko, v Slavonijo in drugam, da se preko zime pre-žive. Ce bi bilo doma za vse dovolj dela in jela, bi tudi kmetski sinovi in hčere ne hodili v tuji svet, bi se ne izseljevali iz domovine. In kaj naj tudi tovarniški delavec dela na kmetih, ko pa kmetskega dela ne pozna ali pa je že nanj pozabil? Ne rečemo, da bi tega ali onega dela ne znal vsakdo opravljati, toda to je vse premalo, kmetsko delo na polja In v hlevu je treba temeljito poznati, ako naj bo kaj vredno, kakor je treba poznati vsako drugo delo. Kaj naj počnemo z brezposelnimi mestnimi delavci? Izseliti jih, pregnati iz domovine ali pa jih preživljati na račun javnih ustanov, na račun občin In žepov davkoplačevalcev? Gospodarska politika, ki jo izvaja sedanja klerikalsko-radikalska vlada, je pogrešena ta bo mnogo škodovala splošnemu razvoju na-« šega gospodarstva. Obenem je tudi neMčair ska in nesocijalna. Vajeni smo sicer, da klerikalci vedno govorč o ljubezni do bližnjega, toda navedeni primeri nam dokazujejo, da te ljubezni nočejo poznati, kadar bi jo lahko iz« kazali. Oni imajo krščanstvo samo na Jezikul Ta gospodarska politika je nesocijalna, ker, uničuje delavski stan in s tem posredno tudi kmetskega. Te škode ne bodo niti najmanj odtehtale skromne drobtine malenkostnih davčnih olajšav, ki jih je dovolila sedanja vlada in katerih' naš kmetovalec sploh ne bo občutil. Za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo Zanimivo predavanje predsednika Lige za zbližanje Bolgarov in Jugoslovenov dr. Kostova v Ljubljani — Velike poulične manifestacije za ujedinjenje vseh južnih Slovanov Ljubljana je v ponedeljek 4. t m. zopet enkrat oživela. Brez vsake posebne agitacije so Ljubljančani prav vseh slojev v ogromnem številu napolnili veliko dvorano Uniona, da slišijo govoriti brata Bolgara. Predsednik Lige za zbližanje Bolgarov in Jugoslovenov v Parizu, bivši poslanec bolgarske kmetijske stranke g. dr. Mladen Kos to v je po lepo uspelih predavanjih v Beogradu in Zagrebu prispel tudi v Ljubljano, da nam govori o vprašanju zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. Predavatelj, ki ga je občinstvo viharno pozdravljalo, je pričel s pozdravom Ljubljani, Veliki predstraži jugoslovenstva na severo-žapadu, na kar je podal nekaj zgodovinskih podatkov b delovanjih bolgarskih javnih de-t TavčeV ža ujedinjenje vseh' južnih Slovanov. Udejstvbvanje Bolgarov v tej smeri 4e zavrl Bolgarom postavljeni kralj Ferdinand Ko-burg, ki ni prišel kot kralj Bolgarov, nego kot eksponent nemške politike. To je bila doba najhujšega protislovanskega pokreta. Prišlo je bolgarsko-srbsko nasprotje in strašna svetovna vojna. Obširno je razpravljal predavatelj o politiki Bolgarije po vojni in podčrtava! poizkuse pokojnega Stambolijskega za zbližanje Sofije z Beogradom. Govoril je dalje o Angliji, ki je bila vedno protislovanska, in Italiji, ki obenem z Anglijo vedno bolj gospodarsko zasužnjuje Bolgarijo. Italijanskemu imperializmu se moramo enodušno upreti vsi balkanski Slovani, vse ujedinjeno jugosiovensfvo od Triglava do Črnega morja. Kljub nasprotujočemu zadržanju današnje službene Bolgarije je po govornikovih izvajanjih v bolgarskem narodu živa misel ujedi-njenja vseh južnih Slovanov. To naqi jamči, da se bo ta misel uresničila. Dr. Kostov se je obrnil s pozivom na visokošolsko mladino, ki naj vzame v roke delo za končno ujedinjenje vseh Slovanov na Balkanu. Naj vstane Ljubljana in pove glasno, da hoče ujedinjenje in njen glas se bo razlegal tudi med bolgarskim narodom. Svoj govor je zaključil z besedami: Živela velika svobodna in neodvisna Jugoslavija od Črnega do Jadranskega morja. vsi davkoplačevalci, prav tako seveda tudi naš kmet! Pameten gospodar, ki mu dež curlja skozi streho v hišo, bo streho popravil, da mu popolnoma ne razpade, klerikalsko-radikalska vlada pa ie drugega mnenja in pravi, da je popravilo nepotrebno, češ, da dež pač samo takrat curlja skozi sreho, kadar dežuje, in da k zato treba prištediti izdatke za popravilo strehe. Železniški in sploh državni delavci že doslej niso bili dobro plačani. Zato so plačevali tudi manjše davke kakor ostali delavci, ki so že doslej morali plačevati poseben davek na ročno delo. Klerikalsko-radikalska vladna večina, ki jim je znižala plače, pa jim je obenem zvišala davke skoro za trikratno vsoto. Delavec, ki je prej plačal 100 Din na leto, bo odslej plačeval skoro 300 Din, in sicer od vsakih 100 Din zaslužka 3 Din 30 par davka. To je jako občuten udarec za človeka, ki komaj zasluži za vsakdanji kruli ali pa še toliko ne, če ima družino. Na eni strani smo dobili nove armade brezposelnih, na drugi strani pa propadajo železniške naprave In kadar jih bo treba obnoviti, bo moral davkoplačevalec Šteti v državno blagajno silne milijone. Ker pa imamo toliko novih brezposelnih delavcev, ker so se drugim znatno znižale plače in se jim je davek potrojil, je jasno, da bodo ti delavci megli odslej izdajati za življenjske potrebščine manj, kakor so prej. To se pravi, da bo tudi kmet teže prodal svojo pridelke in živila, ker jih bodo ljudje v mestu teže plačevali. Posledica bo znižanje cen kmetsklh pridelkov m obenem tudi osiromašenjo našega kmeta, ki bo moral sicer ceneje prodajati, ne bo pa nič ceneje kupoval, kar sam potrebuje. Iz navedenega je jasno razvidno, v kako tesni zvezi so koristi delavca in kmeta; ako zadene enega kaj slabega, čuti posledice tudi cfrngf. • - Morda bo kdo rekel, da naj gredo brez-ijoselni mestni delavci delat h kmetom na polje, češ, da ima kmet dela vedno dovolj. To še sicer lepo sliši, v resnici pa je stvar precej drugačna. O pomanjkanju poljskih delavcev se pri nas ne more govoriti, saj hodi u. pr. iz Prekmurja čez poletje na tisoče de- Soteščan: Med trnjem in osatom 'Povest.) (Dalje.) Pojo, pojo zvonovi od daljnih dveh strani... Narodna p*scni. Slovesno mrtvaško zvonjenje pri fari in podružnicah je oznanjalo nekega jutra; da je umrl odličen faran. Kakor blisk Je šinila v okolico vest o nenadni smrti trgovke Grive-tfeve, bi Jo je ponoči zadela kap. Daleč naokrog so govorili o tem dogodku, kakor je navada, kadar umrje bogatin. Izbirali so že nevesto priletnemu, a še vedno čilemu trgovcu. •Najbrž se bo še oženil,® so babnice napovedovale. «ln otroke bo zavrgel.® «Vsi imajo dovolj. To je bogastvo!« ♦Saj ni neumen, da bi dal iz rok,s so modrovali očetje. «Kdo pa bo pustil tako podjetje in stopil v ozadje?® «Nihče na svetu.* •Sinovi bodo morali od doma. Dorasli so j in ne bodo hoteli gledati pisane matere.« I <Škoda trgovke, škoda!« so se ženice vrnile nazaj na pokojnico. «Dobra> gospa je bila, prava mati siromakom. Iz njenih ust ni bifo žal besedice.« > «Z gospodom se menda nista kaj razumela. NI bilo med njima popolnega soglasja, ker je bila starejša od njega ...» •Nikdar ni potožila. Na videz sta povsod kazala prijateljstvo, težko je reči, da ju je kaj težilo, a Niso še videli takega pogreba v tistem kraju. Najmanj polovica faranov je prisostvovala pokopu, vse je bilo v vencih in v žalnih trakovih. Na zadnji poti so jo spremljali godba, društva z zastavami in pevci, a govornik se je poslovil od pokojnice ob odprtem grobu. Trgovec se je klanjal na vse strani in sprejemal izraze sožalja. Tudi Lojza je bila na pogrebu. Nalašč je stala daleč zadaj, da ji ni pogled zašel na Gri-velja ta da je on ni našel med radovedno množico. Na poti s pokopališča pa sta nepričakovano naletela drug na drugega. •Moje odkrito sožalje!« je izrekla, hiteč mimo njega. •Počakaj,« jo je zadržal. «Dolgo že nisva govorila.« •Prav je tako. Pusti me, da grem — danes na dan pogreba...» •Ostani, pravim. Živo sem potreben razvedrila.* Ozrla se je okoli in videla, da ni blizu žive duše. Ostala je na njegovi strani. •škoda, da sem te silil v Razprje. Zdaj bi te lahko povedel k sebi, skupaj bi uživala življenje..;* Z globokim vzdihom je potrdila Lojza njegove besede, polne resnice in razumevanja. •Tako si hotel,» mu je oponesla. «Po tvojem načrtu sem ravnala...» •Hotel sem te Odtegniti sramoti, zato sem ti svetoval, da se ga okleni. Vdal se je in zdaj sem sam na tem božjem svetu. Ne veš, kako glasna je v moji duši zavest prevare, katero sva izvršila. Kriva sva njegovega propadanja : postat je pijanec, da laže prenaša svojo usodo.« • Molčite, lepo vas prosim. Ne režite me v itak bolečo rano!« •Ali ni nobenega upanja, da bi se poboljšal?« jo jc vprašal po kratkem prestanku. •Vsak večer se nalije do nezavesti. Divja, pretepa me m razbija posodo. Vse bo razdejano.« •Očitki mojega dejanja me ženejo v obup. Lojza. odpusti 1» •Oh, da bi se ne bila nikdar poznala!« •Popraviti hočem, kar sem zagrešil. Moram, četudi delam noč in dan brez miru in oddiha.« •Kako? Nobenega izhoda ne vidim v bližini ...» •Našel sem rešilno pot. Ali te rCs ne smem več obiskati?« «Martin je na straži. Ves je podivjan, puško ima vedno nabito.« «Pridem kak večer pod kuhinjsko okno. Takrat se bova pomenila...» •Bodite oprežni. Vnaprej pa vam povem, da ne bom storila ničesar, za kar bi morala pozneje nositi odgovornost.« Kratko se je poslovila in bežala izpred njega. Osuplo je gledal Grivelj za mlado ženo. Smilila se rmrje ubožica v groznem položaja, iz katerega jo mora iztrgati. Prav, da ji nI razvil načrta, Zamišljenega v trenotnem brezupu. Po ovinkih bo laže prišel do cilja. Ko je Urbinka prišla s pogreba, je našla Martina za mizo ob načeti steklenici žganja, Odobravanje občinstva, ki se je že med govorom stalno ponavljalo, je sedaj prikipelo do vrhunca. Culi so se klici: Živela Jugoslavija, živela Bolgarija, živela velika Jugoslavija! Po predavanju so se zborovalci razvili v dolg sprevod in po ljubljanskih ulicah manifestirali za veliko Jugoslavijo. Poulične manifestacije so trajale nad eno uro. Med petjem rodoljubnih pesmi (»Hej Slovani® itd.) in vzklikanjem za veliko Jugoslavijo, za tesnejše zbližanje z vsemi Slovani, zlasti z Rusijo, je sprevod dospel pred češkoslovaški konzulat, kjer so manifestanti navdušeno vzklikali bratom Cehoslovakom; nato je sprevod krenil dalje po ulicah do »Ljubljanskega dvora», kjer je imel ponovno kratek nagovor viharno pozdravljeni dr. Kostov, ki je poudarjal, da bo glas Ljubljane odmeval daleč preko mej. Ves sprevod se je nato vrnil pred francoski konzulat, kjer so omladinci zapeli francosko himno in je sprevod vzklikal prijateljski Franciji. Italijanskega konzulata so se manifestanti izognili. Samo nekaj pikrih se je slišalo na račun Italijanov, vendar ni bilo treba policiji nastopati. Politični pregled V četrtek minulega tedna se je v Narodni skupščini zaključila proračunska debata in je bil vladni predlog državnega proračuna in finančni zakon za L 1927.-28. sprejet s 156 proti 126 glasovom opozicije. Samo-stojnodemokratski poslanski klub je pred gla-sovanjnem podal izjavo, da bo glasoval proti predlogu, ki vsebuje protiustavna pooblastila, ne predvideva pravih davčnih olajšav in uvaja varčevanje tam, kjer je škodljivo. Protest samostojnih demokratov zlasti graja dejstvo, da je proračun sestavljen tako, kakor da bi v državi sploh ne bilo gospodarske krize, ki zahteva največje varčevanje, toda le tam, kjer ni v škodo našega vsega jugoslo-venskega naroda. Varčevati bi se moralo pri ministrih, ne pa pri človekoljubnih napravah in ne s tem, da se iz državne službe mečejo siromaki. Prav tako je nedopustno, da je vlada segla globoko v državno blagajno in naklonila bivši črnogorski dinastiji skoro 50 milijonov dinarjev. Na stotine državnih uslužbencev je moralo na cesto v bedo, a bivši črnogorski dinastiji se daruje tako ogromna vsota. Kakor je znano, bi morala priti 10. t. m. v Narodni skupščini na dnevni red obtožba proti notranjemu ministru Maksimoviču, ki ga Davidovičevi demokrati obtožujejo raznih nasilnih dejanj. Ministru se je dovolil desetdnevni rok, ki ga potrebuje, da pripravi svojo obrambo. Zaradi katoliških velikonočnih praznikov bo pa ta zadeva prišla v razpravo šele 19. in ne 17. t. m. kljub protestom opozicije, ki je zahtevala, naj se z zadevo ne odlaša. Tudi se vlada ni nič ozirala na opozicijo, ki je zahtevala nadaljevanje sej Narodne skupščine, temveč je odgodila Narodno skupščino do 19. t. m., češ. da je po težavnem delu okrog državnega proračuna potrebna počitka. Tako izdatnega počitka pač ni treba, ker je ljudstvo poslance izvolilo zato, da delajo in ne počivajo. Prihodnja seja Narodne skupščine bo torej 19. t m. z dnevnim redom: obtožba proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Za to sejo vlada med vsemi političnimi krogi največje zanimanje, ker ni izključeno, da bo povzročila resnejšo vladno krizo. Sploh se nahaja vlada v stalni krizi, in to največ zaradi notranjih sporov v radi kalski stranki, v kateri se obe struji, pašičev ci in uzunovičevci, prepirata za vodstvo stranke in skušata vsaka~na svoj način rešiti sedanji kritični položaj spričo nezadostne vladne večine. Pašičevci hočejo novo vlado predvsem z Davidovičevimi demokrati, dočim uzunovičevci želijo ponovne zveze z radičevci. Razen tega zahtevajo pašičevci tudi odstop ministrskega predsednika Uzuno-viča in zlasti notranjega ministra Maksimo-viča. Teh dveh pašičevci nočejo v novi vladi. Pri vsej tej politični zmešnjavi naši klerikalci ne igralo nikake pomembnejše vloge in jih pri vseh teh kombinacijah za novo vlado prav malo uvažujejo. Prav mogoče je, da bo naša SLS pri eventuelni novi vladi sploh obsedela, kar bo zanjo tem bridkejše razočaranje, ker je sedaj za čast vladovanja glasovala tudi za skrajno pomanjkljiv državni proračun. »Zamorec je storil svojo dolžnost, zamorec naj gre,» se glasi znani izrek, ki ga bodo bržkone občutili klerikalci na svoji lastni koži. Glasovali so za proračun in sedaj jih radikali lahko zopet puste. Z neprestanimi večjimi in manjšimi vladnimi krizami se samo zavlačuje delo, zlasti vprašanje izenačenja neposrednih davkov, kajti le pravilno izenačenje davčnih bremen po vsej državi in primerno omiljenje visokih davkov je prvi pogoj za izhod iz sedanjega težavnega gospodarskega položaja. Drobtine davčnih olajšav, ki nam jih daje novi finančni zakon, ne bodo pomagale, saj se na drugi strani povišujejo davki baš gmotno najslabše stoječim slojem. Tako bodo plačevali višje davke delavci v državnih in samoupravnih podjetjih. Isto tako so povišani davki slabše plačanim zasebnim nameščencem. Vrhu vsega pa je še iz državne službe odpuščena velika množina delavcev in nameščencev. Naša klerikalsko-radikalska vlada tlači siromaka in povečuje bedo, katere je bilo že doslej mnogo preveč. Teh siromakov pride razmeroma največ na Slovenijo. Za vse to so glasovali naši klerikalci, ki so imeli vedno polna usta skrbi za malega človeka. Zaradi tega bosta prizadeta tudi naš kmet in obrtnik, ki bosta zaradi naraščajočega siromaštva delavstva in uradni-štva izgubila mnogo odjemalcev za svoje blago, s čimer bodo padale tudi cene obrtniškim izdelkom in kmetijskim pridelkom. In končno, kam naj se denejo vse te stotine od- ki mu ga je pred odhodom zaklenila v omaro. Na sredi veže je ležala sekira med deskami in konci lesa. Razbil jo je, da je prišel do pijače. «Na, vlačuga, pij!« jo je hahrulil. Divje so mu žarele izbuljene oči, vsaka poteza na njegovem obrazu je kričala: pijanec! «Ne pijem žganja,* ga je odklonila. »Pij!« se je zadri ter ji tiščal kozarec pred usta. «Pij, sicer te zadavim!® »Saj veš, da ne pijem, Martin.« «Moraš!» Šiloma jo je hotel zgrabiti za glavo ter izliti vanjo žgano tekočino. Lojza se mu je izvila in ušla. Videč, da ni mogel izvršiti svojega namena, je pobral sekiro ter jo je vrgel za njo. Tulil je, da jo bo razsekal na drobne kose. Ustavili so ga sosedje ter pomirili. Odzdaj so bili slični prizori pri Urbincu na dnevnem redu. Mož se je vdal brezdelju in je razen tega postal pravcati podivjanec. Kadarkoli sta z ženo zadela skupaj, jo je brcnil ali udaril; ranil jo je celo na glavi in ves njen život je nosil številne odtise njegovih udarcev. Vaščanom se je smilila uboga žena, njeni najhujši nasprotniki so obsojali moževo ravnanje- Mnogi so ji svetovali, naj mu vzame gospodarstvo ter ga prekliče kot zaprav-Ijivca, kar ji bo sodišče nedvomno ugodilo. O^tem je zvedel Martin, še preden je žena začela razmišljati. V gostilni, kjer je sitnaril, so mu nagajali, da mu bodo kupili »kikljo«, ako se ne poboljša. Tako so se ga sicer hitreje odkrižali, toda na Lojzo je izlil svojo jezo. »Gospodarstvo mi hočeš vzeti? Prekli-I cali me boste? Le poskusi, boš videla, po! čem bo dišalo,* je rohnel in tolkel po mizi. »Nič še nisem ukrenila. Nikar ne razgrajaj!« «Seveda, molčim naj, ko me zalezuješ in strežeš po življenju. Roke naj držim navzkriž in pustim, da me vržeš med staro šaro. Nekoč si me osleparila, a zdaj se bo obrnilo.« »Martin, kam si prišel? Kam smo prišli?« »Tja, kamor si hotela. Osat si sejala in trnje si sadila ...» Milo je zajokala žena po teh besedah. Kakor v omedlevici se je sesedla na klop — zasmilila se je celo brezsrčnežu, ki je odložil kol, s katerim je mislil zamahniti. Peklensko se je zarežal, videč, da jo je bolj živo zadel z besedami, kakor bi jo bil mogel zadeti s topim orodjem. »Le jokaj,« je govoril s satanskim posmehom. »Morda ti bo laže, ko se izjokaš; krivice pa, ki si mi jo storila, tudi solze ne bodo oprale...» «Usmiljenje, o Bog, prizanesi!« je ihtela v obupnem joku. «Oh, nič... Le bij in sekaj, saj sem zaslužila...» '«Nobena kazen ni premajhna za tvojo pregreho. Le spokori se, da ne boš trpela na onem svetu...» _ Kdo ve, kako dolgo bi jo bil še mučil z ostrim očitanjem, da ni vstopil deček z zavitkom pod pazduho. »Mamica!« je vzkliknil. «Moja mamica!« «Martinček!» Mati je za hip pozabila vso bolest in vstala, da objame svojega edinca po dolgem času njegove odsotnosti. Z rokavom si je otrla solze, pod katerimi se je bridko smejalo ljubeznivo materinsko lice. »Kdo si in kaj iščeš tukaj?« Z vihtečimi pestmi je planil Urbinc med ženo in dečka, da prepreči njuno zbližanje. »Martinček je,« ga je skušala pomiriti. »Ali ne poznaš otroka?« »Mojega otroka — si hotela reči... Vte-lešeno grozo moje nesreče... sad greha...» «Ne govori tako vpričo njega...» »Poberi se izpred mene!« je siknil razkačen proti fantu, ki se mu je plaho umaknil. »Ven iz moje hiše, zate ni prostora pod mojo streho!« »Pusti ga, Martin. Na počitnice je prišel.« «Pri nas ne počivamo. Pojdi, odkoder si prišel!« Deček je otožno pogledal mater, ki je stala kakor okamenela ter se ni upala geniti se v njegovo obrambo. Čudil se je tej spremembi, zakaj prej ni bilo takih izgredov v domači hiši. »Vsaj nocoj naj ostane,« se je naposled opogumila. »Jutri ga bom odpravila, ako žo mora iti...» »Takoj naj beži, da ga ne vidim. Moje ime ste mu dali, a jaz ne maram takega naslednika. Denite ga, kamor hočete, samo meni naj se ne prikaže...» »Kam pa naj grem, mamica?« je fantič pretresljivo zajokal. »Nocoj ne morem nazaj v mesto.« i »Pojdi, kamor hočeš. Samo izgini, da se ne izpozabim...» Togotno je sunil z roko, da bi ga pahnil skozi vrata. ================ Stran 4 — puščenih siromakov? Mnogo med njimi je kmetskih sinov in hčerk. Zato se bodo ti morali v znatnem številu vrniti domov na borna posestvica in stradati doma. Napeto razmerje med našo državo in Italijo se je popolnoma umirilo in se je dosegel sporazum za neposredna pogajanja med Beogradom in Rimom. Na kakšni podlagi se naj vrše ta pogajanja, še ni določeno. Angleži pravijo, da bi Jugoslavija morala odobriti nettunske pogodbe, ki za našo državo niso ugodne, a glede zaščite albanske neodvisnosti bi se morali skupno sporazumeti Jugoslavija in halija. Precejšnjo napetost v naših merodajnih krogih je povzročilo dejstvo, da je bila te dni podpirana prijateljska pogodba med Italijo in Madžarsko, o kateri je italijanski poslanik v Beogradu, Bodrero, takoj izjavil, da ni naperjena proti nikomur, torej tudi ne proti naši državi. Ali je to resnica, se bo pokazalo v bodočnosti. Vemo pač samo to, da Italiji ne moremo mnogo zaupati. V Romuniji so se te dni politične razmere zelo napele, ker je na smrtni postelji kralj Ferdinand, a vprašanje prestolonaslednika še ni popolnoma rešeno, odkar je moral odstopiti kot prestolonaslednik Ferdinandov sin Karel. Na po-vratek Karla ni misliti, ker jc sedanji romunski režim proti njemu. Kakor se glase nekatere .vesti, je kralj Ferdinand, ki je, kakor znano, oče naše kraljice, že umrl. S Kitajske prihajajo vesti, da se severne čete uspešno upirajo prodiranja Kantoncev. Med Kantonci pridobivajo na moči nacionalisti, ki hočejo popolnoma omejiti komunističen vpliv. Upravičena skrb. Ožbovt: , po predstavi pa prosto zabavo s plesom. Tudi pravi pristni domači pirhi bodo na prodaj. Domače občinstvo zna ceniti človekoljubno delo našega gasilstva, zato bo gotovo v obilnem številu prihitelo k predstavi. Upamo pa, da tudi tovariši iz Rovt in Logatca ne bodo izostali. Na veselo svidenje! ŽIBERŠČE. Zopet se bližamo volitvam, to pot občinskim. Mežnarjev iz Rovt že zbira svoje pristaše, 6e sestaja z njimi ter določa kandidate. Mi nimamo prav nič proti temu, samo če bo tudi on za nas davke plačeval. Dokler bomo pa mi zapisani v davkariji, bomo hoteli tudi sami odločevati, kdo bo naš zastopnik v občinskem odboru. Sploh pa ne vemo, kaj ima pol tika opraviti v občinskem odboru, kjer naj bi se reševale same gospodarske zadeve. joči Urbinki in stopil neopazen pred mladeniča. «Zakaj si tako žalosten?* je nadaljeval ljubeznivo, zroč mu prav od blizu v oči. «Taki se dijaki ne vračajo s počitnic ... Meni lahko popolnoma zaupaš. Laze ti bo pri srcu, ako mi razkriješ bolečino. Govori, dečko, med nama bo ostalo...» Martinek se je opogumil in pričel: «Oče so me zapodili... Prišedši domov sem našel jokajočo mater, ki so me hoteli objeti, tedaj pa so planili med naju in preprečili njen namen. Srdito so mi pokazali vrata in namerili s pestjo. Kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo, ako bt se ne bil pravočasno umaknil.® Globoko je ganilo trgovca dečkovo pripovedovanje. «Revček!« ga je sočutno pobožal. »In zdaj greš nazaj, seveda, k teti na velikonočne praznike?« »Moram. Sinoči sem spal pri sosedu. Uboga mamica!« »Smiliš se mi, dečko, smiliš. In mamica tudi, prav odkrito jo pomilujem. Vendar ne jokaj, morda bom našel lek za vajino bolečino. Tu imaš stotak za pirhe. Pojdi sedaj in priden bodi!» Solza hvaležnosti je kanila na trgovčevo desnico in zapekla trgovca kakor tleča iskra globoko v srce. Ponovno se mu je zbudila vest z ostrimi očitki sokrivde na dečkovi usodi. »Popravi, kar si zagrešil,« mu je rekel tajen glas. «Nikar ne odlašaj!« Orne misli so se začele poditi po njegovem obzorju. Rodil jih je satan, ki mu je skoval načrt ter ga ni več pustil iz svoje oblasti. LOVINA« št. 14 ============== ŽIRi. Ker se je z delom pri popravilu elektrarne malo zakasnilo, to gotovi krogi izrabljajo, češ, da preti gospodarski polom in da so v nevarnosti tudi domače hranilnice. Ker take zlobne in kaznive govorice utegnejo škodovati domačim potrebnim in koristnim zadrugam, posebno pa vsem onim, ki uživajo kredit, se bodo raznašalci teh vesti zasledovali in tirali pred sodišče. Električna družba je podjetje in organizacija za sebe, pri kateri so zainteresirani tudi gospodarski krogi izven Zirov. Zaradi tega se dela in gleda na to, da se bo ta zadeva povoljno rešila brez težkih gospodarskih posledie. Hranilnice pa sploh niso v nikaki zvezi s to družbo in je denar pri njih popolnoma varno naložen. Umljivo pa je, da se ne more vsem takoj izplačati, ako se pričnejo vloge brez potrebe odpovedovati in dvigati. Posledica tega je le, da je treba izterjavati one, ki so dolžni, in tipi po nedolžnem gospodarstvo prizadetih. Nestrpni vlagatelji škodujejo tudi samim sebi, ker po nepotrebnem jemljejo na ta način zavodom ugled. DRAŽGOŠE. Pri nas poteka življenje enakomerno v bratski slogi, edinole g. župnik je politično vedno nemiren. Pred volitvami v oblastno skupščino je sklical velikonočno izpraševanje za može, pri katerem je pa po par verskih besedah takoj prešel na politično razglabljanje, pri čemer se je posebno odlikoval z napadi proti (Domovino, «Jutru> in ostalim naprednim listom. Prepričani smo bili, da bo po volitvah nastopi] zopet mir, toda še danes mu ne da miru, da se ne bi zopet spravljal na našo ljubo «Domovino>, «Jutro> in napredna društva. Kadar grmi v cerkvi proti , povzdigne svoj glas do take moči, da se mora zbuditi sleherna ženica, čeprav je prej dremala in spala v zadnji klopi. Opozarjamo dušnega pastirja na svetopisemski izrek: Trgovec je obtičal v mreži peklenskega zapeljivca. Vsi dobri opomini, zadušeni po Vplivu tajne zlobne sile, so molčali v njegovi vesti, ko je stopal po praznikih nekega poznega večera proti Urbincu v Razorje. V kuhinji je brlela svetiljka, Lojza je stala pred ognjiščem in zlagala umito posodo na polico. Oprezno se je ob zidu splazil do okna in potrkal na šipo. »Kdo je?» se je oglasila, pustivši delo. »Jaz,« je spregovoril ter odrinil priprto okno. »Zakaj ste prišli?« je vzdrhtela v fjlncm strahu. »Rešit sem te prišel...» (Konec prih.) RIBNICA. Umrl je 29. marca 11. v Podstenek pri Ribnici v 88. letu starosti daleč naokoli znani mlinar, Žagar in posestnik g. Ivan Sadnik. Bil je vzoren človek dela in dober, po napredku stremeč gospodar. Naj v miru počival DOBLIČK PRI ČRNOMLJU. Nedavno 6em sreča val ob cesti in na potih učence, ki so šli iz šole. Nihče izmed njih me ni pozdravil, pač pa so se čuli zaničljivi posmehi in vpitje: (Fej te bodi, fej te bodi!> Zaradi tega bi prosil učitelj-stvo in gospoda kaplana, naj učence malo bolj trdo primejo in jih odvadijo teh grdih navad. — Popotnik. DRAMLJE. Dne 2. L m. se je vršil pri nas sejem, na katerem se je prodalo nad polovieo prignane živine. Opazili pa smo, žal, kakor že večkrat, tudi to pot, da se zlasti domačini premalo zanimajo za tukajšnje sejme. Na več ur oddaljenih sejmih se najde mnogo več dramelj-ske živine kakor na domačem. Da so s tem zvezani mnogo večji stroški kakor doma, tega marsikateri posestnik ne pomisli. Tudi občina bi lahko imela lepe dohodke, ako bi se sejmi spravili spet na isto stopnjo, na kateri so bili svoje-Časno. Prostor je zelo pripraven in od postaje Sv. Jurij ali pa Ponikva oddaljen samo eno uro hoda. Želeti bi tudi bilo, da se merodajni krogi pobrigajo, da bi dobili še nekaj sejmov več, kajti zadnji sejem je pokazal, da tudi v Dramlje pridejo kupci iz oddaljenih krajev. V jeseni 22. ok; tobra t L se bo vršil zopet sejem. Tukajšnjim kmetovalcem polagamo že sedaj na srce važnost dobrih sejmov in upamo, da bodo znali to upoštevati. — Končno še pripomnimo, da 'e bilo žrebanje ugank, katero bi se moralo vršiti na zadnjem sejmu, odloženo, ker se ni prijavilo zadostno števf'-> reševalcev. GRAČNIČA PRI RIM. TOPLICAH. (Smrtna kosa.) V torek 29. marca 1.1. je umrla v cvetu svoje mladosti, stara komaj 22 let, dobra mladenka Helena Flisova. Pokojnica si je s svojo prijaznostjo in miroljubnim značajem osvojila srca vseh. ki so jo poznali. Naj ji bo žemljica lahka, rodbini pokojnice pa iskreno sožalje! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. V mesecu februarju t L je bil sv. misijon v fari Sv. Miklavž pri Ormožu. Eden misijonarjev je pridigoval v naslednjem zmislu: «Sami ste krivi, da se mučite ter s težkimi žulji služite svoj kruh, da je tako pomanjkanje denarja, da morate Vaše pridelke prodajati po nizki ceni, kar pa kupite, morate plačati drago, da plačujete visoke davke itd. Vse to je kazen za greh, vse to je božja kazen.* — Tako begajo uboge posestnike, viničarje in delavce, ki so volili SLS. Misijonar se pač ni zavedal, kaj vse je SLS ljudstvu pred volitvami ob-ljubovala, kake ugodnosti bo dosegla, če bodo volili SLS. Te obljube so kar zmrznile, odkar je SLS na vladi. Drobtine, ki jih bomo dobili, so ničeve. Še voditeljem SLS bi svetovali, naj se izgovarjajo na božjo kazen, ako nam ne bodo znali pomagati. — Nadalje imamo omeniti še naslednje: Oskrbništvo pri nemškem viteškem redu na Kogu pri Sv. Bolfenku pri Središču, kjer ima red velike vinograde, je znatno prikrajšalo zaslužek delavcem. 0. oskrbnika, ki je duhovnik, vprašamo, zakaj se je to zgodilo. VELIKA NEDELJA. Obče znano je in često-krat čitamo v naprednih časopisih, da se naša duhovščina kaj rada s podtika nad naprednimi listi ter v to svrho izrablja prižnico in spoved-niče. Posebno mnogo morata tozadevno prestati (Jutro* in pa ljuba . Naša gg. župnik in kaplan pa imata v tej zadevi druge pojme, kajti nedavno sta skozi tri nedelje in praznike po opravljeni pridigi molila za srečno širjenje (Domovine* in srečno zveličanje njenih naročnikov. In res, njuna mojjtev je bila uslišana in rodila lep sad, ker vsak teden pri roma v našo faro več . Ljudem se je začelo svitati in začeli so misliti z lastnimi možgani ORMOŽ. (Slovenski Gospodar* od 10. marca t 1. prinaša pod naslovom (Pozor, vsi obrtniki) članek predsednika g. Posavca iz Trgovišča, v katerem nas obrtnike svari pred nekimi okrožnicami samostojnih demokratov v Ormožu. Z vsem poudarkom moramo na vsa usta povedati, da se do sedaj samostojni demokrati v Ormožu niso vtikali v naše obrtne strokovne stvari, ne v snovanje obrtnih zadrug, kakor to dela g. Posa-vec, ki hoče vso obrt poklerikaliti. Zadruga oblačilnih strok v Ormožu, komaj ustanovljena, že prireja prikrojevalni tečaj v Ormožu, Posavčeva zadruga pa še do danes kljub dvajsetletnemu obstoju ni storila ničesar pomembnega. Ali še ni dovolj g. predsedniku, če ga člani zadruge na občnih zborih javno napadajo, da računi za spričevala kar po 1000 kron in da izdaja taka spričevala tudi za šušmarje. ki se obrta niso nikdar izučili? Mi obrtniki nočemo v obrtnih zadevah Ivan Albreht: Prva liubezen ne zariavi (Dalje.) IV. Ookijač je bil tesač. par let starejši od France, vojak po telesu, sicer pa ko vosek mehak Bil je doma iz četrt ure od Gričev oddaljenega Trstenika. samotne naselbine v gozdu. Starši njegovi so sicer imeli dokaj velik grunt, ali imetje je bilo zadolženo, otrok pa ko jagod na roženvencu. Tako so komaj rili dalje. Cim se je otrok malo odrepel. je moral delati, kakor hitro pa se je zavedel, si je vsak sam izbral svoj poklic. Janez, najmlajši, je postal tesač. Leto in dan združen z gozdom je bil svoje vrste človek. Vse ptice je poznal po perju in ločil po glasu, vsaki živali je vedel pravo ime. poleg tega pa je poznal nebroj lečnih korenov in zelišč, tako da se je starim zdel za svoja mlada leta nekoliko preresen ln malo preveč moder. Za druščino Janez Cokljač ni bil vnet. Med vrstniki mu je bilo dolgčas, kadar je po naključju zašel med nje. BiH so zanj vsi pre-živahni, medtem ko je bil on počasen v besedi in neokreten, ko da vedno preklada hlode in trame ali enakomerno vihti plan-kačo. Njegov edini prijatelj je bil Smrekarjev Tine v Gričih, čevljar ln veseljak, kakor jih je malo. Sicer res Cokljačev Janez sovražnikov ni imel. vendar tudi ni poznal napram drugim prijateljstva, ker se r.l mogel nikomur razkriti in ne na nikogar navezati. Edino Ti-netu je popolnoma zaupal. Tine je namreč znal govoriti tako gladko in prijazno, da se je človek kar upijanil ob njeg°vi besedi. Poleg tega je vse čutil in razumel. Samo da je človek spravil iz sebe besedo ali dve, pa ie Tine že vedel, kaj misli in kaj hoče. in to je bilo za Janzea kakor nalašč Ostal je lahko v svojem miru. pa se je le razodel, kolikor je bilo potrebno, da se čutil olajšanega, kadar ga je kaj težilo Tako je tedaj Janez iz svoje samote zagledal Franco takrat, ko je služila pri Le-banu. V cerkvi jo je zagledal, praznično oblečeno, ko je stala med dekleti, med cvetjem cvet. In zgodilo se je. da Je jel po maši postajati pred cerkvijo kakor drugi fantje. Tudi viržinko si je včasih nažgal in srebrno verižico si je kupil, tako na pet stremenc s srčki in s to.arji. Kadar je prišla iz cerkve Franca, ga je zaščegetalo v grlu, da je moral zakaš-Ijati. Ko pa je šla mimo, je bil rdeč v lica. Rekel dolgo ni nič. Ko pa je bil v gozdu sam, se je večkrat naslonil na plankačo in kakor izgubljen strmel med drevje. Izmed zelenega vejevja so se mu včasih nasmehnile Francine prijazne oči. Spustil je plankačo, stopil korak naprej in hotel reči besedo v pozdrav, pa ni bilo France nikjer. Na veji kje se je pozibala veverica, ptica se je splašila in odfrlela izmed grmičevja, sicer pa je bil Janez sam, čisto sam... Še hujše nego dnevi so bile noči. Premetaval se je po postelji, nastlani z mahom, toda spanja ni bilo. Šele proti jutru, ko se je že dramila zarja, je vča- politike in jo odklanjamo, mi hočemo strokovne delo in obrti To si zapomnite, g. predsednik. — Obrtniki ormoškega okraja. SV. ANDRAŽ V HALOZAH. (Smrtne kosa.) Tukaj je bil dne 1.1, m. lep pogreb, katerega so se udeležili Leskovčani in tudi drugi v ogromnem številu. Pokopati smo našega prijatelja, člana tukajšnje Čitalnice in poverjenika (Vodnikove družbo za Gruškovje, gospoda Vil-četa Bevka iz Trdobojc. Bil je to splošno priljubljen, tih napredni delavec, ki nam ga je kruta španska bolezen vzela komaj 24 let starega. — Bodi mu blag spomin, njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje I SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH. (Smrtna kosa.) Tukaj je umrla 14 marca L1. blaga žena ln mati Magdalena Vakajeva v 63. letu starosti. Pokojnica je vse svoje življenje imela s trnjem postlano, a sedaj je njenega trpljenja konec. Blag ji spomini KURŠENCI. Naši klerikalci so zelo čudni ljudje: na eni strani se ženejo seveda za SLS, na drugi strani pa pomagajo pucljevcem. Pred volitvami so obetali to in ono in tudi to, da bodo vse ceste v dobrem stanju, ko bodo oni v vladi. Sedaj pa je SLS v vladi, a še ni storila ničesar in tudi ne bo. Oglejmo si cesto, ki gre od okrajne ceste po Kuršencih k Mali Nedelji. Ta cesta je v takem stanju, da se skoro ni mogoče voziti po njej. Poleg te so vse ceste v radislavski občini v zelo slabem stanju. Cesta, ki vodi iz Prece-tincev v Kokoriče in Berkovce, je s kuršensko sestra, samo da je ta še slabša. Kakor vse ceste v radislavski občini, je tudi ta potrebna pošten? nameti. — Na Marijin praznik je naš g. kaplan spet počrnil (Domovino*. Uboga (Domovina», če prideš v spovednici na uho gg. kaplanu ali župniku, je siromak tisti, ki je nate naročen. Predragi čitatelji in čitateljice (Domovine*, le krepko nabirajte nove naročnike (Domovine », ker s tem boste klerikalcem žrjavico vslpava" na glavo. Najhujše pri nesreči. Gašper: (Kaj ti tako žalosten, prijatelj?* Melhijor: (Mojega kompanjona je vlak povozil.* Gašper: (Nesreča nikdar ne počiva.* Melhijor: (Najhujše pa je to, da je imel mojo obleko na sebi...» sih zatisnil oči. Komaj pa je zaspal, so ga že mučiie neprijetne sanje. Včasih ga je Franca zasmehovala v snu, ko ji je z nerodno besedo razodeval svojo ljubezen, včasih ga je varala z drugim, včasih pa jo je videl bolno in pohabljeno. da se je razjokal spričo njene reve. Ko se je predramil iz takšnih sanj. je bil vselej izmučen in potrt. Le s trudom in težavo je potem opravljal svoje delo. To ga ie polagoma izmučilo tako, da ni imel nikjer več obstanka Odločil se je tedaj in stopil k Ti-netu. Bilo je med tednom in Smrekarjev je debelo gledal, ko Je stopil Janez v hišo. «Kaj pa je tebe prineslo?« •Tako — opravki*, se je otresel Janez. Smrekarjev je pomežiknil: «Ej, Janez, meni se čisto zdi, da te nadlegujejo skušnjave.« «Oh, no —-« «Reci mi, v katero si se zagledal?« «Ali že veš?» se je zavzel Cokljač. «Tl si pa —« «0, veš, Smrekarjevemu Tonetu ni mogoče prikriti nič. Pa menda ni Franca, tista.» «No, saj —« je izustil Janez. «Tak sem pravo povedal? Tisto, ki služi pri Lebanovihl — O. pridna je. pa še brhka tudi. Kako, ali si jI že kaj omenil?« Janez je odkimal, potem pa prav počasi: «Sem mislil, če bi se ti zdelo —» «Da bi ti nasnubil?« je hitro povzel Tine. »Zakaj ne. saj beseda ni konj. Jaz čisto rad Kako pa misliš? Ali naj ji rečem kar sam — ali bi šla skupaj?« «Kakor misliš. Ti bi boljše —» «Bom pa, no,» je obljubil Tine. Kmetijski pouk DVA HUDA SOVRAŽNIKA NAŠEGA KMETIJSTVA. Dva sovražnika imamo, ki sta silno škodljiva in katera je treba na vso moč preganjati, ker nam prizadevata neizmerno škodo. To sta rjavi hrošč, ki nam prizadeva kot črv v zemlji ogromno škodo na različnih sadežih, in v zadnjem času tako imenovani grozdni sukač ali grozdni molj, ki mu pravimo tudi seneni in kisli črviček, in ki nam lahko uniči tudi vso vinsko letino, kakor se je to že zgodilo v Nemčiji in drugod. Škodljivost rjavega hrošča poznamo vsi, toda njegove škode, ki jo dela kot črv v zemlji, se še zmeraj premalo zavedamo in jo prenizko cenimo. Temu našemu škodljivcu so podvrženi vsi sadeži brez izjeme. Zato je naša dolžnost, da ga preganjamo z vseini silami. Mlado in staro mora v ta boj. Letos imamo zopet kebrovo leto. Na milijarde hroščev bo letalo po našem drevju in se tam paslo in plodilo. Na milijarde bo nove zalege v zemlji, ki bo začela svoje pogubno delo na rastlinskih koreninah že letošnje poletje in ki bo (rajala zdržema dve leti in pol. Uničujmo hrošče, da bomo zatrli tudi njegovo zalego in črve! Vse, kar more, naj se loti tega našega sovražnika. Uničujmo ga povsod in z združenimi močmi, da bo kaj zaleglo. Vse mora v boj, da se ga po možnosti rešimo. Z otresanjem in pobijanjem v zgodnjih jutranjih uran ga moramo že v prvih dneh zatirati in dotlej, dokler leta. Drugi sovražnik — grozdni molj — nastopa po vinskih krajih in dela škodo najprej na grozdnem zarodu (kabrnkih) in pozneje še enkrat na kislem grozdju, ko so jagode tako debele kot grah. Znanstveno je ta črviček mala in gola gosenica od metulja, ki ga imeujemo grozdni sukač in ki nastopa dvakrat v letu in v dveh oblikah: kot enopasasti in kot pisani grozdni sukač. Oba metuljčka sta taka majhna kakor je žitni molj in živita in se preobrazujeta tudi podobno, le s to razliko, da se preobrazujeta po dvakrat tekom poletja. Prvi metuljčki, ki se prikažejo od srede majnika naprej, nam zaležejo senene črvičke, ki razjedajo grozdni zarod. Godi se to ob času senene košnje; odtod tudi ime seneni črviček. Iz teh črvičkov nastanejo novi metuljčki, ki se prikažejo pričetkom julija in ki zarejajo nove črvičke, ki se pasejo na zelenih jagodah in ki jih imenujemo zaradi tega kisle črvičke. Ta škoda, ki jo dela molj kot seneni in kisli črviček, utegne postati tako velika in tako opasna, da gre tudi lahko vsa letina po zlu. Proti temu škodljivcu ni druge pomoči kakor pravočasno in dosti zgodnje zatiranje z «urania-zelenilom>, katerega se morajo poprijeti vsi vinogradniki od kraja, da bo kaj zaleglo. Kako je ravnati z «urania-zelenilom>, bo naš list prihodnjič poročal. Važno je, da se že sedaj pripravljamo na boj proti obema sovražnikoma! IZVAŽANJE PLEMENSKE ŽIVINE V JUŽNE KRAJE. Naša živinoreja trpi zaradi pomanjkanja dobre kupčije. Kar pokupijo mesarji pa domači prekupci, j to je vse. Manjka nam kupčije navzven, v druge kraje in dežele in zato je tudi cena živini tako ' nizka. Proti severu bo težko prodirati, ker so ti kraji bolj bogati na dobri živini in ker se danes sami bore za povzdigo živinske kupčije. Za nas velja kupčija na jug, kjer imajo slabšo živino kakor je naša. V zadnjih letih je začelo kmetijsko ministrstvo nakupovati po naših krajih mlade ple-meniake za južne kraje. Zadnji čas se je prodalo tja že tudi nekaj telic in krav. S to kupčijo je treba nadaljevati. Vprašanje nastane tudi, ali ne bi kazalo, da se tudi sami ganemo in da sami nekaj storimo za povzdigo te kupčije. Poglejmo v druge države, kako iščejo kupčijskih zvez z drugimi kraji, poglejmo v Rusijo, kaj so že tam storili za vpeljavo svoje živine v Solun itd. Dosedaj se je izvozilo v južne kraje naše države nekaj plemenske živine iz dolenjskih krajev, iz velikolaškega in ribniškega okraja. Ravno tako bi se dala izvažati tudi živina z Gorenjskega, ker je tudi ta živina dobra za gotove okraje na jugu, saj je pincgavska živina vsestransko porabna in trdna za spodnje kraje. Po teh krajih bi morali delati propagando za našo plemensko živino in gotovo bi se našli odjemalci zanjo. Samo doma čepeti in čakati na vnanje kupce, to je premalo. Živina mora ven in to skrb moramo prevzeti sami. Doma se je pa pečati v prvi vrsti s plemenska živinorejo. To rejo moramo vstaliti, da pridema naprej in da bomo lahko oddajali plemenske živali. Mešana reja ni zato, pa tudi ne dosedaj običajna reja od sejma do sejma. Skrbimo, da bo dosti krme. S tem bomo dosegli glavni pogoj za vstal jen je domače reje. Krma naj preostaja, ne pa da nam zmanjkuje in da moramo zaradi tegai menjavati s številom živine. Le tako pridemo da pravega cilja v živinoreji. Nikdar se nam pa to ne posreči, če bomo redili živino, ki je mešane krvi, in če bomo tako menjavali živino kakor delamo dandanes po mnogih krajih naše dežele. Za izvoz čistokrvne živine je slednjič skrbeti tudi s prirejanjem plemenskih sejmov. Take sejme moramo skrbno vprizoriti, da privežemo vnanje kupce na se in da povečamo krog odjemalcev. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih tržiščih pretežno prevladuje nagibanje k slabljenju cen. Na novosadski blagovni borzi so bile 5. t. m. za 100 kg na debelo naslednje cene: pšenica 305 Din, oves 177 50 dinarjev, turščica 154 do 160 Din, moka <0> 465 dinarjev. ŽIVINA. Na naših slovenskih sejmih v splošnem ni opažati posebnega spreminjanja cen. Na hrvatskih sejmih so minuli teden cene teletom flialo popustile, dočim se svinjam trdno drže. Na zagrebškem sejmu v minulem tednu so bde za kilogram žive teže naslednje cene: voli prvovrstni 9 Din (izjemni 9 do 10 Din), drugovrstni 7 do 8 Din; biki 750 do 8 Din; krave prvovrstne 675 do 7 Din, drugovrstne 5 do 6 25 Din; junice prvovrstne 6 do 7 Din, drugovrstne 4 25 do 5 25 dinarjev; teleta 8 do 1050 Din (zaklana 10 do 12 Din); pitane svinje 14 do 1450 Din (sremsko zaklane 19 do 20 50 Din, do 1 leta 12 Din. Konji vezni in tovorni 3000 do 14000 Din za par po kakovosti. KRMA. Na mariborskem trgu so bile za 100 kilogramov naslednje cene: seno 75 do 90 Din; otava 90 do 95 Din; slama 35 do 40 Din. Sejmi 8. aprila: Cerklje, Brunk, Braslovče, Spodnje Gorje, Trojane, Sv. Gotard, Lemberg. Janez se je zahvalil in potolažen odšel. Ko je tisti dan spet vzel plankačo v roko in začel tesati, je šlo kar samo, tako je bil dobre volje. Komaj je čakal nedelje, tiste nedelje, ki naj odloči njegovo srečo. V Tineta je zaupal. Bil je trdno prepričan, da mu uspe vse, česar se loti. Ko se je zasvitala prva zora usodnega dne, je bil Janez že na poti v Griče. Oblekel se je posebno praznično in sploh poskrbel, da jo bil kar najbolj prijeten in prijazen. Zavil jc kar k Tinetu in še celo za pijačo je dal. •Zdaj, kako —« Tine je iz teh dveh besedi izvedel, da hoče biti Cokljač kar brž na jasnem. Zato se je še pred mašo odpravil k Lebanovim in poiskal Franco. •Ženina imam zate«, ji je dejal, ko ji je že povedal vse, kar gre za tako priliko o vremenu, letini in drugih sličnih važnostih. •Zame?« Franca je nekoliko pomislila, pa ni mogla slutiti, kdo naj bi se potegoval zanjo. «Ceden fant, zastaven, priden, varčen«, je našteval Tine kakor v litanijah. •Ali si se na pamet naučil?« •Kar je res, je res! Sama boš rekla, da je res.« •Kako, saj ga ne poznam?« •Kaj ga ne boš poznala? Iz Trstenika —» •Čigav?« •Ali še zdaj ne veš?« se je izognil Tine. •Pa ne Cokljačev?« •No, vidiš, saj sem vedel, da nisi res tako slepa kakor se delaš —» •Kateri pa?» Smrekarjev je bil zadovoljen, ko je spoznal, da je v dekletu obudil radovednost. «To je že pol zmage«, je pomislil in bodril: «Ugani!» «Oh, kaj! Saj tako ni nič!« •Kaj, Cokljačev Janez da ni nič?« je skoraj užaljeno oporekal Tine. «A, Janez —» «No — in?« «Nič ne. rečem?« «Ali ni pošten fant —» «Saj nisem rekla, da ni —» «In priden?« «Kako si čuden! Ali sem rekla, da je len?« •Potlej si zadovoljna, ali ne?« •Kaj pomaga zadovoljnost?!« •Kako misliš —» Tinetu je jelo kar nekam zapirati besedo, tako čudno se je vedla Franca. Kar v tla je gledala, kakor da kaj išče. Včasih se je nasmehnila, včasih spet nekam čudno zresnila, prave in jasne besede pa le ni bilo mogoče izvabiti Iz nje. •Ali Imaš že izbranega?« je zaskrbelo Tineta. Franca ga je nagajivo pogledala: •O, saj veš, kako! Devet jih čaka name za vsakim vogalom.« Potem resno: •Nikar se ne norčuj iz mene, ko ti nič nočem!« Tine se je začudil očitku, vendar ni maral več govoriti o tem. Nekaj časa sta molčala oba. Franca je premišljevala. Res, Cokljačev Janez ni na- pačen fant. Večkrat ga je že opazila, ko je šla iz cerkve. Bil ji je vedno všeč. Nekaj posebnega je na njem. Tako nekako miren ie, tako pameten in ponosen, čisto drugačen, nego so navadno fantje. Biti Cokljačeva žena? ... Marsikatera bi ji zavidala takega moža! Ko hrast je orjaški in krepak. Lahko bi živela oba--- Tako se je razpletala v njenih mislih bujna slika družinskega življenja, dokler ni nenadoma zaskelelo: «Kaj pa, če pride nesreča?!« Da, če pride nesreča... V gozdu je človeku vedno za petami. Pri podiranju dreves: malo narobe se drevo zavije, kakšna veja ali celo veter ga lahko zanese, da ne pade prav. Pa bi se lahko zgodilo: Zjutraj bi šel Janez zdrav na delo, opoldne bi ji pripeljali mrliča. Kakor led se je je dotaknila ta misel. Kaj naj bi potem začela ona sama? In morda bi bilo med tem že celo tudi kaj otrok. Ostali bi brez očeta, brez kruha in celo brez strehe, čisto brez vsega. Sirote, kakršna je bila ona, vsem ljudem v nadlego... Ali je vredno? «No, ali nc boš res nič —» jo je predramil Tine iz razmišljanja. Franca ga je pogledala. «Svojega nima nič, veš, Tine —» •Saj ima zdrave roke —» •Ne rečem. — Pa to je tudi. Jaz sem še mlada in tukaj mi ni nič hudega. Njemu se pa tudi ne mudi. Pozdravi ga in mu reci, da naj še počaka —» (Dalje prihodnjič.) 9. aprila: Slovenjgradec. 11. aprila: Moravče pri Kamniku, Velike Poljane, Višnja gora, Poljčane, Cankova, Ribnica (prevaljski srez). 12. aprila: Črnomelj, Sv. Jernej na Dolenjskem, Maribor (za živino), Ptujska gora, Šoštanj, Podčetrtek. 13. aprila: Loka pri Zusmu. 14. aprila: Rajhenburg, Laško, Stičina, Dolnja Lendava, Konjice. 15. aprila: Škocjan na Dolenjskem, Hotedr-šiea, Borovnica, Slovenska Bistrica, št. Janž pri Dravogradu. 16. aprila: Križevci (prekmurski). Kratke vesti = Vplačevanje delnic Obrtne banke SHS. Vpisane delnice se vplačujejo četrtletno. Za vsako četrtletje z izjemo 15. bodo vplačevali delničarji po 10 Din od delnice. Prvo četrtletje (april, maj, junij) se bo pričelo z 10. t. m. Za to četrtletje je treba vplačati obrok najkasneje do 30. t. m. Zamuda je dovoljena samo za 15 dni. Vse delnice, katerih obroki za prvo četrtletje ne bodo vplačani do dne 15. maja, izgube veljavo na ta način, da pride 25 % vrednosti v rezervni fond, 75 % se pa vrne lastnikom uničenih delnic. Vplačevanje delnic bo trajalo 15 četrtletij. Za 14 četrtletij se bo plačevalo po 10 Din za vsako vpisano delnico, za 15. četrtletje pa po 20 Din. Vplačuje se direktno pri Obrtni banki SHS v Beogradu ali pa potom čekovne položnice. = VII. Ljubljanski velesejem (2. do 11. julija 1927). Rok za prijavo udeležbe na letošnjem ve-lesejmu bo kmalu potekel. Takoj nato se bo pričelo z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se bo moglo na pozno došle prijave ozirati le še, v kolikor bo razpoložljivega prostora. Vsak indu-strijec, obrtnik in trgovec, ki zna varovati svoj poslovni interes, razstavlja na Ljubljanskem vele-sejmu, ki omogoča solidno trgovanje in razpečevanje izdelkov. Udeležba na Ljubljanskem vele-eejmu je eno najuspešnejših sredstev, da si tvrd-ke povečajo 6voje proizvajanje. = I. pomladanski letni sejem v St. Jerneju na Dolenjskem za blago, živino, svinje, konje in sploh za vse blago se bo vršil 12. t. m., to je v torek pred Veliko nočjo. = živinski in kramarski sejem v Semiču se bo vršil 23. t. m. in ne 26. t. m., ker bo 26. t. m. enaki sejem v Metliki. = Razstava pomočniških in vajenskih ročnih del v Brežicah se bo vršila od 16. do 18. t. m. (velikonočni prazniki) in ne, kakor se je javilo, od 17. do 24. t. m. mesečno organizacije: s 15 do 20 člani 5 Din, z 21 do 30 člani 10 Din, z 31 do 40 člani 20 Din, z 41 do 50 člani 30 Din, z 51 do 60 člani 35 Din, z 61 do 70 člani 40 Din, z 71 do 80 člani 45 Din, z 81 do 90 člani 50 Din, z 91 do 100 člani 55 Din, z nad 100 člani 60 Din. Plačilna lestvica je veljavna za dobo 1 leta ter je stopila v veljavo z dnem 19. marca t. 1. Plačilne markice dobe bratske organizacije po ceni 10 Din za 100 komadov ter jim služijo v svrho kontrole pri plačevanju članarine s strani bratov članov. Zvezin dan. Organizacije, katere se še niso odzvale sklepu seje delegatov ZDM, se tem potom pozivajo, da nemudoma nakažejo ob priliki zvezinega dneva nabrani davek. Znaki. Vse bratske organizacije «Edinosti> se opozarjajo, da je prejela ZDM novo pošiljatev znakov, ki jih dobe poedine organizacije po ceni 3 Din za komad. Poštnino morajo nositi organizacije same. Slike. Vsi oni, ki si žele nabaviti slike, posnete ob priliki I. rednega občnega zbora, lahko to takoj storč, ker jih ima ZDM že v zalogi. Po-edina slika stane 5 Din. Organizacije, katere si žele nabaviti povečano sliko, se naprošajo, da to takoj sporoče. »EDINOST" VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI Tržič. Pretekli ponedeljek se je vršil pri nas ob številni udeležbi sestanek članov in članic . Razpravljalo se je o dramskem delovanju, o tamburaških vajah in drugih sličnih stvareh. Sprejeli so se razni umestni zaključki, potom katerih je napredek in razvoj zagotovljen. čeprav nam nekatera društva zelo nasprotujejo in nam hočejo vse načrte prekrižati, vendar smo prepričani, da bo v doglednem času naša organizacija tudi v Tržiču med najdelavnejšimi, S tem bomo ovrgli podtikanje, da «Edinost> spioh ni potrebna. Vsem nasprotnikom odgovorimo: , tSlovenskemu Narodu>, «Domovini>, «Taboru> in prišli končno v roke pravice. Fantiči so stari 10 do 14 let in jih je bilo učenka zavoda šolskih sester ter hčerka tovar- okoli 12. Dobro, da so nadebudne mladiče še niške delavke Marije Pahornikove. Ker so se pri pravočasno izsledili, sicer bi lahko nnpravili še mrliču pokazali sumljivi znaki na glavi, je od redila sodnija preiskavo, ki je pokazala, da je Justina umrla zaradi udarca na glavo. Imela je prebito senčno kost. Njena mati je hišnica v hiši št 17 na Glavnem trgu, katere lastni-a je vdova Gorantova. Ta ji je zaradi raznih nerednosti. ki veliko škodo, staršem pa še večjo žalost Plačilo (Šaljiva dogodMca.) , ... - - _ ,.. . , . , v. «Rčsnično, resnično vam povem, kar meni jih je delala pokojna deklica odpovedala službo da posodite, ki vam bo desetkrat po- hišnice in s tem seveda tudi stanovanje. Mati je v upna ^ svoji razburjenosti in jezi šla v kaznovanju hčerke predaleč in zakrivila s tem njeno smrt. * Slaboumnež je izginil. Pogreša se slaboumni sin posestnika Martina Grošlja iz Žirov, po domaČe Skalarjev Cene, dvajsetletni fant šibke rasti, gleda izbuljeno, razteza krčevito ustnice, pri hoji pa se zvija, nagiba naprej in steza roke. Govori malo in slabo. Kdor bi ga našel, se naproša, da javi to oblastvu, ki ga bo dalo privesti nataj. Martin Grošelj, posestnik v Do-bračevi, p. ŽirL * Uboj. Nedavno je skupina fantov iz Hodoš pri Ptuju prišla v Sagadinovo gostilno v Gerečji vasi, kjer so popivali do pozne noči. Le Janez Glažar se je poprej sam napotil proti domu. Kmalu pa sta ga dohitela Štefan Zupančič in Anton Kureš ter ga iz neznanega razloga pobila na tla. Težko ranjenega Glažarja so naslednje jutro prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je podlegel težkim poškodbam. Proti napadalcem je uvedena sodna preiskava. * Dva opasna ptifa v kletki. Nedavno je bil v nočnih urah izvršen vlom v Lebnovo trgovino vrnH.» S temi besedami je župnik na Tramovju zaključil vsako nedeljsko pridigo, da bi navdušil verne poslušalce za darežljlvost — čednost, od katere ima vsaj tisti, komur se izkazuje, nekaj na tem siromašnem svetu. Med drugimi, ki so ta nauk sprejeli ter ga greli na srcu. ie bil tudi Poličnik. odličnjak po svoji lahkovernosti, za katero je tičalo tudi nekaj prebrisanosti in zvijače. Na svoji kmetiji je redil poleg številnih kokoši in dveh svinj tudi kravieo, dočim je bilo v hlevu prostora za več glav živine. To mu je bi! povod za razmišljanje, kako bi pomnožil število govedi. »TI, stara,» je rekel nekega večera svoji ženi. «Ali veš, kaj bom napravil?« «Ne vem,» je obstala z odprtimi ušesi. »Llsko bom podaril gospodu župniku. Vedno preudarjam, kako bi zaredil več živine, a ne gre. V nedeljo pa sem slišal pridigo, da tistemu, ki kaj daruje, Bog desetkrat povrne.* »Uboga Liska!» je vzdihnlla ženica zaradi neprijetne izgube. Takoj pa se je znebila otožnosti. ker je šlo za desetkratno plačilo, ter je dostavila: Lučarjev Tine ves zasopel, da je komaj mogel govoriti. »Ali imate kaj poguma?« je pričel, ko se je nekoliko oddahnil. »Ali držite z menoj?« «Kaj pa je, Tine?« so poizvedovali. «Zaklad. Na Hrenovem Lazu, tam na križ-potju gori zelena luč«, jim je pravil v eni sapi. »Pojdimo ga dvignit!« «Nocoj je kvatrni četrtek«, so se spogledali «Zato pa...« se je odrezal Podlipčev Peter. «Pogum, da postanemo bogati!« Oborožili so se z rovnicami in z motikami ter odšli na Hrenov Laz. Svetile so jim zvezde na jasnem polnočnem nebu. Prišli so na razpotje. «Tukaj je gorela tista luč«, se je razkoračil Jeršanov Andrej. »Govoriti ne smemo pri kopanju, nobena prikazen nas ne sme oplašiti.« •Tudi vragu se ne bomo umaknili«, so mu zatrdili. Zapelo je orodje, iskre so se užigale pod težkimi udarci. Nenadoma je v grmovju zraven poti nekaj zašumelo. Med drobnimi stopinjami se je čulo pokanje dračja in brneče godrnjanje, podobno kruljenju prašiča. •Vrag je zakrulil«, so osupnili fantje, od strahu jim je orodje popadalo iz rok. Pustili so ga na mestu ter zbežali proti vasi. Srečali so Pletarja, ki so ga skoraj podrli na tla. »Odkod pa, fantje, odkod?« jih je skušal ustaviti, meneč, da so se zopet kje pretepali. »Ali ste videli slučajno mojega prašiča?« »Kakšnega prašiča?« je obstal Podlipčev Peter pred sosedom. »I no, mojega prašiča, ki je nocoj podrl vrata in ušel. Zdaj ga iščemo, pa ga ne moremo najti.« »E, ga boste že našli«, ga je nejevoljno zavrnil ter jo je ubral za tovariši. »Počakajte, stojte!« je klical potihoma za njimi. »Presneto smo ga polomili.« »Zakaj?« so osupnili mladeniči. »Zato, ker smo bežali pred Pletarjevim prašičem. Pravkar sem govoril z gospodarjem ...» »Pa mu nisi povedal...« se je ustrašil Lučarjev Tine. »Meniš, da sem neumen!« Dolgo so se fantje o tem menili na vasi in zabičavali drug drugemu najstrožje molčanje. Nekaj jih je odšlo k počitku, drugi pa so se vrnili nazaj po orodje. Dogodek ni prišel takoj v javnost, četudi je Pletar opazil na razpotju rovnice in motike. Šele ko ga je Podlipčev Peter zaupal svojemu dekletu in ona svoji prijateljici, je govorila o zajčjih junakih vsa okolica. Soteščan. »Krompirja,® se je glasil odgovor. Zašumele so perutnice in krompir se je vsipal v njegovo klet. Tako so se ustavljali škratje nad Klanškom in izvajali njegova naročila. Kar je poželel, so mu dali. Kozolec so mu natlačili s senom in z otavo, da je pokalo tramovje, drevesa na vrtu so se šibila pod težo sadja, žitnice so bile zvrhane najlepšega žita in največje sode v kleti so mu napolnili s sladkim vinom. Sosedje so ga zavidali zaradi tolikega bogastva ter so ga natihem ostro obsojali. »Kaj bo z njegovo dušo,« so menili nekateri in marsikdo je dostavil: »Na zadnjo uro bi ne hotel biti v njegovi koži!« Cez nekaj let je Klanšek hudo obolel in tedaj so se zbrali škratje podnevi nad njegovo hišo. Sedaj niso več povpraševali po njegovi želji, marveč so nekaj zahtevali. Po vsej vasi se je razlegalo nadležno cvrčanje, najhujše pa se je vsipalo na bolnikovo posteljo. »Pojdi in vprašaj, kaj hočejo!« je rekel Klanšek ženi, ki je stopila na dvorišče in izvršila njegovo naročilo. »Dušo, dušo, fiv, fiv!« ji je zabrnelo v odgovor. »Neža,« je Klanšek poklical ženo, »odpri go-lobnjak in izpusti belega goloba. Reci jim, da je to moja duša.« Žena je izvršila, kakor ji je bilo naročeno. Golob se je dvignil v zrak naravnost pod jato črnih ptic, odkoder se ni povrnil. Škratje so ga odpeljali v svoje temno kraljestvo, meneč, da vodijo dušo svojega dolžnika. Tudi ga niso odslej več obiskovali, čeprav je mož še dolgo, srečno in zadovoljno živel v svojem bogastvu. Soteščan. Čudna pokora. Mlad kaplan je prvič izpovedoval. Mladenič mu je med drugimi grehi tudi priznal, da je vasoval. Kaplan: Grešnik: »Prav, prav, Janez! Ce so se včasih godili čudeži, zakaj bi se ne danes!« «1, saj pravim, vero mora človek imeti!« »Izvrstno si povedal. Če pa komu kaj daš, moraš dati skrivoma, da ne ve levica, kaj je dala desnica.* •Torej moram kravo gnati tako, da me ne bo nihče videl...» »Tako, tako. Ponoči in po najbolj osamljeni poti, ki vodi v župnišče.« Oba sta nestrpno čakala večera in ko se je stemnilo, je Poličnik odvedel Lisko po stranski poti proti župnikovemu hlevu. Na klopi pred župniščem se je hladil župnik v večernem mraku. »No, kam pa, kam, Poličnik?« ga je nagovoril »K vam, gospod župnik. Kravo sem vam prignal. Saj je resnica, da Bog vsako dobroto desetkrat povrne.* »Res je!« je slovesno potrdil župnik. Nato je pričel klicati hlapca, da priveže kravo, nakar je odpravil dobrotnika s kratko zahvalo. »Krasna živalca!« jo je pohvalil hlapec. »Gotovo ste jo drago plačali?« »Vredna je svojega denarja. Zapomni si, da pričnemo jutri pasti. Sosed mi bo dal fanta za pastirja, katerega obvesti naj se pripravi Pašniki v Hribih so menda že ograjeni, tesarja že dva dni popravljata ograjo. Jutri po kosilu od-ženite!« »Koliko pa, gospod župnik?« »Deset: pet krav, dva vola, junčka, telico in Poličnikovo Lisko.« Drugi dan se je izvršilo, kakor je bil župnik odredil. Pastir je odvezal živino, ki je v svesti si zaželjene prostosti v velikih skokih tekala sem in tja. Najbolj gibčna in urna pa je bila Polič-nikova Liska, sluteč, da se nahaja na tujem svetu, ki ni podoben domačemu dvorišču Nenadoma se ji je posvetilo v živalskem nagonu, zavila je rep v kolobar ter je zbezljala v smeri, kjer je slutila pravi dom. Za njo se je spustila vsa ostala živina in tako jih je vseh deset drvelo naprej skozi vas na Poličnikovo dvorišče. Poličnik in njegova stara sta stala na pragu, odkoder sta gledala nenavadni prizor. Spoznala sta Lisko in hvalila Boga, da je uresničil žup-nikove besede. Nista se še dovolj načudila, ko je prisopihal pastir in pričel razganjati živino. »Ali jo boš pustil!« mu je zapretil Poličnik. »Ti nesrečni paglavec!« •To je župnikova živna,« se je postavil boso-nožec. »Ušla mi je, ko sem jo gnal na pašo. »Lažeš, Tinče!« ga je pokregala Poličnica. »Ti si poreden fant!« »Dobro. Pa grem po gospoda...» »Pojdi. Gospod ti bodo že navili uro.« Fant jo je ubral v župnišče, kar sta porabila Poličnik in njegova boljša polovica z obiranjem, češ, da je slabo vzgojen in da iz njega ne bo nikoli kaj prida. Nista ga še popolnoma oglodala, ko je stopil izza ogla župnik, za katerim se je skrival Tinče, od druge strani pa je istočasno pritekel farovški hlapec. »Z menoj se nikar ne šalite!« je menil župnik. »Živina je moja! Fantu je ušla, ko jo je gnal na pašo. Zato naj jo nemudoma spravi z dvorišča.« »A tako! Jaz sem pa mislil, da je to tisto radi Liske, o čemer vedno pridigujete ?» »Kaj pa misliš!« se je zgrozil župnik. »Tako dobesedno pa še Bog ne more uslišati!« »Naj Ie pastir odžene živino,« je menil Poličnik, »ampak Liska ne pojde z dvorišča. Zanaprej pa nikar ne pridigujte kaj takega, kar se ne more zgoditi.« S. Jari junaki (Dogodbica.) Fantje iz Koprivja so bili po svoji bojevitosti znani daleč naokrog. Ni bilo skoraj nedelje, da niso izzvali pretepa, včasih prav iz malenkostnega vzroka; kadar ni bilo drugega, tudi radi krivčka za klobukom. Vzlic svojemu junaštvu pa so ga nekoč temeljito polomili. Neke poletne noči so bili zbrani na vasi, prepevali so, vriskali in zbijali šale. Pritekel je Škratje (Pripovedka.) Ako se je komu v starodavnih časih naglo namnožilo imetje, tedaj niso predniki tega pripisovali sreči, marveč so ga osumili zveze z duhovi, ki prinašajo blago in denar. Takega bogastva je bil osumljen Klanšek, posestnik na Prekljah, ki je prejel po očetu zadolženo kmetijo, a si je hitro opomogel. Nekoč je po močnem deževju popravljal razdrapano streho. Hotel je zadelati luknjo in glej, iz ostrešja mu je padel mošnjiček z večjo vsoto denarja, s katerim je poplačal dolgove. Nenadno preokrenitev v gospodarstvu so smatrali sosedje za nadnaraven dogodek. V svoji domišljiji so slišali ponoči nad vasjo rezko žvižganje škratov; nad Klanškom so se zbirali roji črnih ptičev, čijih cvrčanje se je ujemalo s človeškimi glasovi. Tu pa tam so se tudi spuščali na tla. Klanšek je hodil zamišljen po dvorišču, zroč nepremično navzgor. «Klanšek, kaj bi rad? Fiv, fiv,« se je čulo iz skrivnostnega cvrčanja. «Pšenice,» je odgovoril možak, nakar je jata črnih ptičev odletela neznanokam. Tisto noč je kup pšenice na njegovem podu narasel za polovico. Zopet so prižvižgali škratje nad njegovo streho. «Klanšek, kaj želiš? Fiv, fiv.« Uničevanje vere med ljudstvom (Dopis ■ dežele.) V neki fari na Dolenjskem je pridigoval duhovnik, da je manjši greh grešiti proti šesti ali sedmi božji zapovedi, nego Citati napredne liste. Z drugimi besedami: če beremo «Slovenca» in «Domoljuba>, lahko tudi prešeštujemo in kra-demo, oziroma če smo za politiko SLS, potem greh skoro ni greh. Taka brezmejna zaslepljenost nekaterih duhovnikov mora nbiti vsako vero v božje poslanstvo cerkve, kajti božje zapovedi je dal Bog in greh proti njim je vedno greh, naprednih listov pa Bog ni prepovedal čitati. Drugod bi višje cerkveno oblastvo duhovnika za take besede klicalo na odgovor, ker so bogokletne, pri nas pa bo ta duhovnik morda dobiPSe pohvalo. Nadalje je rekel ta najnovejši razlagatelj božjih zaopvedi: ali (Domovine>. Tako bo Slovenija postala res versko vzorna dežela po najnovejših naukih SLS, kateri je politika več kakor vera in kateri vera služi samo za zlorabo v strankarske svrhe. Mnoge duhovne gospode niti to ne moti, da se pametni kmečki ljudje nad takimi pridigami zgražajo, ker vedo dobro, da so to farovške čenče, ker so božje zapovedi večne, SLS je pa od danes do jutri IZ POPOTNIKOVE TORBE V SPOMIN IVANU KOROŠAKU. c Maribor, marca. Kljubuj usodi, mož sam svoj bodi! Karkoli nai se Ti zgodi, usode gospodar si Ti! Usode nI, usoda tvoja, to si Ti! Te besede čiiam v svoji spominski knjigi. Zapisal si mi jih Ti, pokojni Ivan, 30. novembra leta 1911. Kako težko mi je bilo oni hip, ko sem dobil 8. marca L L zjutraj telefonično poročilo: (Ivan Korošak je umri.> Ali je mogoče? Oni naš vedno veseli Ivan, on je šel prostovoljno za vedno od nas, njega ni več. Še osem dni pred tem si prišel rdečih lic in smehljajoč se k meni v pisarno. (Kam, Ivan?> (K vojakom! Kralju in domovini grem služit Upam, da bom dobil dovoljenje za stanovanje izven vojašnice in potem se bova večkrat videla. Ce ne, pa se bo treba podvreči štiri tedne disciplini.> To so bile Tvoje zadnje besede. Še danes vidim T.oj smeh, vidim Tvoj obraz, le Tebe ni in Te ne bo več. Na Tebe me veže ne le prijateljstvo, veže me spomin mladih dni. Tam v lepem Št. Juriju ob Ščavnici Ti je zatekla 1.1896. zibelka, tam si užival mlada, najsrečnejša leta brez skrbL Po gimnazijskih študijah, po končani svetovni vojni pa si šel v naš Ormož kot uradnik Okrajne posojilnice. Pri Sv. Juriju in v Ormožu so te večinoma vsi poznali in radi imeli. V vsako družbo si prinesel veselje, smeh in petje. Ona pesem <0j, zlata vinska kaplja ti>, kolikokrat je odmevala v Sovjaku pri (Martinovi tetici>, kolikokrat se glasila po ljutomerskoormoških goricah. Baš, ko trta spet poganja, pa Ivan spi, spi bi sanja o Sv. Juriju, o Sovjaku, o Ormožu... In njemu je dobro, vsega je rešen. Ni imel sovražnikov, vsepovsod skoro same prijatelje, saj tudi sam ni nikdar in nikogar sovražil. Eno je imel: svoje narodno in napredno prepričanje. Tega ni nikdar zatajiL V tem pogledu se ni vklonil pred nikomur. Bil je mož trdnega značaja I Delal je pridno in nesebično ne le v uradu, nego tudi pri Sokolu, Orjuni, Čitalnici, CMD in pri gasilnem društvu ormoško-hardeškem. Ni ga več... Hudo nam je vsem, skoro vsem! So nekateri, ki niso poklicani in so vendar hoteli soditi našega Ivana. Vam naj veljajo besede: CNe sodite, da ne boste sojeni!> Poslovili smo se od Tebe, Ivan, za vedno. H koncu, ob tihi gomili ormoški, naj Ti ne moti spanja ta naš poslednji vzdih: (Življenje je sovraštvo, večen boj!» Ker ljubimo Te, Ivan, znaj, Ti ne Selimo reč nazaj! K. Tukaj, v malem mestu Levacku nas je Slovencev precejšnje število. Zaposleni smo v rudo-kopu niklja. Delo je precej težko, ker se pač z lahkim delom ne zasluži kruh v Kanadi. No, pa se slovenska korenina ne ustraši truda in zato se nam tudi ne godi preslabo. Letos smo imeli dolgo zimo. Bilo je včasih snega do dva metra. Težko smo čakali na pomlad, ki je končno le prišla in nam bo prinesla obilo prijaznih dni ter najbrže tudi dosti novih rojakov iz starega kraja. Približuje se velikonočni čas, ki ga tudi mi v tujini pričakujemo z veseljem. K velikonočnim praznikom pošiljamo mnogo pozdravov vsem bralcem in bralkam (Domovino, staršem, bratom in sestram ter jim želimo mnogo pirhov: Ludovik Kolenc, Ferdinand Dim, Ignac Verhavc, Ludovik Dermaša, Alojz Brajar, Ludovik Strah, Alojz Jarm, Ivan Rogina, Alojz Strajnar, Jože Miklič, Franc Hočevar, Toni Oerm in drugi rojaki. Ludovik Kolenc. ZDRAVSTVENE ZAPOVEDI ZA OTROKE. 1. Pazite, da otroci ne pridejo v dotiko z ljudmi, ki so preblajeni. 2. Otroci naj ne pridejo v dotiko z ljudmi, stanujočimi v hišah, ki so kontumacirane zaradi kake nalezljive bolezni. 3. Ako le mogoče, izogibajte se gneče. 4. Denite otroke v posteljo, čim se pokaže najmanjši nered v zdravju, četudi se vam stvar vidi malenkostna. 5. Ločite bolnega otroka od drugih bratov in I sester. 6. Prijavite vsak primer nalezljive bolezni, 1 čim o njem izveste. 7. Ne pošiljajte otrok v šolo, ako so kakorkoli bolni. 8. Obračajte posebno pozornost zdravju nosa in grla otrok. 9. Cim ste glede kake bolezni v dvomu, pokličite zdravnika. 10. Ako ste poskrbeli za otrokovo zdravje, ste mu s tem dali največjo doto. KANADSKO PISMO. L e v a c k, 15. marca. Naj se tudi jaz oglasim iz daljne tujine v listu icDomovina>, ki ima tudi tukaj dosti ljubiteljev in ki prihaja redno vsak teden. Z velikim zanimanjem prečitamo vse njene številne novice, dopise in lepe podlistke. Roječ (Novo mesto), Ferdo Mlakar (Hrastnik), Štefan Vasle (Žalec), Franc Jevnikar (Št. Vid pri Stičini), Ivan Lamut (Dravograd), Ludvik Debel jak (Mokronog). Vesele velikonočne prasnike želimo Slovenci mornarji rečne flotilje v Novem Sadu vsem čitateljem in čitateljicam : mornarji I. klase (kaplarji): Franjo Cerar (Vrhpolje pri Moravčah), Ferdo Žagar (Prezid), Franjo Poje (Novi Kot), Franjo Osvald (Brestje pri Ptuju), Ivan Ogrin (Sv. Rupert pri Mariboru), Matej Mi-klavčič (Ljubljana), Ivan Lorbert (Maribor); mornarji II. klase (redovi): Franjo Naglič (Pod-gorica pri Ljubljani), Alojz Hribar (Dolenjsko), Ivan Lah (Orešje pri Ptuju), Rudolf F ras (Dol-goše pri Mariboru), Ivan Bavnik (Ljubljana), Franjo Bizjak (Ljubljana), Ivan Cerne (Ljubljana), Josip Kreps (Maribor), Ivan Ravman (Središče ob Dravi). Draga (Domovina*, prosimo, da nam privoščiš le malo prostora. Tu služimo že 18 mesecev in se bomo čez kratkih šest mesecev zopet vrnili domov. Zato kličemo rojakom: Na veselo svidenje! Za kuhinjo Dva recepta za česnovo omako. Zarumeni v masti košček sladkorja, prideni tri žlice moke; ko je moka svetlorumena, prilij nekaj žlic kisa, malo juhe in soli ter 4 do 5 zrn drobno zreza-nega česna. Ko malo prevre, je omaka gotova. — Drugi recept je naslednji: Dve in pol žemlje obribaj, razrezi na rezine, deni v lonec, vlij nanjo mrzle juhe ter postavi na štedilnik, da zavre. Potem dobro raztepi, prideni dva ali tri drobno sesekane stroke česna in malo kisa. Razcvri žlico presnega masla ter ga prilij omaki; če je treba, jo še osoli. ZANIMIVOSTI Velikonočni pozdravi naših fantov - vojakov Vesele Velikonočne praznike želijo domačim fantom in dekletom ter vsem čitateljem (Do-movine> slovenski fantje iz avto-odreda, služeči v I. zrakoplovnem polku v Novem Sadu: kaplara Ludovik Kušar (Šmarje pri Sevnici), Herman Jurkovič (Šmarje pri Sevnici), redovi: Stanislav Udovič (Planina pri Rakeku), Jože Vreček (Ljubljana), Peregrin Rode (Rova pri Domžalah), Jože Pire (Tkalce pri Sv. Križu), Roman Cerče (Maribor), Valter Germot (Vuzenice), Adolf Okružnik (Dobrna), Ciril Škofic (Brezje), Josip Topolovec (Kungota pri Ptuju), Ivan Likar (Litija), Ludovik Starec (Mirna peč pri Novem mestu), Ivan Stanovnik (Vnanje gorice pri Brezovici), Slavko Ščurk (Trbovlje), Jože Hliš (Žalec). Vesele velikonočne praznike žel6 vsem slovenskim fantom in dekletom slovenski fantje zrakoplovnega polka (vazduhoplovnega puka) Anton Kruč, Jože Mavc, Anton Lah, Ciril Kumina in vazduhoplovni trubač Stanko Zatler. Vesele velikonočne praznike žele vsem čitateljem in čitateljicam (Domovino, zlasti fantom in dekletom, slovenski fantje, služeči pri I. re-flektorski četi v Kragujevcu (Srbija): kaplarji: Ivan Šerbec (Videm pri Krškem), Anton Pod-lesnik (Svibno pri Radečah), Joško Prošnik (Vrhnika); redovi: Ferdinand Tajniker (Oplotnica), Franjo Topler (Vuhred), Maks Vrečko (Maribor), Alojz Pregl (Jarenina), Ivan Mihelčič in Ivan Kristan (Ljubljana). Vesele velikonočne praznike želijo vsem bralcem in bralkem (Domovine> slovenski fantje, služeči pri I. zanatljiski četi v Beogradu: Maks X 20.000 let staro meso so jedli. V Dikovini na severu Sibirije je neki gostilničar dajal gostom pečeno meso soma. Kmalu so za to izvedela oblastva in prijela gostilničarja, ki ni plačal predpisane takse in ker je bilo nerazumljivo, odkod som. Ko je prehrambeni nadzornik po-kusil meso, je izjavil, da je popolnoma zdravo in užitno. Gostilničarka je nato povedala, da prinaša meso neki drvar, ki pa ni povedal, odkod ga ima. Ko so drvarja poiskali, jim je izjavil, da je meso izkopal iz tal. Šli so z možem na dotično mesto in res našli v zemlji ogromno truplo. Bilo je to zdravo sveže meso, katero se je tako ohranilo zaradi mraza. Nato so kopali okrog najdene živali in ko so jo popolnoma odkrili, so ugotovili, da imajo pred seboj ogromnega mamuta z mladičem vred, ki je živel v prazgodovinski dobi. Mladič je bil tako velik, kakor so današnji sloni. Razen luknje, katero je napravil drvar, ko je zalagal gostilničarja z mesom, sta bili trupli popolnoma v redu in dobro ohranjeni. Zaradi kake nezgode v prastarih časih sta bila mamut in mladič zakopana, a sta se spričo silnega mraza ohranila do današnjih dni. X Japonec se iz sebe norčuje še — po smrti. Znano je, da so Japonci izredno vesel narod in počenjajo razne šale, ki so pri nas dovoljene kvečjemu 1. aprila. Naj se n. pr. ne čudi pešec, če mu izpodrsne, da se mu bodo krohotale vse priče te nesreče. Ce stopi elegantna dama ▼ mlako, če obrizgne gizdalina z blatom mimo vozeči avtomobil, se smeje vsa ulica. Med prijatelji je tudi dovoljeno, izpodbiti gostu stol, če hoče sesti za mizo, ponuditi mu leseno ribico ali na krožnik pritrjen kos mesa in slično. Neki znan šaljivec ni hotel izgubiti svojega slovesa tudi po smrti, je šel na grmado s celim šopom raket pod svileno obleko. Ko so sežigali truplo, ki je na Japonskem obvezni pogreb, so šumeli v nebo celi snopi pestrih zvezd. Pokojnik bi lahko bil vesel uspeha: Vsi pogrebci so se dolgo in glasno smejali. LJUDSKO VSEUČILIŠČE SIROVINE, KI JIH UPORABLJAMO V TEKSTILNI (TKANINSKI) INDUSTRIJI. Med mnogovrstnimi proizvodi svetovne trgovine spada bombaž k najvažnejšim. S pridelovanjem bombaža se bavi na milijone ljudi. Služi pa bombaž človeku za obleko. Bombaževa vlakna 80 nad vse mehka in upogljiva, poleg tega pa vendar tako dolga in dovolj trdna, da lahko spre-demo it njih zelo tanke niti. Bombaž so poznali že stari Indijci, Arabci so ga gojili že za Mohameda in ko je prišel Kolumb .v Ameriko, je našel tam bombaževec; Američani bo nosili obleko iz bombaža ter so izdelovali iz njega zastore, preproge in drugo. A čeprav so gojili bombaž v vseh deželah s primernim podnebjem, je "dobil pravo veljavo v svetovni trgovini šele, ko so ga začeli Evrope i gojiti v Severni Ameriki. V Severni Ameriki so zasadili s črnimi sužnji velikanske površine zemlje z bombaževcem. Za velike državljanske vojne severnoameriške (1861. do 1864.) je pridelava bombaža tako nazadovala, da evropske predilnice niso dobile več dovolj bombaža; to so hoteli nadomestiti s tem, da so »čeli saditi bombaževec v drugih deželah, pred vsem v Vzhodni Indiji, dalje v Egiptu. Pred svetovno vojno so pridelali na vsej zemlji nad 20 milijonov zavojev (po '200 kg) bombaža; od tega je odpadlo na severnoameriške zedin jene države kakih 13 milijonov, torej skoro 3 četrtine vse svetovne proizvodnje. Največ bomba/^ se dnvaža na Angleško, kjer j« mesto Liverpool pni svetonvi trg za bombaž. Anglija proizvaja skoro polovico vseh bombaževih izdelkov. Se večje važnosti kot bomba/ je volna. Med ▼semi državami pridela največ volne Francija; aa drugem mestu je Angleška. Medtem ko se je Evropa zadovoljevala prej s girovinaini, ki jih je sanut pridelala, je danes aavezana na uvoz. Avstralija in južnoame iške države so začele 'v začetku 19. stoletja gojiti ovce in danes se redi v teh deželah kakih 200 milijonov ovac. Ker pa nimata ne Avstralija ne Argentinija razvite industrije, se dovaža vsa ta ogromna množina volne v Evropo. Silne važnosti so razlike cen, s katerimi mora računati evropski proizvajalec. Avstralski in južnoameriški kmetovalec ne plačata za pašnik skoro nič. Ugodno podnebje dalje dovoljuje, da se ovce lahko pozimi in poleti na prostem pasejo. Tako posestnikom ni treba skrbeti ne za hleve in za zimsko pičo. Tako lahko nudijo volno kljub dolgi prekomorski vožnji za ceno, ki. je za evropskega posestnika veliko prenizka. Posledica te prekmorske konkurence. je ta-le: gojenje ovac v Evropi se vedno manj iz-. plača; in pojema od leta do leta, v kolikor goje ovee bolj radi volne. Že izza pradavnine igra lan v zgodovini človeške omike silno važno vlogo. Egipčani so zavijali svoje, mumije (trupla rajnkih) v platno. Tudi pri Slovanih je gojenje lanu prastaro. V prejšnjih časih je bilo tkanje platna domača industrija tudi pri Slovencih. Danes pa to vedno bolj pojema. Največ' lanu je pridelala prej Rusija. Največ lanu predelajo v platno na Angleškem. Toda kljub temu, da tkejo iz lanu najleppši damast, podoben svili, kljub temu, da »delujejo ix njega čipke, ki so, kakor bi bile izdelane iz alonove kosti, si je vendar bombaž osvojil svet. Obrtu platna se je porodil nov tekmec: vzhodno-indijska juta. Juto so v Vzhodni Indiji sicer že od zdavnaj uporabljali, a šele po letu 1850. so začeli uvažati juto v Evropo. Zopet je dala za to povod vojna. Ko namreč Angleži za Krimske vojske niso mogli dobiti iz Rusije lanu, so segli po nadomestilu in začeli uvažati v Evropo juto. Iz nje delajo ko-nopce, vrvi, vreče, jadra, preproge itd. Kalkuta je glavna izvozna luka za to sirovino. Glavni deželi, v katerih se prideluje juta, sta Angleška in Vzhodna Indija. Tudi iz živalstva dobiva tekstilna industrija neko zelo važno sirovino: svilo. Gojenje svilo-prejke je v Vzhodni Aziji prastaro, toda šele v 6. stoletju se je posrečilo Evropcem, prinesti to dragoceno žuželko v svojo domovino. Glavni deželi za gojenje sviloprejke sta Kitajska in Japonska, a tudi toplejše evropske dežele, kakor je Italija, dajejo mnogo svile. Predelavanje svile pa je v Evropi tako razvito, da evropski pridelek svile, ki znaša kakih 5 milijonov kilogramov, nikakor ne zadostuje, marveč jo je treba mnogo uvažati, zlasti iz Kantona, šanghaja in Jokohame (mesta na Kitajskem in Japonskem). V Evropi daje največ svilenih izdelkov Francija, kjer je mesto Lyon za to prvi kraj; za Francijo pride Nemčija, nato Švica. Listnica uredništva Gornja vas pri št. Vidu (Grobelno). Vaše pismo glede invalidov bivše južne železnice smo izročili tajništvu SDS, da prouči, ako se da kaj napraviti. Škofja Loka. Zgodbica Nevenka: Hvaležen berač. Gospod, ki ni imel drobiža, je podaril beraču petdinarski bankovec. Berač: <0, lepa hvala, plemeniti gospod, vas bom pa zato priporočil še svojim tovarišem!* Izven obrekovanja. Nekdo je vprašal učenega Francoza Cham-forta, kako bi se človek i/ogniI ljudskemu obrekovanju in sovraštvu. Chamfort je odgovoril: 'Oho, zakaj pa?* Da bi me dragonec snažil.* Kako si je predstavljal icleznieo. Ko so merili kočevsko železnico, je blizu Ribnice, stal baš na projektirani progi skedenj, ki je imel vrata spredaj in zadaj. Inženjerji so merilo potegnili skozi skedenj. Navzoči posestnik pa je odločno odkimal z glavo in izjavil: . Jera: «Ali si tudi ona lepotiči obraz?> Špela: Dobro sta se dajala. Miha (med razgovorom) : «Ce to ni res, potem si pa velik oseil* Janez: cNič ne de, če me ti proglasiš za osla. Saj si tak lažnivec, da ti nihče več ne verjame .. .* Hlače. Neki zelo raztreseni profesor je kupil v trgovini dva para novih hlač. Ko jih je prinesel domov, jih je nekam položil in pozabil nanje. Drugo jutro je odšel v shižbo. Zena je doma pospravljala po sobi, kar je zagledala paket in v njem dvoje kupljenih hlač. Ker je dobro poznala velike slabosti svojega moža, je hitro telefonirala na ravnateljstvo šole, ali ni njen Soprog prišel to jutro brez hlač v službo ... Huda burja. Mlad Tolminec je prišel s svojim očetom prvič v Trst ter videl, kako jo burja nekemu gospodu odnesla klobuk z lasuljo vred, aa kar je doma pripovedoval materi, da je v Trstu tako huda burja, ki puli ljudem .lase z glave. Brez dobrikanju. Iioileau je bil med redkimi možmi na dvoru francoskega kralja Ludovika XIV., ki se ni nikomur laskal, tudi kralju se. Nekoč mu je kralj pokazal pesmico, ki jo je z veliko težavo sam zložil, ter je pričakoval ugodne ocene. Boileau je pesmico prečital in rekel: