Izhaja vsak pondetjek, sreda in. petek. Vetja za celo leto 30 lir. za pol leta 15 lir, za trt racscce 7 Ur 'M stot, za en mesec 2 Uri 80 stot. Neroitta se sprejemajo vsak da«, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbc ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st. — Uredništvo in oprava: Trst, via delie Zudeeche Stv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Oopisi^aj se polijejo na uredništvo. Nefunkirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se tačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in ohrtaiSrt oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — ■ —- Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. . . Ljudstvo bi vse zmoglo, ako bi hotelo, in bi hotelo, ako bi vedelo. *! •- ***** Henri Barbusse /- r*11 Olaflsmo SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI V TRSTU, sreda 22. decembra 1920. PRED STRANKINIM KONGRESOM M M ln razkol v stranki (. Dočim so italijanski listi polni živahne 'diskusije o strujah, ki danes vrejo v it ali jan« 'eki socijalistični stranki, je v slovenskem 'delu dežele ve mimo in ni slišati ničesar o kaki resni diskusiji v posameznih sekcijah. »Delo« več ali manj ponavlja izvajanja eks* tremistov. Kaj zahtevajo naše domače raz* mere, kako stališče naj zavzemajo komunisti Julijske Benečije vsled danih razmer, o tem jse v našem glasilu ni še prav govorilo. In vendar je treba odločne besede! Skoraj vse sekcije v slovenskem delu.Go« riške so nOVT alTvsaj obnovljene tako, da je le malo sodrugov, ki so bili še pred vojno Vpisani; večina ife mladint, ki. j« prišla iz jar* kov ali pa med vojno dorasla. V h'meokem delu dežele se je komunizem razširil pdhiv# šili ujetnikih v Rusiji, ki so prištrfbljžnjo dotiko z ruskim proletarijatom. Prinesli pa so s seboj le enostavne misli, da je ruski pro* Uetarijat strmoglavil kapitalistični režim, si ustvaril svojo rdečo vojsko m vzel v roke va* ■jeti države in gospodarstva. Vrnivši se domu, so našli staro gnilo razmerje med meščanski* mi strankami in delavstvom. Dočim so videli na Ruskem milijonsko maso priprostih polje* rdelcev, katere vodi proletarski komisar, našli .šo doma staro oderuštvo, staro birokracijo iin delavstvo brez sile. Posebno v slovenskem delu Goriške je režim karabinjerjev -in ob* činskih komisarjev napravil na ljudstvo vtis, da se gre za skrajno izkoriščanje prebival* stva in odrekanje vsake svobode v politič* nem in kulturnem oziru. ^Nasilnost, katera vlada v Julijski Benečiji, ustvarja, ker ni mo* "goče dejanskega upora, globok duševen od* por in stremljenje iznebiti se oholega in obe* nem ponižujočega gospodstva zmagovalcev nad premaganci in z&tiranci. Često kali to čustvo sovraštva in zaničevanja proti tu* j emu nasilniku pogled na realno življenje, a obenem tudi moti razumevanje komunizma in proletarske revolucije. Zamenjava se po* jem revolte, t. j. vstaje z revolucijo, t. j. pre* vratom. Ljudem je lažje misliti, da je reškev blizu in mogoča le v oboroženem uporu in da so dani v Italiji vsi predpogoji za to. Krvavi izgredi, ki se vedno ponavljajo in mogočne stavke, ki često zayro vse gospodarsko živ* 1j en j e, vstvarja domnevo, da se italijanska država bliža podoru, da treba le zadnjega sunka. Pri tem se docela pozablja, da v Ju* Hiški Benečiji takega gibanja pravzaprav niti ni bilo. Vsak uporni migljaj bi se zatrl v kali s premočjo v deželi zbranega'vojaštva, ki je poslano v te kraje, da vzdržuje stari red in red zmagovalca nad zmaganci. Pozablja se, da v Julijski Benečiji prebiva slovensko in furlansko pleme, ki se nikdar in nikomur ni uprlo s silo,‘ «arxeč. je bilo vedno pokorno svojim gospodom, in nima mr duševnih, ne stvarnih predpogojev za resen dejanski upor. Saj se šele vzbuja med delavci, ali že v obrti ali na zemlji, duh upornosti proti go* spodarskemu in političnemu gospodstvu! Slo* venski in furlanski kmet se še ni otresel duha pokorščine. Zavel je sicer prvi sveži' duh svo* bednosti, ni pa še dobil odmeva v ljudski duši tako, da bi ljudstvo bilo sposobno in enotno z vso silo otresti se jarmla. Pred vojno so bile vse socijalistične sek* cije vzgojene v duhu nemške in nemško* avstrijske socijalne demokracije. Vsako vrne* šavanje v vnanjo politiko, pa tudi vsaka mi* sel na dejanski upor, se je po socijalno* demokratskih voditeljih zatrla v kali. Pov* darjalo se je vedno le, da se reši proletarijat s strokovno organizacijo, da se je treba pola* stiti politične moči iti parlamenta in da je to edino sredstvo, po katerem se vrže preoblast meščanstva in kapitalizma v državi. Zato sedaj odraz! Šele po vojni pričelo se je novo miselno in čustveno življenje vj slovenskem in Furlan* skem delu dežele. Skoraj vse sekcije po fur* lanskem in slovenskem delu so na novo usta* ncvljene: Tolminsko in Vipavsko ni sploh nikdar znalo ničesar o strokovni organizaciji. Koloni Furlanije in Brd so bili v tesnem okle* pu klerikalne organizacije. Gre se torej edino izorati in zasejati seme čistega komunizma, ne več po potih bivše socijalnedemokracije. Komunizem, ki gre v prvi vrsti po premembi gospodarstva v produkciji potom polastitve tvomic, podjetij in zemije po proletarijatu ter v konsumpciji potom porazdelitve pri* dobljenega blaga v konsumnih zadrugah, ka* tere vodi proletarijat, je že na sebi veliko revolucijonarno, četudi predvsem gospodar* sko gibanje. Po Karlu Marxu je to gibanje temelj revolucije*prevrata m če proletarijat morebiti tudi pride do vlade potom krvavih revolt, ne bi mogel vzdržati nove državne oblike brez lastne, nove gospodarske organi* zacije v komunizmu. Komunizem je torej predvsem gospodar* ska revolucija, nosi ga predvsem sindikalna organizacija. Ta gospodarski prevrat meščan* stvo ovira, da bi vzdržalo kapitalizem. V tem šele nastane konflikt, mora priti tudi do kr* vavega upora, ako se meščanstvo in država poslužite sile, da se gospodarski komunizem proletarijata zatrč. Zato se mora proletarijat sporedno/z vzgojo za gospodarski komuni« zem vzgajati tudi za politični komunizem, j Komaj par mesecev sem se je strankino vodstvo v Italiji odločilo, da je jelo sekcije vzpodbujati, naj se polastč občinske uprave, še lansko leto ni bilo dovoljeno vstopiti v /občinske, šolske in druge meščanske korpo* !racije. Morda se je ravno med slovenskim proletarijatom v ‘prvič zanesla misel politič* nega komunizma, t. j. da se mora proletark Jat kakor gospodarskih podjetij polastiti tudi politične uprave v deželi, da ima biti temelj nove države svobodna občina in nje edini odločilni organ občni zbor vseh občanov de* lavcev in da v tem že leži državni prevrat, t. j. odstranitev stare državne oblike nasil* stva in gospodarstva in ustvaritev ljudske vlade. Tako so vzgojeni slovenski sodrugi po Goriškem, z jasnim ciljem in z jasnim pro* gramom za praktično delo v trojni smeri v politični, strokovni in gospodarski organiza* ciji. Vsepovsodi revolucijonaren nastop, nika* kega sodelovanja z nobeno stranko, a tudi brez vsakega pretiranja, z organizacijami poseči naravnost v življenje, premeniti staro gospodarstvo in prekucniti ob dani priliki državni gospodarski sistem! Niso se pa naši sodrugi učili organizira* nega dejanskega upora, ker ni dan za to po* ložaj in ni dana možnost uspeha. Priprav* Ijalo se je dosledno upornost duhov, a po* vedalo se je sodrugom jasno in odločno, da v Beneški Juliji ni mogoče uporne akcije, in da tudi v Italiji ni še dana gotovost politične revolte, pač pa je zrela Italija potom stro* kovnih organizacij za gospodarski prevrat v tem, da se proletarijat polasti tvomic in zemlje. Tudi danes mora se slovenski proletarijat držati v enotnem komunizmu, v organizaciji strokovnih, gospodarskih in socijalnih inšti* tucij. Ves spor, ki se danes bije v Italiji, je doktrinaren in neploden. Prostemu de* lavcu moti le zdrave misli in ruši zavest ter moč proletarijata. Slovenski proletarijat je odklonil po vojni vsak reformizem: vsi propagatorji med njim so reformizem izključili tako, da med sk>ven* skim proletarijatom sploh ni reformista, iz* ven par starih sodrugov, oboževateljev An* tona in Etbina Kristana. Oba je danes ob* sodil jugoslovanski proletarijat tako, da sta rešila, pri 59 komunistih v belgrajskem par* lamentu, komaj 10 sedežev. Za reformizem v slovenskem delu Goriške ni mesta, ker je Slovenec v veliki masi proletarec delavec in kmet, brez razločnega srednjega stanu in iz tujine prinesenega kapitalizma. Med sloven* skim proletarijatom je treba le z vzdržnostjo in vnemo učiti komunizem in vstvarjaji čiste komunistične organizacije im inštitucije. Učiti je obenem, da vsled komunističnega razvoja pride v doglednem času meščanska revolta in za to mlora biti tudi slovenski pro* letarijat pripravljen. Bojna organizacija v velikem štilu za veliko politično stranko, ka* kor je socijalistična, je nemogoča. Komuni* stična stranka ne more biti nego gospodar* sko*revolucijonama, politična pa v toliko, da izpodkopljuje inštitucije in oblike stare dr* žave. Ako hoče in mora stranka skrbeti za bojno organizacijo, ki bo v stanu odbiti obo* roženo revolto meščanstva, pa mora skrbeti za tajno organizacijo in to prepustiti mla* dini, ki je za tako akcijo poklicana. Dovolj je bila maloštevilna četa Leninovih proletar* cev, ki je posegla v meščansko revolucijo, da je odločila izid. Nikjer v teku zgodovine ni velika, za boj organizirana stranka provzro* čila krvave civilne vojske. Povsodi je bila revolucija prevrat duhov, pripravljanje na veliko premem/bo. Krvavi sunek, dejanski upor, pa je odšel vedno od čete pripravljene za bof in smrt, skrajno disciplinirane. Bila je napaka italijanske socijalistične stranke, da je razpravljala po zborih in shodih o na* silni revoluciji, ni pa imela najmanjše za to pripravljene čete im da je peščica fašistov ugnala tisočerne množice proletarijata celo v njih najtrdnejšem središču v Bolonji. Danes ekstremisti v Italiji stoje še vedno na temi starem, bombastičnem stališču. Ravno za to preveč govore. Manjka jim pr a* vega socijalnega spoznanja realnega polo* žaja. Ne poznajo ne zgodovine, ne socijal* nega sistema Ruske, za to jo hočejo brez* miselno posnemati. Enako neploden je program komunistov unitarcev. Že ime ekstremistov in unitarcev je neslano. Komunizem na sebi pomeni in ima za predpogoj enotnost in dejanski v italijam* skem in slovenskem proletarijatu ni dvojne struje. Cepijo se le doktorji in profesorji, žal seveda tudi intelektualci samouki iz pro* letarskih krogov, ki so se dvignili potom te* oretičnih študij iz mase. Morda so ti še naj* bolj zagrizeni, ker se zavedajo bolj lastne moči. Slovenski proletarci * ekstremizma, maksimalizma in boljševizma ne poznajo, ravno ker so komunisti na podlagi naukov Karla Marxa. Naš slovenski proletarijat je prav iskreno komunističen. Kdor deželo in ljudstvo pozna, sme trdiiti, da je slovenski proletarijat bolje komunistično vzgojen nego laški v Italiji. Naši slovenski sodrugi so boljši komunisti, nekateri italijanski sodrugi pa boljši ekstremisti, sindikalisti, anarhisti in bogve kaj še. Ves unitarizem nima zdrave podlage. Za* man je verižiti skupaj dve struji, ki se več združiti ne dado in ne smejo. Morda je v danem slučaju m ravno v Italiji prav nujno potrebna posebna socijalistična stranka, t. j. stranka, ki išče zveze z meščanstvom in ka* tera čuti potrebo in moč polastiti se meščan* ske vlade. Po mlajem prepričanju je treba, da tako pošteni politiki, kakor so: Turatti, Treves in Modigliani, ustanovijo svojo po* sebno stranko, katero naj imenujejo socijali* stično, ter pritegnejo mase že na pol pridob* Ijene nižjega in srednjega meščanstva in in« telektualcev ter si na tej podlagi pomagajo do vlade. Ravno, ako se ti možje ločijo od komunistov, nam ne morejo nič več škoditi Poveljnik čet Julijske Benečije opozarja, v zmislu navodil, ki jih je prejel od vlade, da mora odgovor reškega poveljnika upošte* vati mnenje domačih meščanov, zakaj oni se bodo imeli v slučaju odklanjajočega odgo* vora na pričujoče zahteve odločiti o izvršitvi pogodbe ali za to, da se izročijo v varstvo italijanskih čet, ali da bodo prenašali težke posledice ukrepov, ki jih bo morala Italija izvesti, da ohrani vero svojim častnim ob* ljubam in da se pokori volji ljudstva. NAZNANILO DEJANSKE BLOKADE. General Caviglia je naznanil reškemu po* veljništvu sledeče: 1. Ob 18. uri 21. t. m. se prične dejanska blokada na suhem in na morju proti reški državi in proti vsemu onemu izvenreškemu ozemlju, ki je zasedeno po reških legijonarjih ter proti otokom Krk, Rab in proti rtu Sv. Marka. Blokada bo izvršena v smislu mednarod* nega prava in v smislu obstoječih pogodb z vsemi sredstvi proti vsakemu, ki bi hotel blokado prodreti. Cona blokade je omejena na meridijana 14® 20 in 14° 55 in med para* lele 44® 40 in 45° 20. 2. V reški luki se nahajajočimi ladjam se da na razpolago 48 ur časa, t. j. do 18 ure 23. t. m., da zapuste blokirano cono. 3. Enak trmin se da vsem osebam in legi* jonarjem, da zapuste Reko. 4. Po 48 urah se bo postopalo proti vsem, ki bi hoteli razbiti blokado, v smislu medna* rodnega prava. Nadalje je izdal general Caviglia proglas na reško prebivalstvo in na reške legijonarje kakor tudi na oficirje, vojake in mornarje, ki so pod njegovim poveljništvom. D’ANNUNZIJEVT LEGIJONARJI PLE* NIJO PERILO. OPATIJA, 21. Reški legij onarji so si pri* lastili trinajst tisoč parov volnenih spodnjih hlač. Perilo se je spravilo v Reko preko Ma* tulj, na podlagi potvorjenih listin. DlAjNNUNZIO JE ODLOČEN, DA NE PRIZNA MIROVNE POGODBE. RIM, 21. Gen. Caviglia je prejel včeraj od D’Annunzija odgovor, ki pravi, da reško re* gentstvo ne priznava pogodbe, katero je odo* bril parlament in sankcijoniral kralj. D’An* nunzio naglaša, da je odločen na odpor. ANEKSIJA JULIJSKE BENEČIJE NA VI* DIKU. RIM, 20. (S.) Rapallska pogodba, ki je bila pred kratkem odobrena od zbornice in sena* ta, je bila sankcijonirana včeraj po kralju in je zadobila na ta način pravno veljavnost. Poveljnik vojaških enot v Julijski Benečiji, gen. Caviglia je po naročilu osrednje vlade obvestil reško regentstvo, da naj uradno pri* pozna voljo in ukaze domovine. Vladni od* lok bo objavljen v kratkem v uradnem gla* silu »Gazzetta ufficiale« in bo stopil za tem po 15 dnevih v veljavo. V najkrajšem času izide tudi odlok glede aneksije Julijske Bene* čije, Zadra in otokov, dodeljenih na podlagi rapallske pogodbe Italiji. ODHOD ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BELGRAD. RIM, 20. Grof Manzoni, ki je določen pol* nomočnim ministrom, da vspostavi diploma* tične odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, odide v par dneh na svoje mesto v Belgrad. V Rimu se je udeležil delovanja komisije, katera pripravlja vse potrebno za v Belgradu se vršečo konferenco. Rroovl spopadi med sodlnllstl In fašist! v Italiji BOLOGNA, 20. Preteklo soboto so fašisti napadli tukaj socialističnega poslanca Nic* coiaia in Bentinija. Radi tega čina je zavla* dalo v mestu Ferari, volilnem okraju poslan* ca Nilccolaia, veliko ogorčenje. Ferarski so* drugi so priredili še istega dne, ob 14. zboro* vanje, na katerem so se zgražali nad fašistov* skimi napadi proti poslancema 'Niccolaiu in Bentimiju; sklenili so, da odsihdob odgovo* rijo z nasiljem na vsako nasilje. Ker so se fe* rarski fašisti zbali tega socialističnega skle* pa, so poslali bolonjskim tovarišem poziv, da jim pošljejo hitro porrtoč. Bolonjski kve* štor je hotel le navidezno preprečiti odhod fašistovskega ojačenja v Feraro. Z močnimi policijskimi oddelki je zaukazal zastražiti ko* lodvor. Kljub tem varnostnim odredbam so oddrdralii številni, s fašisti naloženi avtomjo* bili v Feraro. Vsled došlega ojačenja ojuna* čeni ferarski fašisti so začeli izzivati zboru* joče sociij aliste, ki so povsem mimo razprav* liali o dnevnem redu. Naenkrat poči revolver* ski strel, ki je dal povoda do obojestranskih spopadov. Streljanje se množi, pesti in palice udrihajo. — Krvavi spopad se je kmalu raz* vil v pravcato bitko. Policija je izjavila, da ni bila v stanu udušiti teh spopadov. Osebe, ki so prišle iz Ferare, pripovedujejo, da so se spopadi razširili po mestnih ulicah. Uporab* Ijalo se je puške in samokrese. } BOLOGNA, 20. Zadnji spopadi v Ferari ■ so zahtevali sledeče žrtve: fašista poročnik’ Francesco Gozzi m Pagliooi iz Ferare mrtva, socii aliist Mirelli iz Ferare mrtev. V bolnico je bilo oddanih 13 ranjencev. Število vseh ranjencev je okolu 30. Do spopada je prišlo pred knjigarno Taiddei, blizu občinskega gle* dališča, kjer se je vršilo socijalistično zboro* vanje. Ferarski, mestni načelnik, je zaukazal preiskavo v občinskem poslopju. Aretiranih je bilo 15 socijalistov, med njimi tudi občin* ski asesor Filippo Zuccari. »ARDITO ROSSO« USTAVLJEN. SAN MARINO, 19. Vsled posredovanja italijanskih oblasti je bil tu potlačen boljše* viški tednik »Ardito Rosso«, ki je bil izda* jan od sodr. odvetnika Vittoria Ambrosinija, prejšnjega kapitana arditov. Amfbrosini na* znanja p »nehanje lista v včerajšnji številki, ki ja bila včeraj zaplenjena od politične obla* sti v Rimu. . s svojo popustljivo taktiko, marveč bi uteg* nili celo dobro služiti komunizmu za pre* hodno dobo do popolnega zavladanja duhov po komunizmu. Proletarijat cele Italije m Beneške Julije mora zahtevati izločitev socijalistov (imenu* jem jih tako "radi potrebnega razlikovanja od reformistov aila Bonomi in dr.) s krepkim, a prijateljskim pozivom na voditelje. Po drugi strani moramo odklanjati ekstremizem v ruski obliki, ker niso dani za to stvarni pogoji v Italiji, še manj pa v Beneški Juliji. Enostranski, le posneti ekstremizem, je ^ za nas docela neutemeljen in v danem položaju tudi nevaren za obstoj stranke. Za to pojdem na strankarski shod le, ako bo slovenski proletarijat na zboru enih misli in bodo združeni delegatje Beneške Julije protestirali proti doktrinarizmu, ki se vriva med proletarijat s klicem: proč z reformisti, a proč tudi z ekstremisti. Komunizem naš je že na sebi enoten, ni treba posebnega unitarijanstva. Ako pa ho* čejo iti učeni in ortodoksni ekstremisti svojo pot, tudi njih izločitev, ne bo škodila enotni komunistični stranki. Hočemo ime »komunisti« ker je bil Karl Marx in je Lenin komunist, ker smo dejanski komunisti in nič druzega. / H. Tuma. Socijalistična opozicija meščanskim vladam. Giolittijeva vlada ima popolnoma prav, ako si je vtepla v glavo, da zmore in da sme vse. Pretečeni ponedeljek je namreč predložila Giolittijeva vlada zbornici načrt in predlog šestmesečnega provizori j a, ki, ako ga bo zbornica sprejela, pomeni, da dobi Giolitti za šest mesecev oblast popolnoma v svoje roke in, da bo smel vladati svojeglavo tudi brez zbornice. To je flrugi Giolitti jev napad na parlamentarne pravice in na ljudske po* trebe. Najprej je prišel Giolitti s predlogom o podraženju kruha. Vsled obstrukcije soci* jaHstov se še ni moglo razpravljati o tem protiljudskemu načrtu. Toda Giolitti je že izjavil, da ne bo odmaknil tega predloga. Ven* dar ga je vzel začasno iz dnevnega reda. Se* daj pride s svojim šestmesečnim provizori* jem, s katerim bi hotel vladati, ako mu ga zbornica dovoli, brez zbornice in proti inte* resam najširših plasti prebivalstva. Kakor predlogi glede podraženja kruha, tako so na* povedali socijalistična poslanci boj tudi tej vladni protiljudski nakani. Državni položaj je nedvomno neprijeten. Ali nikjer ni napisano, da bi morali baš re* reveži dati kri državnim financami. Ako je fi* nančni položaj tak, je temu kriva v prvi vrsti vojna. Naj plača kdor je voino hotel in kdor je imel od nje mastne dobičke. Včeraj se je nadaljevala razprava v zbor* nid o šestmesečnem provizoriju. Na tej sej: je poročal poslanec sodrug Misiano, kako ga je napadlo v Boloniji’40 fašistov, ki so po napadu zbežali. Redarji so seveda aretirali njega in ne napadalce. Zbornica je razpravljala nadalje o spo* padih v Ferrari, o zadevi osvobojenih dežel in o reškem vprašanju. Vendar smo radovedni kako bo šlo s kru* hom in s provizori jem. Dltlmatum vlade D* Annunzfu RIM, 21. (Uradno.) Gen. Caviglia, ki je v nedeljo po naročilu vlade sporočil načelniku reškega regentstva kraljevo sankcijo rapallske pogodbe, je po ugotovljenju, da nima regent* stvo namena pokoriti se ljudski volji, v po* nedljek ob 18. izročil reškemu poveljništvu sledeče naznanilo: Italijanska vlada, ki je takoj po sklenitvi rapallske pogodbe predložila reškemu povelj* niku častno poravnavo, na podlagi spoštova* nja te pogodbe in gospodarskega sodelovanja za prospeh reškega tržišča, se je našla, vsled činov storjenih strani reškega regentstva, ki so bili v očitnem nasprotju z besedilom in duhom imenovane pogodbe, prisiljeno, da dne 30. novembra zahteva sledeče: 1. Spraznitev otokov Raba in Krka, ki sta bila nezakonito zasedena od reških prosto* voljcev, s čimer se je postopalo žaljivo ne samo za določbe rapallske pogodbe, temveč tudi napram' rednim italijanskim četam, ki so držale rečena otoka na podlagi pravice pre* mirja zastopajoče čete zveznih držav. 2. Prost odhod iz reškega pristanišča za vse kr. vojne ladje, ki se tam nahajajo in zla* sti za »Dante Alighieri«, ki je bila že čez leto dni puščena v pristanišču, ko je mogla že sa* ma nje prisotnost predstavljati zaščito strani Italije, ni na sedaj več potrebna v ta namen in jo sedaj italijanska mornarica zahteva na* zaj, vsled njenih posebnih potreb. Ker ni reško regentstvo ugodilo tem vlad* nim zahtevam, je poveljnik čet Julijske Be* nečije pozval poveljnika reškega regentstva: 1. Naj takoj ukaže, da se spraznita otoka Rab in Krk, kakor tudi vsak drugi rt, otok ali kraj na suhem!, ki ni v mejah, ki jih določa rapallska pogodba prosti in neodvisni reški državi; 2. naj dovoli vojnim ladjam, ki se nahajajo v reškem pristanišču, da lahko od* plujejo, in naj takoj izroči vojne ladje in oklopne avtomobile, ki so pobegnili k nje* mu, po proglasitvi blokade; 3. naj sedaj, ko je zajamčena neodvisnost Reke s strani ob* mejnih držav, razpusti ali odstrani oborožene čete, ki niso sestavljene od reških državlja* nov, dalje čete, katere sestavljajo ljudje, ki so pobegniH iz armade in mornarice, in pro* stovoljci nabrani v kraljestvu z namenom na* sprotovanja pogodbi in ki predstavljajo ele* ment motenja in ogrožanja vestnega uveljav* Ijanja določb, sklenjenih v Rapallu in ki so postale sedaj že državni zakon. Poveljnik čet Julijske Benečije čaka dne 21. decembra do 18 ure jasen odgovor na te tri točke in ne dopušča nikakih nadaljnih pogajanj razen o načinu njih Izvršitve. D’ flrninnzUeo MMw M M Prinašamo na tem mestu pismo reške »Na* rodne zveze«, katerega je ta razposlala itali*' janskim časopisom brez razlike smeri s proš* njo, da je priobčijo. Mislimo, da ni potrebno na dolgo m široko razpravljati o pustolovcu D’Annunziju, kajti že pismo samo je najlepše ogledalo, iz katerega se zrcali ves blagoslov in svoboda, ki jo je prinesel slavni pesnik* junak reškemu prebivalstvu. In kaj pravi k' temu početju rimska vlada? Smešno! V tem vprašanju je nikdo ne smatra resnim. Vse* bina pisma je sledeča: Podpisani 'reški meščani prosijo gostoljub* nosti za ta topli' poziv, ki ga mi Rečani po* šiljamo poštenim ljudem vseh strank. Ko je prišel Gabriele D’Annunzio v naše mesto, smo ga sprejeli kot osvoboditelja in smo mu ponudili v materij alnem in moralnem oziru vse, kar more dati en narod. On, domnevni osvoboditelj, je prekoračil vse meje, poteptal je v blato našo meščansko čast, onečastil nas je pred svetom s svojim ropanjem po morju in nam vzel ono malo svobode, ki nam je niso bili zanikali v onih dveh tednih zasedbe niti Jugoslovani. To so dejstva, ki se lahko dokažejo in ne morda prazne besede, čeravno zelo poetične, kakor one v navadnih govo* rih samoizvoljenega »Poveljnika«. Ognjus* nosti in nesramnosti, ki jih vsak dan poče* njajo naš tiran in njegovi janičarji, so brez* številne. Onečaščenja žensk, roparstva, cestna razbojništva, vsakovrstna nasilja proti ne* oboroženim meščanom so na dnevnem redu, in naša kvestura mora molčati, ker krivci ta* kih dejanj so vedno legijonarski arditi. Ve* likokrat so policijski agenti aretirali ardite, ki so jih zasačili pri zločinskih dejanjih, toda morali so jih izpustiti po posredovanju voja* ške policije. Vsaka poštena komisija, ki ni prežeta v dobri ali slabi veri, z oboževanjem našega tlačitelja, bi lahko ugotovila, da govorimo resnico. D’Annunzijevi junaki so počeli in počenjajo dan na dan najhujše zločine in terorizirajo z orožjem meščanstvo. Moglo bi se nam odgovoriti, da je lahko pomešanih med legijonarji nekoliko lopovov, ki izkoriščajo izredne razmere za počenjanje svojih grdih dejanj. To je res. Toda mi govo* rimo o »zakonitih zločinstvih«, to je onih, ki jih je ustvaril D’Annunzio nam v škodo. Evo klasičen primer: Dne 30. m. m. ob 18’30, ko je bil Korzo poln ljudi, sta bila brutalno napadena od skupine legijonarjev, pred slaščičarno San Giorgio dva meščana, ker sta izrazila mne* nje, »da imajo Rečani pravico zapovedati v svoji hiši«. Enega napadenih meščanov je ta* koj aretirala patrulja vojaške policije, a proti drugemu, ki je zbežal, je bil izstreljen strel iz pištole, ki g£ je prisilil, da se je vdal. Če* sa sta bila obdolžena ta dva Rečana? Orna* iovaževanja zmage ... Vojaški zapori so polni reških meščanov, ki ječe tam že veliko časa. Niso to Jugoslo* vani, temveč italijani in bivši legijonarji, ki so odklonili v dobro Reke in Italije zahtevo, da bi postali krvniki svojega mesta. Usoda teh nesrečnikov je strašna. Poročnik Palmi* eri, najognusnejši »birič«, ki se je kedaj na* hajal v našem mestu, izliva svoje okrutnosti na te naše nesrečne meščane. Ta krvnik najprej živinsko [pretepa vsakega aretira* nega meščana in ga nato vrže v kako ognus* no celico. Te stvari ve vse mesto, toda nihče ne protestira, ker bombe in bodala svetujejo vsakemu previdnost. Kaikšno je soglasno razpoloženje mesta, lahko vidi vsak, ki pride samo za en dan v naše mesto; vidi to tudi D’Annunzio, toda kot pravi samosilnik se prav malo za to bri* ga. On noče svobodnega ljudskega glaso* vanja, kerl njegov izid bi pomenil njegov izgon iz Reke; D’Annunzio razpušča Narod* ni svet, ker kaže drugačne tendence, nego so njegove; poziva druhal arditov in histe* ričnih žensk, da brez usmiljenja nastopajo proti notranjim sovražnikom, to je vsem meščanskim strankam, izvzemši »bojevniško zvezo«, ki je sestavljena od legijonarjev, ki niso Rečani. Dosti je, če se čita oni odstavek govora minule nedelje, kjer D’Annunzio go* vori o notranjih sovražnikih, da se človek prepriča o zločinski norosti človeka, ki je pahnil celo mesto v bedo, ki je je prevari! in osramotil. V Toda on, polubog, ne sliši bolestnega in ogorčenega klicanja reškega naroda, ki ga preklinja; on zbira svoje biriče, jih oblači v civilno obleko (to se more ugotoviti ob času izhoda legijonarjev iz vojašnic); plača v propagandne svrhe (to je bilo dokazano) na stotine žensk, katerim so dali Rečani lepo ime »pohabijenke«, m si je zagotovil »alala« »Vedette«, edinega »koncesij oniranega« li* sta. »La voce del popolo« in drugi njemu nasprotni listi so bili prepovedani. Tako je farsa popolna in kdor pride na Reko — re* cimo slučajno kaka komisija poslancev — ugotovi, da je reško prebivalstvo nerazreš* ljivo in soglasno vezano na svojega povelj* nika. Naša potrpežljivost je dosegla višek. Čas je, da se stvari naredi konec. Mi Rečani vseh strank hočemo, zahtevamo: 1. da se takoj svobodno izrazi prava volja meščanov potom plebiscita, da se že pred tem odstranijo legijonarji, in da se plebiscit izvrši ob vladanju popolne svobode in jav* nega miru. Po plebiscitu bo videl človek, obdan od biričev in spačen vsled grde ljubezni s svo* jimi priležnicami, ki se upa rogati lakoti in bedi Rečanov, ta človek bo-videl po plebis* citu materijalno udejstvitev svojega lastnega gesla: »Kdor Reko žali, od Reke pogine!« Za reško Narodno zvezo: SCROBOGNA. 2 Sreda, 22. decembra 1920 IZ STRANKE FRAKCIJA KOMUNISTOV s ASTEN ZIJ O* NISTOV. Tržaška skupina. Vsled poziva osrednjega vodstva frakcije komunistovsastenzijonistov, priobčenega v 31 številki lista »II Soviet«, se je tržaška skupina astenzijonistov sestala dne 19. t. m., da reši vprašanje nameravanega razpusta frakcije komunistov=astenzijonistov in je po obširnem pretresovanju enoglasno sprejela resolucijo tov. D. Godine, o revolucijonarnem parla« mentarizmu. — Besedilo resolucije priobčimo prihodnjič. NAVODILA ZA STRANKIN KONGRES. Vse one sekcije, katere hočejo biti zastopane na strankinem kongresu, morajo izpol* niti pristopno izjavo za kongres z imenom zastopnika ali zastopnikov, ki bodo zastopali na kongresu posamezne sekcije, in s številom vpisanih članov. Ako bo zastopalo kako seks cijo več delegatov, se mora navesti število glasov, katere bo predstavljal posamezni de« legat. Sekcije, ki niso še prejele pristopnih obraz« cev, naj takoj po dokončanem štrajku pošt« nih uradnikov brzojavijo strankinemu vod« stvu in navedejo gorinavedene podatke. Isto« časno morajo poslati strankinemu vodstvu vsoto 10 (deset) lir za vsakega delegata. Vsa potrebna pojasnila daje zvezno tajništvo. Domači vestnik Kako le slaba., na Ruskem V Trstu izhaja slovenski dnevnik, ki se mu pravi »Edinost«. Naši ljudje ga poznajo prav dobro po imenu in po pisavi. Poznajo ga in vedo, da je, od svojega rojstva naprej, navdušen zagovornik vsake protidelaveke politike, vsake protidelavske reakcije. Ne vemo kdo je temu kriv m kaj ima od tega. Bogati kapitalistični dnevniki vseh narodov smejo vsaj trditi, da zagovarjajo bogatstvo svo-j»h gospodarjev. »Edinost« je pa reven Ust, ki ga vzdržujejo reveži zato, da pile proti njim. Vojna ni te reveže še spametovala in človek res ne ve kaj bi se moralo na •vetu zgoditi da bi prišla »Edinost« in da bi prišli njeni bralci do spoznanja. Mi skoro da ne verjamemo, da bd kcdaj prišlo do takega čudeža. Nismo hudobni in pišemo tio Jgovjetske Rusije je, da na to obrekovanje »E.« zavzamejo edtooprimemo zadržanje napram temu listu: Preziranje! Rszprodajalce „Dela*, Id bi imeli v zalogi 71. Ji 73. števttfcD našega lista, prosimo, da nam late po moinostf dopošlfejo, ker jih pogrešamo. Stavka srednješolskih profesorjev 2e deset dni traja stavka srednješolskih učiteljev; že deseti dan so zaprte vse srednje šole v Julijski Benečiji, izvzemši edinole me« stne srednje šole v Trstu. Brez pouka so vsled tega vsi dijaki strokovnih šol v Trstu: nav« tične in trgovske akademije ter vseh oddel« kov (tudi večernih) obrtne šole. Na deželi so zaprti vsi srednješolski zavodi, državni in deželni: v Gorici, v Gradiški, v Kopru, v Pu« lju, v Rovinju in v Lošinju. Solidarno z itali« janskimi profesorji stavkajo seveda tudi pro fesorji na idrijski realki in gimnaziji ter na tolminskem učiteljišču. V Furlaniji so zaprte tudi dnevne obrtne šole. Edinole profesorji italijanske deželne gimnazije v Pazinu se ra« di malomarnosti, nekolegijalnosti in nerazu* mevanja važnosti ne udeležujejo gibanja Tudi o kastavskem učiteljišču ni nobenega poročila. Toda upajmo, da so se tudi ta« mošnji profesorji odzvali svoji dolžnosti in da so nastopili solidarno z vsemi ostalimi ko« legi, kajti po rapallski pogodbi bo pripadal sicer Kastav in ž njim poslopje učiteljišča Jugoslaviji, učiteljišče samo pa bo moralo ostati tostran državne meje. Stavka srednješolskih učiteljev traja že dva dni dlje kakor ona državnih uslužbencev; toda medtem, ko se pri zadnjih vršijo že ne« kaka pogajanja in pomenja zadnja vladna ponudba morda prvi korak k sporazumu, diasi ponudba Sama gotovo ne more biti za« dovoljiva, je vlada stavila tudi srednješol« skim učiteljem isto ponudbo, ki pa jo je že izvrševalni odbor kratkomalo moral odklo« niti. Vladna ponudba vsebuje, kakor je splo« šno znano, izenačenje prejemkov z onimi uradnikov starih provinc, posebne draginjske doklade v znesku 100—300 L ter enkratni predujem 1000 L. Za državne uslužbence in za državne uradnike, zlasti onih nižjih kate« gorij, je to že priboljšek, dasi nezadosten, za srednješolske učitelje pa pomenja to korak na slabše. Gotovo bi pridobili tudi oni z po« nuj eno izredno draginjsko doklado, toda ize« načenje plač bi požrlo ves ta priboljšek in osebni davek bi odtrgal še en del onih pičlih prejemkov, ki jih sedaj imajo. Zato je to gibanje srednješolskih učiteljev sicer para« lelno, toda ločeno od onega državnih usluž« bencev. Zanje je boj dvojen: ohraniti to, kar ima« jo, in doseči vsaj ono, kar so že dosegli njih kolegi na mestnih šolah v Trstu. Gmotno sta« nje državnih srednješolskih profesorjev je resnično žalostno. Po dolgih letih, ko je mo« ral drsati hlače na klopeh v ljudski, srednji in visoki šoli, nastopi službo, če mu je sreča mila, kot suplent in če je rojen s srajco, zna biti, že po sedmiih službenih letih reden pro« fesor, morda tudi že poročen in oče dveh otrok; kot tak pa uživa z vsemi dokladami vred mesečno plačo niti 750 L. Njegov me« stni kolega pa ima pod istimi pogoji vsaj 500 L več. Seveda tudi plača mestnega profesorja ni v sedanjih časih ideal, »ideal« pa je gotovo za ubogega državnega profesorja. In da do« seže ta ideal, je začel boj, boj za svojo cksi« stenco in za čast svojega stanu. Kajti on noče, da bi moral učitelj iskati poleg svoje naporne službe, še drugod zaslužek, morda celo na način, ki je vse prej kakor časten za vzgoji« telja mladine, kakor je to menda drugod ža« libog že v navadi. Vsled tega trpi učitelj in trpi šola in posledice tega znajo biti kata« strofalne. Sedaj pa pride vlada in ponuja izenačenje plač z onimi profesorjev v starih provincah; kjer ima n. pr. splošno priznan učenjak, ki je že nad 20 let reden vseučiliški profesor me« sečne plače celih 960 lir. Kaj šele srednješol« ski profesorji. Zato pa je tudi razumljiva vzorna solidarnost vseh profesorjev, tudi rav« nateljev. Edina dva slučaja »krumirstva« je zaebležila kronika stavke. Cav. Braidotti, profesor na tukajšnji obrtni šoli, je šel prvi in tretji dan stavke v šolo in čakal učencev. Ker teh ni hotelo biti, je slovesno naznanil svojo prisotnost... vratarju, kajti tudi rav« nateljstvo je ostalo zaprto. Prov. ravnatelj koprske gimnazije Osti pa je na podlagi one« ga slavnega odloka, ki je suspendiral vse drž. uradnike in profesorje, kateri preteklo sredo niso prišli v urad, lastnoročno izstavil vse tozadevne dekrete in jih dostavil kopr« skim profesorjem. Gotovo je stavka zadnje sredstvo v boju za ekonomske zahteve, in je gotovo tudi naj* manj umestno v hramu, ki je posvečen vzgoji In pouku mladine, toda upravičeno je to sredstvo povsod, m v tem slučaju celo na šo« lab, ako so ostale vse poti brez uspeha, ako grozi učiteljem in tudi šoli sami vsled tega propad in smrt, in napram taki vladi, ki ne more pojmovati pomena in važnosti šole; proti taki vladi, ki n. pr. dopušča, da je do pred kratkimi bila zasedena ena izmed mest« nih ljudskih šol po vojaštvu in ki nastane sedaj po končani vojni in po sklenjenem miru svoje kraljeve straže v navtično akade« mijo v Trstu, proti taki vladi je vsak drug način govora brezploden, naj bo naučni mi* nister celo tako izvrsten šolnik in pedagog kakoršen je Benedetto Croce. Skrajno sred* stvo je bilo potrebno. Boj se vrši, ne boj proti SoM in v škodo učencem, temveč boj za vse ono, kar je bilo dobrega na naši šoli. — Namen je torej čist m svet, zato mora biti zmaga gotova. ________________ PROFESORJI-KRUMIRJl. Kakor v vsaki stavki, tako 'ita tudi v osi srednjeSol-skih učiteljev, stavljena na poskušnjo razredna zavest in čut solidarnosti stavkujočih. Pomanjkanje teh dveh lastnosti značajnega delavca pri stavkujočih rodi stavko-lomstvo, Id je spremljajoči pojav stavk vseh onih delavskih vrst, v katerih se nahajajo razredno nezavedni in nesolidarn' elementi. Stavka srednješolskih učiteljev, ki bi nam morala biti zgled sklenjvbosti duševnih delavcev v tem slučaju: profesorskega sk ja, nam nudi že dva slučaja sta vkoknnstva. O enem Vh dveh slučajev smo prejeli Iz Idrije sledečo vest: Stavka profesorjev tukajšnjih srednjih iol se nadaljuje kompaktno z edine izjemo provizoričnega vodje dr.ja Josipa PeePn«, k! ne izpolnjuje samo le nadalje svoje službe kot ravnatelj, temveč skuša tudi vplivati na uči tdjstvo, da bi opustilo začeto gibanje. Z ozirom na slučaj krumirstva predstojnika gimnazij •kega liceja v Kopru, prof. Celsa Ostija, naznanja osrednji odbor Zveze srednješolskih učiteljev Jul. Benečije, da odobrava sklep koprske sekcije ZSU, glasom katerega izključuje Zveza profesorja Ostija radi njegovega zadržanja ca čas stavke. Potek stavke. Včeraj so člani stavkiaega odbora razpravljali z vladnim zastopnikom o vladnih ponudbah stavkajočim državnim uslužbencem in formulirali sporazumne točke, ki bodo prinesle rešitev spornega vprašanja. Danes zjutraj so se zastopniki 'stavkujočih podali k gen. civ. komisariju, da zvejo za odgovor osrednje rimske vlade. Ob 14. uri se snidejo 'stavkajoči v gledališču »Fe-nice« na zborovanju, ki bo najbrž zadnje. Vlada grozi Gen. civ. komisar Mosconi objavlja z dnem 20. t. m. odlok, ki na podlagi prejšnjih dekretov in ukrepov določa 'sledeče: Osobju iz kraljestva, onemu državnih uprav prejšnje vlade in onemu osobju, ki ni še stalno nastavljeno in je dne 13. t. m. zapustilo delo se s slednjim dnem odvzame plačilne prispevke za cel čas kršenja uradniških dolžnosti (stavke). Nadaljni ukrepi in morebitna naznanila račun osobja so še neomejeni Lesni delavci! Tajništvo Prevozne zveze se obrača do lesnih delavcev, ki delajo pod Škednjem in drugod, da ne razkladajo drv in lesa, ki prihaja iz inozemstva, ker one tozadevne uradne manipulacije, katere so prej opravljali danes stavkujoči uradniki, izvršujejo uradniki-kru-nurji. — Težaki, ki delajo v Sylosu (prosta luka) pri razkladanju inozemskega blaga so že prvi dan opustili delo v znak solidarnosti a stavkujočimi državnimi usluž benci. Jugoslovanski mornarji! Italijanska zveza pomorskih delavcev objavlja sledeče: Mi ne znamo, kdaj bo pro-hfašena aneksija novih pokrajin k Italiji. Ne znamo niti kdaj bodo izročene Jugoslaviji nakazane trgovske ladje. Mi vemo samo, da je tozadevno delo že v teku in Mornarska zveza — sekcija Trst, ki skrbi za usodo osobja teh ladij, naj bo to italijanske ali jugoslovanske narod nosti, je že napravilo v tem oziru korake in ne dvomi o soglašanju vladnih oblasti teh pokrajin. Zmena zastav na ladjah, ki so bile dosedaj pod italijansko upravo, pomeni za Mornarsko zvezo prelom službene pogodbe: radi tega premeno (aplikacijo) čl. 542. trgovinskega zakonika, s katerim se daja izkrcajočemu se mornarju pravico do odškodnine. Italijansko osebje, ki tako zapušča te ladje, bo nadomeščeno s tolikim jugoslovanskim oso-bjem, ki je vpisano v našem posredovalnem uradu. Število na turnusu, katero bi imel vsaki od teh vkrcajočih se mornarjev, bo pripuščeno izkrcajočim sc mornarjem in to po pravici, ker je pripustitev ladij jugoslov. državi prišla nenadno. Ukrepi, ki se tičejo italijanskega glavnega stana, ki bi se megel nahajati na onih ladjah, se še preučujejo in upamo, da bomo mogli priti do pravih zaključkov. — Obljubljamo tedaj svojim jugoslovanskim sodrugom, ki so čez dve leti videii važnost mornarske organizacije in so bili pod varstvom slednje, da Mornarska zveza nima nobenega namena, da bi jih zapustila u-sodi, temveč jih bo ščitila tako kakor svoje sodržavljan«: in to z vso močjo, voljo in potrebnim delom. Oni se mo-rčjo prosto obrniti na to mornarsko organizacijo, ker bodo še nadalje bili njeni člani Njih bomo branili četudi bi pomenila nova zastava oviro, katere mi v svojem vzvišenem socijalnem delovanju, širšem od narodnih m,ej, ne pripeznamo. — Jugoslovanski mornarji se morejo zanesti na italijansko mornarsko organizacijo, tako kakor so se zanesli v vsej dolgi dobi premirja in upajoč, da bo vsak na svojem mestu za eno delo solidarnosti in pobratimstva med narodi, katerega želimo mi z vsemi svojimi sodrugi, se morejo tudi svobodno pripustiti svoji novi usodi, ker bedo tudi sedaj našli moč organizacije, ki jih bo spremljala in ščitila. Taka meč bo zmeraj ž njimi, dokler nam sodrugi iz Jugoslavije ne pokažejo, da resno mislijo na drugo zdravo organizacijo. In ako bo to »Savez jugoslavenskih pom orač a«, ga pozivamo, prej kakor zapustimo jugoslovansko osobje, da se pusti bolje spoznati, da popravi govorice, ki se širijo o njem, in katere smatramo mi za neresnične. Mesečni vestnik Delavskih zadrug. Vodstvo Delavskih zadrug je pričelo izdajati Mesečni Vestnik (II boJietino mensilc), ki bo informiral člane DZ o vseh tekočih vprašanjih in zadevah konsumno-zadrnžnega dela. Vestnik je bogato opremljen s statističnimi podatki o delovanju DZ v mestu in na deželi. Izkaznice za mlekarice. V smislu očtloka gen. civ. komi čari jata z dne 13. novembra t. 1. mora vsak, kdor prodaja v Trstu mleko na dom, na javnih ulicah ali javnih trgih, s 1. januarjem 1921. imeti izkaznico o istovetnosti, katero izda vaški ali občinski načelnik. Radi tega poživlja tržaška občina vse one osebe, ki se bavijo s prodajanjem mleka in prebivajo v tržaški okolici, da se takoj zglasijo v občinskem uradu, prehranjevalnem oddelku, Piazza vecchia št. 1, v času od 8. do 11. ure ali pa od 16. do 18. S seboj naj prinesejo fetografijo ali kako listino, ki dokazuje njihovo istovetnost. Interesente se opozarja na določbe v čl. 2 gorinavedenega odloka, na podlagi katerega se bodo vsi oni, ki kršijo to naredbo, aretirali in oddali politični oblasti v svrho kaznovanja. Na predbožični dan ostanejo mesarne celi dan odprte. PO SVETU •• Za Tiskovni sklad „Dala Nabiralna pola štv. 7 Ljudskega odra v Šempolaju: Lupine Alojz L 3, Šušteršič Ivan, Doljak Franc, Kosmina Rud., Kerševan Franc, Zidarič Jožef, Kralj Josip, Plesničar Ivan, Sardoč Jožef, Sardoč Alojz, Škerk Mihael Zidari č Julij, N. N., Zidarič Franc, Šušteršič Josip, Šušteršič Josip, Gruden Anton po 2 L, Skupaj.............................L 36’— Nabral sodr. Jurjovčič v Idriji . ... n 25 — Mrevlje Ivan, rudar.....................„ 3‘05 Dva dana kmečko-gospodarske zadruge v Dobravljah....................• • „ 25'— Skupaj Prej izkaianih L 88-05 L 9861-85 Skupaj ... L 9949-90 Delavske božične prireditve Ljudski oder Berk ovije priredi v nedeljo svofo prvo veselico v dvorani pri starem društu v Barkovtjah z izbranim programom. V spored je sledeči: Dramatični odsek predstavlja: L V medenih tednih, komedijo v enem dej&aju; IL 11 Sottoscala, italijansko farso v enem dejanju; IH. II Šestino, ital. tragedijo v eni sliki. — Režmer V. Kodrich. — Pevski mešan zbor nastopi z več izbranimi pesmi v slovenskem in iatalijanskem jeziku. Prostovoljno nastopita pevski zbor zveze pekovskih delavcev in oni Kulturnega krožka z Grete. Pri odmorih svi-rata mandolinrstični odsek Kulturnega krožka s Roooia in godba Kulturnega Krožka z Rojana. — Na v sporedu je še šaljiva pošta, ples (začne ob 21. uri) in drugo. — Vabimo vse sodruge in sodružice, da se te naše velike veselice mnogoštevilno udeleže. Veselica bodi obenem izraz mednarodne solidarnosti v dolnji okolici: znamenje kulturnega sodelovanja barkovijanskih in bližjih krožkov in prijateljstva delavcafke) slovenske m italijanske narodnosti * * • »Ljudski oder« Bark ovije. Pevski odsek: danes, v sredo, ob 19. uri splošne vaje v petju. Jutri, v četrtek, *ob 19 uri članski shod. Dramatični odsek: Ta teden so vsak večer dramatične vaje. Vsi člani naj se zavedajo svoje dolžnosti in naj se vestno in točno udeležujejo napovedanih vaj. Odbor. Ljudski oder Sežana. Dramatični odsek Ljudskega odra Sežana uprizori v nedeljo točno ob 18.30 zvečer v dvorani g. Šmuca O. Blumeothalovc in G. Kadelburgovo šaloigro v treh dejanjih: »Pri belem konjičku«. Prestavil Jos. Mazč. Vstopnice bodo v predprodaji od četrtka dalje v trgovini g. Štolfa. Igra ee namerava v najkrajšem času ponoviti in »cer takoj popoludne ob 19. uri da bode tudi občinstvu Iz bližnjih vasi poeet omogočen. Odbor. Liga za izkoriščanje in podivjanje narodov. O akademiji Zveze narode v v Ženevi, piše amer. časnikar Ber-telli sledeče: Pet let vojne, dvanajst miljonov mrtvih, sedem miljcnovtrajno pohabljenih, splošna finančna propast in nepopisno trpljenje — vse to ni prav nič naučilo starih diplomatov. Zavezniške in nevtralne viajde naravnost zametujejo strašni nauk svetovne vojne. Najbolj vneti pristaši Lige narodov morajo to priznati. Svetu se poroča, da v Ženevi zboruje skupščina Lige narodov, prvi mednarodni parlament. V resnici pa zborujejo v obskurni, bivši kal vinsko-reforma torični cerkvi zastopniki svetovnih imperijalistov, k so s neprestano v laseh; pod plaščem vesoljnega bratstva se vrše boji za sebične motive. Kdor posluša govore v skupščini, mera spoznati, da j* vojna ponižala človeško naturo v globine primordijai-nih instinktov jamskega človeka. Vse delegacij«, ki 'so prišle v Ženevo, nimajo drugega namena, kakor da izvlečejo iz Lige narodov maksimalne ugodnosti za svojo državo. Velika Britanija se tepe za svetovno hegemonijo. Francija hi rada, da Liga narodov služi njej za stiskalnica, da iztisne iz Nemčije zadnji belič in jo drži k tlom za vso večnost. Italija želi, da ji Liga pomaga obdržati anektirane dežele in da ji garantira uvoz železa, pšenice in premoga; zato zahteva, da vse države v Ligi združijo materijal surovin za skupno vporabo. Japonska hoče biti velesila in dominirati Sibirijo, Korejo, Kitajsko in Pacifk. Male države igrajo vlogo satelitov. Vsaka drža-: vica ima svojega »velikega zaščitnika«, okrog katerega se suče in kima kakor ukaže zadnji. Čile in Peruvija sta' menda zato poslali zastopnike v Ženevo, da se tukaj obkladajo s psovkami. T upa tam med delegati se dobi poštenjak, ki se osme ti govoriti v 'imenu »bratstva, človečanstva, pravice ja demokracije«, toda njegove besede nalete na gluha ušesa. Večina delegatov — in zelo velika večina- — pripada državam, ki so sc na ta ali oni način okoristile s premirjem oziroma bi se rade okeristile. Ravsanje za plen — to -je vse. Tako poroča ameriški časnikar svojemu lisln o tistih I pompoznih zborovanjih Zveze narodov v Ženevi. — O »a- j kademiji narodov« prinaša meščansko časopisje aajob- j {irupiša nrtrnrila Mt nKisvliamn tlnrpnia ciittA O zkAfAV2> i aju zaščitnikv malih narodov ker nam ta-le slika aajver-nejše pokazuje »akademijo narodov« v Ženevi. Neposredna telegrafična zveza. V»postavljena je nepo-srcpfna brzojavna zveza med Prago in Budimpelto, Bel-grack.ro, Zagrebom, Trstom, Dunajem. Monakovem, Parizom, Hamburgom, Lipskem, Draždani, Berlinom, Bukarešto in Varšavo. ] Dva mffijcna raških beguncev v Evropi. — j'Bivši ruski general Maruševski. Id fe igral veliko t ulogo v bivši Wrangelovi vojski in ki se je zaie-, kel po Wrangeiovem porazu na ogrska tla, je - objavil v budimpeštanskem listu ,Viradag“ čianek, ‘ v katerem trdi, da znaša skupno število ruskih 1 beguncev, H so zbežali pred boljševiki, oko# dva ‘ milijona duš. Ti begunci so raztreseni po vsej | Evropi, večinoma po velikih glavnih me atih ev-> ropskih držav. Tako se jih je zateklo samo v . Berolin nad 300.000; v Franciji jih je nad 250.000, - v Jugoslaviji 40—50.000 in v Carigradu nad : 200.000. Povsod, kjer so se naselM, so organizirali ti | ruski begunci protiboljševiško propagando, ki se . vrši večinoma potom listov, katerih je v Evropi deset. Protibofjš**viški listi i> bajajo po vseh večjih evropskih središčih: v Parizu (3), v Londonu (H. v Befgradu (2), v Carigradu (1), na Dunaju (1) in še drugod. — Ni treba še posebej omeniti, da spadajo ti begunci brezdelnim Imovltim meščanskim krogom, katerim je v Rurii odzvonilo. Število žrtev Irskih uporov. Uradni podatki o števiu žrtev, kaiere so utrpele vadne čete in policija v bojih s sinfajnovci na Irskem od po-četka tega leta do II. t. m., so sledeči: Skupaj je bilo 1574 žrtev; od teh odpade na policijo: 160 mrtvih in 245 ran/enih; na vojaštvo: 52mrtvih in 1108 ranjenih. j Izdaja za Socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trsta. O t« o E ca u © 1 i E 4) 7? © bc ca N ZDRAVNIŠKA SLUŽBA I in IV okraj: Dr. Silvio Marpmge - via Atvarer it. 16 — za prebivalce sledečih akc: Afrarez, Vffl. A gosto, AngaoEna, Arcadi, Andrea, Aqmleia, As coli, Bagni, Barca, Boscfietto. Bat tis ti p., Bufotni, Brdo, Čampi, Chiesa A, CordaiooB, Casale, Coronhu- Czenrig, Dante, Cehi, Gamavtica, Galilei, Gitiatf, Giovaimi, Goldoni, lsoozo (Ponte), Lejpa, Leoni, Lombroao, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzom, Noova, Orzoni, Ospiide, Paeassi L., Pavia, Pergola (Aadrona), Poggšo, Petrarea, Saicano V., Semmario, Settembre, Scak, Tohmsoo P., Torrione, Trigenrina, G. Verdi, Vandola, C. V. Em. III., Zorutti. II ia IB ofcrafr Dr. MakatmiHjan Adbrteis — via Rabatta it. 18 Za prebivalce sledečih ulic: Ariosto, Ardvescovado, Antonio P„ Antonio V, Aipi Giulie, Aisovizza, Buooarroti, Bertolini, Berto-Kni P., Barzeffini, Blasema, Bosco, Blanca, Baronic, Caprin, Carita Vic., Codelli, Cipressi, Coutavaile, Caserma, Cocevia, Coceviutta, CasteOo V., CasteUo R., CastjUo I, II, Ul, Cotie, Cappuccini, Cšpriam, Cravos, Carducci, Como, Como Riva, Croce, Criato P., Castello (Dietro, Cappella, Catteriai, Čampo san ko, Caatakla, Casa rossa, De Amida P., Dogam, Duomo, Duomo P., Dreossi, Formira, Ferrovieri, Fomace, Magazzini, Molino, Manrcipio V., Bodo, Passaggio Edling, Grande P., Grabizio, Laatferi, Lunga, Mat-tioK, Maggio (24), MoreB, Monache, Macelio, PeHšco, Posta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Andrana), Rafut, Rossini, Rafta P., RasteDo, Rabatta, Rasancr, Rocco S. P, Scuole, Scuoia agraria, Sauro, Stretta, Triesfe, Trento, Torni oz, Toscolano, Teatro, Toeosšg, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vettarini, VogeL I okraj: Dr. Jod Bačar — Vtaie XXIV maggio št 9 — za sledeče vaai: Ajševico, Standrež, Bukovico, Bdje, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, St Peter, Peč. Prvačino, Renče, Ravntoo, Ršbernbcrk, Rubjo, Rupo, Dol Orehovce, Sovodnpe, Šempas, Lo&rik, Vrh, Vrtojbo I. in B. Vogersko, Veftčjodrago. D okraj: Dr. Ivm Vfflat — piaoea Dneao it 3 — za O slavje, Banjško, Cerovlje I in II, Koprivo, Komun, Faro, Ločnik, Medano, St. Maver, Sv. Martin, Moto, St. Florijan. Grgar, Kotbaao, Sv. Lovrenc, rfe, Trnovo, Trebušo, Vilpuzieoo in ostale fesr la neke vasice. Spedfelna večerna služba za dane vseh mestnik in okokških okrajev, za konsube, nasvete Ltd. zdravniški šel dr. M. Adierstein. Zobozravmška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki »prejema: dr: M. Adierstein; zobotehnik R. Berce. provizorični vojački zdravnik. Tokata: dr. Alf. Serjua — T obran. Prostori, v katerih se izročajo bolau spričevala Prostori, kjer se ordintra od 10. do 11. v blagajniških ambuiatori-jih v via G. Leopardi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatorijn v via Aivarez štv. 16 od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6 od 9. do 10. v blagajni-ških ambulatorjlb v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambutat riju v viale XXIV Maggk), v Renčah štv. 34 vsak torek In petek, od 16.30 do 17 Jo od 9. do 10. in od 15. dc 16. v zdravo, ambulatorijn, piazza Duomo štv. 3 od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih od 9. do 10. v blagajniških ambulato-via Leopardi 6 V vojaškem ambulatorijn v Kanalu Kobarid*, dr. Feruccro Baffoni — Kobarid. Bovec: provizorični vojaiki zdravnik. Cerkno: dr. Frančišek Sinička — Cerkno. fifijalka blagajne v Tolmina vsak dan od 9. do 12. ure v ambttl. tolmmsk. zdravnika od 10 -11. in od 15. do 16. ure V ambulatoriju kobarišk. zdravnika V vojaškem ambulatorijn v Bovcu V ambulatoriju tirkniškega zdravnika ŠIRITE ..DELO" Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predsGvi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam danskih družin je dano na razpolago, da si same fcberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bii porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vri člani in udje ijihovih družin in sicer: a) proti 50“/* p’a:čilu v smislu tarife (reducirana tariia v zneski &upne vrednosti) vsem onhn, k: so vsaj 6 nu^ecev člani v dobi enega leta; b) vri drugi čkuu in udje članskih družin morajo plačati popomo tarifo, bodisi da so mnogo aH malo časa Gani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma fiiant * Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oakrbnlh stroškov, ki so j’h naredili člani alt udje njihovih družin pri drugih zdravnik ih. Izjema je It v tlučaju, daje šlo za veliko žlvljenako nevarnost.