SpedMone In abbonamcnfo postat* Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Gena Ur 0.4cs Štev. 40. F Ljubljani, v sredo, 18. februarja 1942-XX Isklfočos pooblaifrnk« u oglalevanje Italifanskega tu tojegu Izvora: Union« fobbliat* tt&liana & A. Milana Uredoiltfo IB »ptni: kopitarjev« 6. LJuMJana. ttedazione Amminiitrazlone topitarfeva h. Lnbiana. mmmmmmmmmmmmm ■ • mmmmmmmmmmm Leto Vil. Concessionaria eaclnaiva pet la pobblicitA dl provenienza tt altan« ed estera: Union« Pubbliati U altana ti A. liilana Vojno poročilo štev. 623: Letalski spopadi na Sredozemskem morju Uradno vojno poročilo št. 623. pravi: Na bojiščn prj M e k i I i j u so delovale pafrole. Včeraj je italijansko-nemško letalstvo spet napadlo važne nasprotnikove cilje v Libiji in na otoku Malti. V živahnih bitkah velikih letalskih skupin je bilo sestreljenih 17 angleških letal, 15 so jih uničila nemška lovska letala, 2 pa naša. Druga angleška letala so bila uničena na tleh. Na Egejskem morju je padlo v morje angleško letalo, zadeto po naših torpednih letalih. V prvih današnjih jutranjih urah je bil poskus napada na Castelvetrano; protiletalska obramba je takoj posegla v boj in je zažgala en bombnik vrste »WeIlington«, čigar posadka, ki jo je sestavljalo 6 Novozelandčanov, je bila u-jeta. Drugo letalo iste vrste je nemško lovsko letalo prisililo, da je moralo pristati blizu Modica ; letalo je ostalo nepoškodovano, posadka 6 oseb pa je bila ujeta. lov japonski oklic ameriški posadki na otoku Corregidorju Japonske vojne ladje v Singapooreju — Zasedba vseh naprav na otoku «sosnBmaoi Eatavia, 18. febr. s. Japonska letala so vrgla j ameriški posadki na otoku Corregidorju pred Ma- | nilo veliko letakov, s katerimi Japonci sporočajo, da je padel Singapoore in znova vabijo branilce v tidn;nvi, naj se jim vdajo. Tokio, 18. febr. s. Včeraj zjutraj je skupina japonskega brodovja priplula v singapursko luko Več japonskih pobiralcev min je začelo zbirati mine, ki so jih Angleži položili v vode okoli jingan^oreja in v Mala:ski ožini. Tokio, 18. febr. s. Singapooreju so dali novo. ime. Odslej se bo mesto imenovalo Šonanko, »Svetlo mesto na jugu«. Odločitev o preimenovanju je bila sprejeta s cesarsko odobritvijo in po posvetu z japonskim vrhovnim poveljstvom. Toki'-', 18. febr. s. »Nifi Niči« ooroča iz Sintfa-pooreja, da so Japonci zdaj končali z osvajanjem vseh važnih ciljev na otoku: trdnjav, vojaških naprav, upravnih organizacij in gospodarskih ustanov, kakor so to določali pogoji za udajo. Stockholm, 18. febr. s. Dopisnik lista »Afton Bladct« poroča iz Washingtona, la je lažni ho- Iizjave vrhovnega poveljnika vseli hrvaških vojnih sil o Rimu in njegovi bodočnosti Rim, 18. febr. s. Vrhovni poveljnik vseh hrvat-skih vojnih sil maršal Kvaternik ter člani hrvaškega vojaškega odposlanstva so včeraj ob 22 zapustili Rim. Na postaji so se od njih poslovili zastopniki oblasti, med njimi načelnik vrhovnega glavnega stana general Cavallero, načelnik nemškega vojaškega odposlanstva general von Rintelen in vojaški zastopnik japonskega poslaništva v Rimu. > Preden je vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil zapustil Rim, je zastopniku agencije Stefani povedal naslednje: »Že od davnih časov je znano, da tuji obiskovalci Rima ne morejo priti k sebi od občudovanja nad osupljivimi spomeniki v tem večnem mestu, spomeniki, ki so živo pričevanje slave in ustvarjalnega duha starega Rima. Seveda se pa Rim fa-žistovsko Italije ni zadovoljil samo s tem, da bi to slavo gledal, temveč jo je hotel nadaljevati v še hitrejšem tempu ter v svojem izvirnem slogu. Z največjo pobožnostjo in spoštovanjem so moramo prikloniti pred ogromnimi in premodernimi deli vlade, ki jih srečujete na vsakem koraku. Kar je starodavni Rim zidal sto in več let, naredi fašistov-ska Italija v dvajsetih letih in daje tej zgodovinski dobi svoj pečat. Fašizem ne prinaša globoke prenovitve samo italijanskemu prijemljivemu svetu, temveč ustvarja tudi novega duha v širokih množicah ljudstva, ojačenega z odločnostjo, disciplino, voljo ter ustvarjalnim duhom. Videl sem, da je fašizem osvojil in prepojil ne samo mlade, temveč tudi stare rodove. Treba je občudovati Ducejevega duha in njegovo voljo, kateri se je v tako kratkem času posrečilo ustvariti vse to delo zgodovinskega obsega. Če vsemu temu dodamo še gostoljubnost in dobrohotnost Italijanov ter njihovo toplo čustvovanje, se nam vsiljuje spomin na vse tiste velike duhove, ki so z vsega sveta romali v Rim, da bi tam dobili navdiha za svoja znanstvena in umetniška dela. Večno rhesto stoji na vrhuncu vseh ustvarjalnih sil in kdor ga je videl ter slišal, se ne čudi, kako da je to mesto duhovno in politično vplivalo dva tisoč let na ves svet. To dolžnost in to poslanstvo bo Rim gotovo imel tudi v bodoče.c Potem je izrazil zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom, ki ga je bil deležen pri ljudstvu In pri najvišjih osebnostih. Poudaril je velik ugled in zaupanje, ki ju Poglavnik uživa v Italiji. Nato je nadaljeval: »Kakor starega vojščaka, ki ima nalogo ustvariti novo vojsko, me zanimajo zlasti dela vojaškega značaja. Zaradi tega moram izreči globoko hvaležnost načelniku glavnega stana generalu ekscelenci Hugu Cavalleru, ki je vljudno izvolil prevzeti vso potrebno skrb rame. Veličastno je letalstvo, ki ga je ustvaril Duce. S tem je povedano vse, t. j., da je izdelovalna tehnika izpopolnjena do kraja, da je podjetni duh pilotov, njihovo obvladovanje samega sebe, doslednost in načrtnost v delu, da je vse to tako močno, da mora vsakogar navdušiti. Letalska akademija je popolna, ni mogoče verjeti, da bi se dalo tako stvar postaviti na noge v malo letih po svetovni vojni. Prav tako lep je zavod za letalsko raziskovanje. Vojaške vaje, katerih sem se udeležil, so pokazale, da vojsko z največjo odločnostjo uče že po skušnjah iz sedanje vojne. Hkratu izražam zahvalo rimskim časnikarjem, ki so s takim navdušenjem pozdravili moj prihod.« Nemško uradno vojno poročilo Rutki vdor v nemške črte s protinapadom odb t Hude izgube v zraku in na tleh - Brez večjih spopadov v Severni Afriki Berlin, 18. febr. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil daje naslednje uradno vojno poročilo: Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se je skupini sovjetskih sil posrečilo, da je vdrla v naše bojne črte na kraju 80 km jugovzhodno od Vjazme. Te sile so bile po uspelem protinapadu v trdih bojih obkoljene. Ostalih 1848 vojakov je bilo zajetih, zajetih je bilo tudi še 17 oklepnih vozil, 86 topov, na stotine strojnic in metalcev granat, številne sani z vprego ter mnogo vojnega blaga. Na bojišču samem so doslej našteli čez 5000 mrtvih. Od 14. do 16. februarja je bilo na južnem bojišču zajetih ali v boju uničenih 78 oklepnih vozil in 134 topov. Sovjetsko letalstvo je včeraj izgubilo 48 letal, 4 nemška letala pogrešajo. Japonsko vojno brodorje je napadlo južno od Sin-gapooreja več angleških konvojev in je bilo 32 ladij potopljenih ali poškodovanih, poroča japonsko vrhovno poveljstvo. Med temi ladjami so bile tudi križarke, podmornice, mino-lovci in topničarke. Zaradi silnih snežnih zametov v Bosni ne vozijo vlaki proti Brodu in Dubrovniku. Sneži že dva dni nepretrgoma in je ponekod nad pol-drug meter snega. Iz Kaira poročajo, da je egiptski kralj Faruk podpisal ukaz, po katerem bodo volitve 24. marca. Predsednik finske republike jje podpisal odlok za notranje državno posojilo v znesku dveh milijard mark. Španska kraljevska zemljepisna družba je sklenila prirediti zgodovinsko in zemljepisno zborovanje ter razstavo ob 450 obletnici odkritja Amerike. V šanghajski čistilnici sladkorja je nastal ogromen požar, ki se je razširil tudi na sosedne kitajske hiše. Čistilnica in vse hiše v njeni okolici so zgorele in je ostalo nad 100 kitajskih družin brez strehe. Angleška banka 'je spet dala tri milijone funtov šterlingov papirnatega denarja v promet. Cene v Angliji so silno narasle in so se v nekaterih krajih podražile za 68 odstotkov. Nemške podmornice so vdrle v Karibijsko morje ter pred otokoma Aruba in Curacao po-| topile tri nasprotnikove petrolejske ladje s skupno 17.400 tonami; razen tega so s topovi obstreljevale petrolejske čistilnice in pristaniške naprave. V beverni Afriki ni prišlo do večjega spopada. Pred Aleksandrijo je nemška podmornica napadla skupino angleškega brodovja, v kateri je bila ena križarka in trije rušilci. Dve angleški enoti sta bili hudo poškodovani po torpedih iz podmornice. Pri napadih maloštevilnih angleških bombnikov na nemško obal je bilo v pretekli noči sestreljeno eno sovražno letalo. Narednik Kirchner, vodja neke naskakoval-ne baterije, ki je že bil omenjen v vojnem poročilu dne 15. februarja, je uničil včeraj še sedem nasprotnih oklepnih vozil. landski zunanji minister van Tresen dejal, da je vse upanje, da bi se holandska Indija zdaj držala, odvisno od količine letal, zlasti letečih trdnjav, ki jih bo mogla Amerika poslati tja. Brez te pomoči v ogromnih količinah bo usoda holandske Indije v kratkem zapečatena. Singapoore, 18, febr. s. General Jamašita je sestavil dolgo poročilo, v katerem našteva vojaške sile, ki so jih Angleži zbrali v Singapooreju. Singapoore je pa vseeno padel po tednu dni napadov. Poročilo podčrtava izkoriščanje, ki ga je bilo deležno malajsko prebivalstvo ter uničenje, ki so ga povzročile umikajoče se angleške čete. Poročilo pravi, da so med vsemi bitkami bili v prvi vrsti Avstralci in Indijci izpostavljeni največjim izgubam. S tem se je angleška sebičnost znova pokazala kot sovražnik človeštva. Poročilo pravi dalje, kateri so vojni cilji Japonske, ki si prizadeva Zahvala maršala Antonesca Hitlerju Berlin, 18. febr. s. Pred odhodom iz Nemčije je romunski državni poglavar maršal Antonescu poslal JHitlerju brzojavko, v kateri se zahvaljuje za sprejem, ki ga je bil deležen, in izraža živo občudovanje za nemško vojsko, hkrati pa prepričanj«, da bo nemška vojska odnesla zmago nad skupnim nasprotnikom. Nov peklenski načrt za umor Hitlerja in Ribbentropa Berlin, 18. febr. s. Iz dobro obveščenega vira so objavili presenetljivo listino, ki sporoča o načrtu, katerega je pripravila angleška skrivna vohunska služba. Načrt določa,' kako naj bi ubili Hitlerja ter nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. To listino so našli v osebnih papirjih bivšega francoskega ministrskega predsednika Da-ladierja, izvira pa od bivšega francoskega poslanika v Holandiji Vitrollessa. Listina razodeva vrh tega, da naj bi glavni izvajalec načrta za napad lij Hitlerjevo in Ribbentropovo življenje bil bivši holandski zunanji minister van Klevens. Razočaranje zaradi Singapooreja v Rusiji Tokio, 18. febr. s. Iz Sumatre, prestolnice sovjetske vlade, poročajo, da je novica o padcu Singapooreja Sovjete presenetila toliko bolj, kolikor je sovjetski tisk vse do zadnjega ponavljal, da je mesto v resnici nezavzetno. Zaradi tega se je moskovski radio omejil samo na sporočilo iz Londona, ki je povedalo na kratko, da je Churchill potrdil padec trdnjave. za ureditev velike vzhodne Azije, ki naj pripada azijskim narodom. Japonske sile bodo še naprej uničevale sleherni angleško-ameriški vpliv v vzhodni Aziji. Japonska bo storila vse, da bo dvignila gospodarsko in duhovno življenje na Malaji, seveda, če se ne bodo Malajci oklepali svojih se-I bičnih koristi ali grešili zoper novi red. • / Vesti 18. februarja Španski tednik »Semana« je priobčil vrsto zanimivih fotografij, ki prikazujejo junaštvo in uspehe fašističnih čet v bojih v Severni Afriki. List pravi, da so bile italijanske čete tiste, ki so najprej tolkle po angleških silah in vztrajale v najtežjih napaaih, ko so jih Angleži 6 pomočjo ameriškega orožia in s četami vseh plemen besno naskakovali. List' tudi poudarja, da je v času, preden je nastopila nemška zračna sila, italijanska vojska zadrževala angleške sile, se polastila gospodarstva v zraku in docela ovirala angleške pomorske sile. Tudi v sodelovanju z nemškimi zavezniki so italijanske četo večkrat tokle sovražnika, fašistična mornarica pa je varovala zveze z Libijo, kljub toliko opevani sili angleškega brodovja. Nemška uradna agencija poroča, da «o pristaniške naprave v La Valetti na Malti zaradi zračnih napadov povsem porušene. Naprave, ki so služile angleškemu sredozemskemu brodovju z velilio tonažo, je zgradila Nemčija na račun vojne odškodnine. Zdaj so tako hudo zdelane, da molijo tu in tam iz vode le še zviti železni tramovi. Madžarski general Mierkan je v listu »Pester LIoyd« objavil članek o ipoložaju v Sredozemlju in Libiji Najprej je popisal vse podrobnosti libijske bitke in podčrtal ve-leko spretnost italijansko-nemškega poveljstva, ki je po duhovitem načrtu Angležem dalo dobro lekcijo. Posebej je očrtal tesno sodelovanje ne samo med italijanskimi in nemškimi četami, temveč tudi med vojsko, mornarico in letalstvom. Včeraj je na povabilo italijanskega ministra za korporacije dospelo v Rim odposlanstvo bolgarskih županov, da bi si ogledalo socialne ustanove in korporacijski ustroj občin. P° vabilu predsednika državnega zavoda za fašistično kulturo bo dane« albanski ministrski predsednik Mustafa Kruja govoril v 'Campidogliu o Albaniji v vojni za novi red. Finski ministrski svet j? izdal nove, zelo stroge ukrepe glede kazni proti tistim, ki sc bavijo z nezakonito trgovino 6 tujimi valutami Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Odbor je sprejel celo vrsto važnih predlogov, ki se nanašajo na zboljšanje ljudske prehrane Rim, 18. febr. s. Pod predsedstvom Duceja se ie 16. in 17. t. m. sestal v Beneški palači medministrski odbor za ureditev vprašanj preskrbe, razdeljevanja in cen. Navzočni so bili: tajnik stranke, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije ter valute, državna podtajnika za notranje zadeve in vojno izdelavo, tajnika Pascolato in Amicucci, načelnik nadzorstvenega urada za varčevanje in podeljevanje kreditov, predsedniki fašističnih korporacij in predstavniki delodajalcev, nadzornik stranke 1'abrizi in drugi. Tajnik odbora je narodni svetnik Avgust Venturi. Kmetijski minister je poročal o zadovoljivem stanju glede obvezne oddaje in razdeljevanja žita ter poudaril, da so poljedelci pri tem pokazali vzorno discipliniranost ter da so se doslej točno držali navodil, ki so jih prejeli od svojih organizacij. Predsednik Trgovinske zveze je podal poročilo o poenotenju službe pri razdeljevanju racioniranih živil in dodeljevanju primernih količin pokrajinskim uradom za razdeljevanje Trgovski zvezi ter razložil njihove naloge. Govoril je o znižanju cene nekaterim živilom, ki jih širše plasti ljudstva najnujnejše potrebujejo. Churchillova pojasnila o pobegu nemških bojnih ladij iz Bresta Rim, 10. febr. s. Angleški ministrski predsednik Churchill je včeraj v poslanski zbornici dal nov in nemara hrupen dokaz svoje grde nesramnosti. V kratki izjavi o prehodu nemških vojnih ladij skozi Rokavski preliv, ki ga je še pred tremi dnevi največji angleški list označil kot najhujši poraz za angleško brodovje od 17. stoletja naprej, je ministrski^ predsednik dejal, da je treba ta dogodek oceniti kot uspeh za Veliko Britanijo, ne 6amo kot uspeh, temveč celo kot blagor. Churchill je dobesedno dejal, da sta nemški oklepnici »Schamhorst« in »Gneisenau« pobegnili skozi Rokavski preliv v varnejše pristanišče, potem ko »o ju angleški bombniki _ 3299 krat napadli v pristanišču Brest in zmetali nanju Jez 4000 ton bomb. To predstavlja brez dvoma velik uspeh za Anglijo, ker je zdaj odstranjena nevarnost za angleške in zavezniške konvoje, ki jim je grozila zaradi navzočnosti dveh oklepnic v Brestu. Zdaj, ko sta nemški bojni enoti odpluli, bodo lahko v večji meri bombardirali Nemčijo. Tako je po preteku nekaj dni iz dogodka, ki je močno pretresel slavno izročilo angleške mor-naricn po svetu, v Churchillovih ustih nastalo dejstvo, na katero so Angleži lahko ponosni. Tolikšna je govornikova nesramnost, da se niti ne zaveda nasprotij v njegovih lastnih izjavah. Po 3299 zračnih napadih in 4000 tonah bomb naj bi torej nemški ladji zbežali iz Bresta zaradi strahu, Zbežali naj bi skozi Rokavski preliv, ne da bi se nadejali gotove velike pomorske bitke, zakaj Nemci si niso nikdar mislili, da bo morska ožina tako slabo zastražena. Churchillove laži pobijajo tudi glasovi, ki zahtevajo preiskavo v mornarici in angleškem letalstvu, da bi ugotovili, koga zadene krivda, da je Angležem ušel tako čeden plen. Preiskava bo seveda na seji za zaprtimi vrati. V poslanski zbornici najbrž ne bodo objavili uspehov preiskave. Na isti včerajšnji seji so od Churchilla zahtevali, naj bi podal izjavo o padcu Singapooreja. Churchill ni maral govoriti. Poslanci so umolknili. Verjetno bi potreboval še dva ali tri dni, da si bo izmislil novo laž, po kateri bo tudi padec Singapooreja obveljal kot uspeh za Anglijo. Odbor je nato odobril na Ducejev predlog odredbo, _ki naj velja za ve6 čas, dokler bo trajala vojna, in ki se nanaša na uvedbo splošnega davka od dohodkov pri prodaji naslednjih živil: olivnega olja, riža, testenin, koruzne moke, svinjske maščobe, sira, suhe zelenjave in krompirja. Ministru za kmetijstvo in gozdove Je bilo naročeno, naj določi naslednje novo cene pri prodaji na drobno, cene, ki naj začno veljati s 1. marcem. Sme se znižati približno za 10 cen-tezimov cena testenin, riža, in koruzne moke; za 70 centezimov cena olja, zS» 35 centezimov cena slanine in drugih vrst svinjske maščobe, za 35 centezimov cena suhemu fižolu ter za 80 do 50 centezimov cena sira, kakršna je pač njegova kakovost. Nato je odjjor razpravljal še o nekaterih važnih vprašanjih, ki se nanašajo na preureditev kmetijskih »gospodarskih ustanov. Na dnevni red je prišlo nato vprašanje umetnih gnojil in pobijanja sadnih škodljivcev in je v zvezi s tem kmetijski minister podal podobno poročilo o tem, kako je bilo dozdai z razdeljevanjem umetnih gnojil med poljedelce in koliko je bilo storjenega za pobijanje sadnih škodljivcev. Umetna gnojila morajo dobiti predvsem tisti poljedelci, ki jih v resnici tudi najbolj potrebujejo, če hočejo pridelek obdržati vsaj na takšni višini kot je zdaj. Treba pa je pridelek na vsak način dvigniti in izvabiti i/. zemlje čim več. Prometni minister je v zvezi z vedno večjimi potrebami v sedanjem vojnem času odboru razložil nuino potrebo, da se izdajo ukrepi, ki bi zagotovili boljšo izrabo vseh v poštev prihajajočih prevoznih sredstev, zlasti tovornih avtomobilov. Njegov predlog je bil tudi sprejet, odbor pa si je pridržal pravico, da prouči tozadevna vprašanja, ko bodo rešena tieta, ki so zdaj na dnevnem redu. Odbor je 6lednjič razpravljal o vprašanju uvoza in izvoza. Na koncu razprave je odbor poudaril, da italijanska politika trgovinske izmenjave temelji na naslednjih načelih: Določiti takšne izvozne kontigente, da bo Italija lahko tudi uvažala zadostne količine drugega blaga v z meno tako, da bosta izvoz in uvoz držala ravnotežje. Istočasno nai bi se zagotovila tudi ljudska poraba ter zadostile potrebe italijanske domače industrije, rešilo vprašanje proizvodnje in potrošnje. Ohranile naj bi se končno na isti višini tudi cene v trgovini med Italijo in Nemčijo. Prav na koncu je odbor odobril tudi predloge, ki jih je stavil minister za korporacije. Avtobusna proga Ljubljana—Bloke—Lož Ljubljana, 18. februarja. Nastopilo je južno vreme tako. da se živo srebro v toplomeru vedno bolj že zjutraj bliža ničli.-Davi ie bila pri barjanski šoli najnižja jutranja temperatura —5° C, v mestu pa je bila že dosežena ničla in ponekod v dobrih zatiš.jih ie celo bilo za las nad ničlo. S streh je začelo kupati. Južno vreme danes na pepelnico kaj hitro pobira sneg. katerega plast se vedno bolj znižuje in je na pr. snežna plast v okolici sedaj visoka še okoli 45 cm, ko ie bila nje višina dosežena skoraj Že tri četrt metra. Baro-metrsko stanje je visoko nad 768 mm. Važne avtobusne proge še niso v pokrajini popolnoma vzpostavljene, da bi se mogel na niih vršiti neoviran potniški promet. Tako veliki zameti od Lužarjevega brega naprej proti Blokam ovirajo, da bi mogel Pečnikarjev avtobus voziti na vsej progi Ljubljana—Bloke—Lož. Še vedno vozi samo do Velikih Lašč. Mogoče, ako bo trajalo še naprej iužno vreme in bodo zameti odkopani, bo začel voziti avtobus že prihodnji teden do Loža. Tudi avtobusna proga Hakek—Cerknica—Lož je zaradi zametov ovirana. V pogledu kidanja snega in snažen ja hodnikov naj kronist s pohvalo omeni, da so se sedaj hišni posestniki le ganili in hodnike leno očistili od snežnih grmad in lednih kep. 1’omagalo je zadnje opozorilo, da sc je tudi starodavni »Slon« ganil in lepo očistil hodnik na vsej fronti svoje palače, ne pa samo pred glavnim vhodom. Fešci mu zato izrekajo zahvalo, posebno ker je sedaj očiščen kraj na vogalu pri Slamičev! prodajalni, kjer je vedno živahno vrvenje ljudi in je več pešcev tam na lepem padlo, ko so tem bile debele ledne kepe in kotanje. Glede kurjave r.aj šc omenimo, da ie letos v tej hudi zimi Ljubljana res še dokaj dobro preskrbljena z drvmi. Prihajale so od mnogih strank pritožbe, da prodajalci kuriva zaračunavajo previsoke cene za kubični meter trdih bukovih drv. Naj opozorimo, da so sedaj maksimalne cene za bukova drva tako-le urejen«# Maksimalna cena za kubični meter takih drv ie uradno določena na 169 lir. To ceno ie treba tako tolmačiti, da je cena drvam določena na skladišču. Stranki nato prodajalec lahko zaračuna dovoz drv na-nje dom po uvidevnosti in razdalji. Po gozdovih ie sedaj živahno delovanje voznikov, ki na kratkih saneh dovažajo iz gozdov bukova drva in smrekove hlode. Zaslužek je dober, toda tudi trpljenja z nakladanjem in prepeljavanjem ie veliko. Po notranjskih gozdovih so težave, ker mora voznik dostikrat posamezne klade izpeljati iz raznih dolin in udrtin na glavno cesto in nato šele voz primerno naložiti in odpeljati na žago -—d. 1 «inskoletno delovanje mestne šolske poliklinike Zdravje šolske mladine je na splošno zadovoljivo Ljubljana, v februarju. Mestna soiska poliklinika opravlja v smislu /akona o zdravstveni zaščiti učencev zdravstveno služl>o v vseli mestnih šolah. Zaradi velikega števila šol je dela dovolj. V vsaki šoli so od časa do časa načrtne in kontrolne zdravniške preiskave, ki ugotove, kakšno je zdravstveno stanje ljubljanske učeče se mladine. Vse preiskave in zdravniške preglede izvršujejo mestni zdravniki, ki imajo na mladino ob vsaki taki priliki tudi primerne nagovore, ki se tičejo zdravja, tako doma kakor tudi v šolah. Kogar pa zdravnik dobi pri teh preiskavah, da je bolan ali pa. da ima v 6ebi kal bolezni, ta mora priti takoj na natančnejši zdravniški pregled na polikliniko, ki ima svoje prostore v prvem nadstropju Mestnega doma. Tam se zdravijo vsi oboleli otroci, nepremožni pa dobe tam tudi vsa potrebna zdravila, seveda zastonj. Brezplačna zdravila pa dobe le otroci, ki prinesejo od mestnega socialno političnega urada ubožni listek, kajti zdravila so dandanes draga. Pod nadzorstvom mestne šolske poliklinike je danes 18 ljudskih šol, ki imajo približno 50<)0 učencev. Lansko leto je bilo zdravniško pregledanih 4586 otrok. Sistematskih pregledov so izvršili zdravniki 2538 in sicer pri 1300 dečkih in 1058 deklicah. Kontrolnih pregledov pu so izvršili zdravniki 224$ in to pri 1522 dečkih in 926 deklicah. Mestni zdravniki so pri ordinacijah lansko leto pregledali 1893 otrok. Z višinskim soncem je bilo lansko leto obsevanih 2435 otrok, Ul ipa je bilo ostalih fizikaličnih zdravljenj. Rezultati zdravniških pregledov in pregled ordinacij se zapisujejo leto za letom v prepisanem zdravniškem matičnem listu, ki sledi otroku tudi pri prestopu v srednjo šolo, ko se zdravstveni matični list preda,v nadaljnje poslovanje državni šolski polikliniki, ki ima svnje_ zdravstvene prostore nasproti državni obrtni šoli. Pri lanskoletnih pregledih otrok je bilo največ napak v otroškem zobovju. Če to napako izrazimo v odstotkih, je bilo zobnih obolenj J5.63 odstotkov, šele na drugo mesto pridejo ostale bolezni, 15.98%. Povečano ščitno žlezo je imelo 11.39% vseh otrok. Povečane mezgovnice je imelo nadalje 10.59% otrok. Tudi odstotek otrok, ki so imeli povečano žrelnico in nebnico, je bil precej velik, namreč 13.76%, manjše pa so bile motnje v ustih in grlu, majhne so bile tudi motnje govora. Odstotek pomanjkljive telesne cletote je se vedno velik, napake v položaju hrliteniee m ostalega okostja pa se iz leta v leto zmanjšujejo. \fotnje v živčnem sestavu pa so bile v lanskem letu večje kakor pa prejšnja leta. Stanje zob j c lioljše iz leta v leto. Ostal pa je nespremenjen odstotek golšavosti. Veliki so bili izdatki za zdravljenje zob, kateremu posvečajo zdravniki še posebno pažnjo, saj so zobje čestokrat povod za razna obolenja želodca in notranjih iprebavil. Otroci, ki imajo kostno okvare, pa obiskujejo ortopedsko telovadbo, ki jo goji telesno vzgojno društvo Atena. Kolikšne važnosti je zdravje šolske mladine za narodovo bodočnost, je pokazala takoj prve »Prerok vteh prerokov« ie naslov novi salezijanski knjižici, ki io ie spisal župnik Langerholz. Velja 70 cent. Preberite tudi vi! tedne po zasedbi Ljubljanske pokrajine tudi italijanska vlada, ki je poslala najprej tudi v Ljubljano svojo vprav za to opremljeno zdravstveno avtokolono. Zdravniki strokovnjaki so več dni pregledovali ljubljanske osnovnošolske otroke, s katerih zdravstvenim stanjem 60 bili v glavnem zadovoljni. Istočasno so zdravniki dobili tudi vpogled v tukajšnjo organizacijo socialne zdravstvene zaščite šolskih otrok, ki se še izboljšuje v narodovo korist. Slike presv. Srca Jezusovega v spomin na pobožnost devet, prvih petkov dobite po vseh župnih uradih tako v Ljubljani, kakor na deželi. - Kupite jih pa lahko tudi v pisarni Katoliške akcije v Ljubljani, Pred škofijo št. 1 Razpis natečaja za 25 študijskih podpor po 400 lir za slovenske književnike in umetnike Ljubljana, 18. februarja. Razpisuje se 25 študijskih podpor po 4.000 lir za slovenske književnike in umetnike, ki l)i nameravali izpopolniti svoje študije v Kraljestvu. Prosilci, ki se žele udeležiti natečaja, morajo predložiti Visokemu komisariatu — IV. oddelku do 28. februarja 1942-XX nekolekovane prošnje, naslovljene neposredno na Visokega komisarja, in priložiti sledeča dokazila prav tako na nekoleko-vaneni papirju: a) potrdilo pristojnega občinskega oblastvn, da je prosilec Slovenec in prebiva v kaki občini Ljubljanske pokrajine; b) potrdilo o premoženjskih razmerah; c) potrdilo o zadnjih dovršenih študijah; d) curriculum vitae (kratek življenjepis). V prošnji naj vsak prosilec navede študije, ki jih namerava izvršiti, označi naj morda tudi višje ali izpopolnjevalne zavode, na katerih bi se morebiti rad vpisal, in čas, ki ga misli prebiti v Kraljestvu. Prosilec more priložiti prošnji tudi vsa druga dokazila, ki se mu zde primerna za osvetlitev nje: gove umetniške izobrazbe. Listinam, ki so bile izdane v slovenskem jeziku, je priložiti italijanski prevod, overovljen po pristojnem uradu Visokega komisariata. Podpora so izplača v dveh enakih obrokih, prvi takoj, ko štipendist prejme potni list za odhod v kraj, ki si ga je izbral, drugi po dvomesečnem bivanju v kraju samem. Ljubljana, dne 13. februarja 1&42-XX. Visoki komisar: Emilio Grazioli, I. r. Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodmjem tednu tele dogone za klavno živino, in 6icer za govedo in svinje: 23. februarja 1940 v Črnomlju, 24. februarja 1942 v Stični, 24. februarja 1942 v Mokronogu. 25. februarja 1942 na Vrhniki, in 25. februarja 1942 v Grosupljem. Nadomestki za solato Kakor vse kaže, zima še ne misli tako kmalu oditi od nas, da bi toplejša pomlad priklicala iz zemlje prve znanilke spomladi: zvončke in druge pomladanske rastline. Endivijo so skoraj povsod že porabili, le še radič in nekaj druge povrtnine je ostalo za prikuhe. V teh časih je dobro, da poskusimo vse, kako nadomestiti druga živila, ki jih je težko dobiti in si tako pomagati preko zadnjih zimskih tednov. Saj laliko z gotovostjo pričakujemo, da jih ne bo več dosti. Nekateri imajo v zasipnicah in kleteh še precej repe, ki ravno zdaj odganja lepo rumenkaste liste, ki so zelo okusni in dobri. Ako te, liste naberemo in skuhamo, dobimo okusno jed, ki nam dobro nadomesti šparglje, posebno, če smo prvo vodo odlili. Mlade, v temi rastoče, liste uporabljamo tufli dušene kot ohrovt ali karfijolo. Nekaterim pa ugajajo kar surovi repni listi s kisom in oljem. Dosedaj je večina gospodinj repne liste metala proč, na smetišča, a v teh časih je mnogo pametnejše, da se tudi repni listi primerno porabijo. Istotako kot repni olupki, nam dajo tudi odganjki od črnega korena, ki ga imajo ponekod še v kleti, izborno in vsestransko uporabljivo zelenjavo. Seveda mora tudi to listje rasti v temi, da dobi prijeten okus in da so listi mehki. _ Kdor ima na vrtu regral, naj ga skoplje izpod snega in ga vsadi v primerne zaboje ter postavi na toplo. Da je v temi, ga pokrijemo s časopisnim papirjem ali žakljevino in zalivamo s toplo vodo. Regrat kmalu odžene lepo rumene in mehke liste, ki jih lahko rabimo za solato ali za druge prikuhe. Tudi rabarbaro lahko v tem mesecu dobimo. V ta namen se poslužimo dveh načinov: na prostem in v primernem prostoru, najboljše v kleti. Na mestu, kjer raste rabarbara, odrijemo snežno plast in previdno odkopljemo rastlino s čim večjo zemeljsko kepo, ki se zaradi zmrznjene zemlje korenin dobro drži. Korenine prenesemo v toiplo klet, !:jer jih postavimo na 10 om visoko plast zemlje. Prostor mora biti v temi. Iz korenin kmalu poženo dolgi pecljati listi, pri katerih rubimo tako list kot peclje. Če pa nameravamo siliti rabarbaro na prostem, potem pokrijemo korenine s primernim zabojem ali podveznjenim sodom, okoli njega pa namečemo kup svežega konjskega gnoja. Vendar l>o tako siljena rabarbara odgnala bolj pozno. Tudi radič lahko silimo za domačo uporabo kar v kuhinji. V ta namen posadimo radičeve korenine v škaf ali drug zaboj, ki ga postavimo na temno pod ognjišče. Čez deset dni boš že imel prvi pridelek. Vso za siljenje primerno .zelenjavo zalivamo z mlačno vodo, da rastline prej odženejo. Za rabarbaro kot tudi za ostale rastline, k.i jih silimo, je najprimernejša temperatura +15—20 stopinj Celzi ja Kralj in Cesar dovolil, da se sme B!eiweisova cesta imenovati po njegovem visokem imenu Njegovo VeliJanstvo Kralj in Cesar je blagovolil sprejeti ieljo ljubljanskega občinskega sveta in je dovolil, da se dosedanja Bleivveisova cesta smo imenovati po Njegovem Visokem Imenu. Občinski svet je zato odredil naslednjo spre-membmo v imenovanju mestnih ulic: Bleivveisova cesta dobi ime »Korzo Viktorja Emanuela IIIc; Aleksandrova cesta sc imenuje poslej »Ulica 3. maja«; Kralja Petra trg se imenuje po-lej »Rimski trg«. Komisar občine Mozelj Fašist Bragaglia Annibale jo bil z odlokom imenovan za komisarja za izredno upravo občino Mozelj, kjer nadomešča fašista Vescia Francesca. Nagrade za plenu o vojnem Sporoča se, da jo Vojno .ministrstvo določilo naslednje denarne nagrade civilnim osebam, ki mu sporoče, kje sc nahaja vojni plen: do vrednosti 10.000 lir vojnega materiala 1.8%; od 10.000 do 100.000 lir znaša nagrada 4%, najmanj pa 800 lir; nad 100.000 lir 2% od najnižjegu zneska 4000 lir. Kovice iz Države Italijanski zunanji minister £rof Ciano je včeraj v palači Chigi sprejel Merliko Krujo, albanskega ministrskega predsednika in se z njim dolgo časa prisrčno razgovarjal. Duce in maršal Kvaternik, vrhovni poveljnik oboroženih hrvaških eil sta v spremstvu višjih vojaških odličnikov obiskala tvornico letal v nekem kraju v 6rednji Italiji. Pregledala sta nove vrste letal, ki 60 namenjena italijanski zračni sili in opazovala več poskusnih poletov. Maršal Je večkrat izrazil 6voje občudovanje nad vsem, kar je videl. Za prebivalce na dalmatinskih otokih bodo uvedli posebno zdravstveno ladjo, ki bo nudila brezplačno zdravn:ško pomoč zlasti delavcem. V Sepinu živi Domenico Porrino, ki ima 12 sinov, od katerih je deset obleklo vojaško suknjo. Trije so bili ujeti v Vzhodni Afriki, vsi drugi pa so karabinjerji, razen zadnjega, ki se je pred kratkim priglasil za prostovoljca. Domenico Porrino pa ima še dolgo vrsto vnukov in je prav' po-nt*en na svoje prvenstvo. Napoli že zlepa ni videl toliko snega ko lelos. Poročajo, da ga je včeraj in danes spet toliko natreslo. da so bile tudi okoliške vzpetine Vomero, Ca podi mo n (e in Posillipo pokrite z debelo plastjo snega. V noči od 13. na 14. februar so angleška letala napadla Cataitijo. V občini Biancaville 60 bili ubiti trije, pet pa je bilo ranjenih. V občini Santa Maria di Licodia so prišli ob življenje štirje, ranjena pa 6ta bila dva. 15. februarja pa so angleška letala napadla Sirakuzo, kjer 60 bili ubiti štirje, ranjenih pa je bilo 19 oseb Malezljive bolezni in epidemije med ljubljanskimi meščani v preteklem letu 91 (.«, q iln • Ljubljana, 15. februarja. V ljubljanskih zdravstvenih zavodih je lansko leto iskalo zdravja veliko število nalezljivo bolnih domačinov. Pri pregledu statistike nalezljivo bolnih domačinov v primerjavi s statistikami prejšnjih let opazimo, takoj, da je število škrlatinke padlo od 15? ol>olenj v letu 1940 na 100 leta 1941. Število do vic pa je padlo od 418 na 254 primerov. Tudi število meningitis primerov je padlo od 32 na 8. Naraslo pa je število obolenj v tifuzni skupini od predlanskih 10 primerov na 30. Kakor je nadalje iz statistike lanskega leta razvidno, ni bilo v Ljubljani nobenega primera ipegavca, črnih koz ali drugih težjih nalezljivih bolezni. Večina ljubljanskih zdravnikov v svoji praksi teh bolezni sploh nikoli ni videla. Zaradi izredno visokega števila primerov rlavice od leta 193S dalje, katero število je doseglo višek v letu 1940, je v tem letu izvršil mestni fizikat s pomočjo zdravnikov drž. šolske poliklinike javno obvezno cepljenje proti davici. V ta namen so uporabili Ramonov anti-toksin. Leta 1940 je bilo s tem cepivom cepljenih 16.510 oseb, pri čimer je bilo cepljenih tudi 8324 otrok do 10. leta starosti. To cepljenje so lansko leto ponovili ter je bilo popolno cepljenih s tremi injekcijami 1361 otrok do 4 leta starosti, 378 od 4 do 7 leta in 151 starejsih oseb. Skupno je bilo torej cepljenih 1890 otrok. Z dvema injekcijama je bilo cepljenih 387 otrok, zaradi raznih vzrokov pa je bilo od cepljenja oproščenih 279 otrok. ^ Prav golovo se imamo uspešnemu ccipljc- nju zahvalili, da je število davic po tr^h letih višika v preteklem letu pokazalo odločno težnjo k padanju. Zanimivo pa je tudi, da je bilo lanskega leta skoraj več davic med odraslimi kukor pa med otroki. Mestni fizikat,'ki se na vse mogoče načine trudi, da bi bili meščani čim bolj zdravi, je tudi lansko leto aktivno imuniziral proti tifuz-nim obolenjem vse tiste, ki imajo opravka z mlekom, pranjem perila in bolniške strežnike. S jx>sebnim serumom je bilo imuniziranih 760 oseb; ki imajo opravka z mlekom (34 moških, 726 žensk), 89 uslužbencev pralnic in peric (12 moških in 77 peric) ter 426 strežnega osebja raznih zavodov (102 moška in 324 žensik). Skuhaj je bilo torej imuniziranih proti boleznim tifuzne skupine 1275 oseb. Mestni fizikat je zahteval v vseli primerih nalezljivih bolezni, kjer doma izolacija ni bila izvedljiva,' oddajo bolnika v bolnišnico. Izvajanje kontumaca so mestni fizikalni organi skrbno nadzirali. Pod nadzorstvom so bili vsi bacilonosci in izločevalci bacilov. Sorodniki na nalezljivih bolezni obolelih, so bili aktivno imunizirani in sicer 152 proti tifuzu, 6 proti dvsenteriii. 58 proti škrlatimki in 12 proti mor-bilom. širite najboljši slovenski lopoldnevnik »Slov. dom« 's^Earl Derr Biggcrs 1KMA 11L AME1L A Odmor, ki so si ga njegovi možgani tako želeli, je bil kratkotrajen. Njegove misli so še naprej živahno delovale. Torej je Tarneverro znal kitajsko! Ne bi pa rad videl, da bi to doznal Chan, ki mu je pri odkrivanju umora Sbelah Fane hotel tako željno pomagati. Zakaj? Prešeren smehljaj je spreletel Cbanov okrogli obraz. To je bila končno vendar ena zelo preprostih reči. Edinokrat, da je larneverro dejansko pokazal svoje pošteno hotenje, da bi mn pomagal, je bilo tedaj, ko je s iposkusom z zapestno uro pokazal, da 60 ničevi vsi alibiji za dve minuti čez osem. Ali pa bi tako tudi storil, če ne bi bil prej slišal in razumel razgovora, ki ga je Clian imel s kuharjem in če ne bi vedel, da je kuhar Wu Kuo Ching videl Shelah še dvanajst minut čez osem in da je bila tista stvar z uro torej neresnična? Nenadno IKmujanje pomoči naj bi dokazovalo njegovo poštenost. Če pa je razumel kitajsko, potem je tisti trenutek najbrž storil uslugo v sili in je bil daleč od prave poštenosti. Charlie je dolgo sedel in premišljeval o tem preobratu. Ali je bilenjegov vneti pomagač Tarneverro res tako vnet kakor so je kazal? • Devetnajsto poglavje. Kako je pomagal Tarneverro. Filmski režiser Val Martino jo je primalial po stopnicah dol v hotelsko vežo dobro razpoložen in oblečen v belo svileno obleko z žarko rdečim robčkom v žepku. Lahko bi njegovo 6liko po- j rabili za naslovno stran reklamnega kataloga ladjarske družbe, da bi zvabila neodločne turiste v tropske kraje. Njegov pogledi je obvisel na Chanu, ki se je udobno zleknil v ležalniku in je| bil videti brezskrben. Brez ovinkov se je Martino obrnil nanj: >No, gospod komisar,« je dejal, »nisem si mislil, da vas bom prav zdajle našel v tako mirnem razpoloženju. Ali pa ste morebiti že našli morilca od snoči?« Chan je odkimal. »Tako naklonjena mi usoda pač ni. Skrivnost je še zmerom skrivnost. Ne dajte se varati: moje misli delujejo, četprav telo počiva.« »Potem je pa vse v redu,« je odgovoril Martino. »In upam, da boste v kratkem napredovali.« Usedel se je na stol zraven Chana. »Tisti včerajšnji dogodek je, veste, pokopal film, ki je veljal dosedaj že 200.000 dolarjev. Prav za prav bi moral ze s prvo ladjo nnzaj v IIollywood, da bi videl, kaj se da še rešiti. Naj je Shelah Fane umoril kdor koli, prav gotovo je, da mu koristi in škoda filmske družbe niso bile preveč pri srcu. Sicer bi bil počakul, da bi bili mi gotovi. No ja, zdaj se ne da več pomagati. Na vsak način pa moram čimprej odtod in zato bi vas nujno prosil, da vso stvar čim hitrejše pojasnite.« Clian je vzdihnil. »Zdi se mi, da 6e je vsega človeštva prijela silna nepotrpežljivost. Nenavaden ipoložnj za Havaje! Jaz sem že čisto brez 6ape. Ali smem vprašati, kakšno je prav za prav vaše mnenje o tej stvari?« Martino si je prižgal cigareto. »Saj sam ne vem, knj bi počel. In vi?« Vrgel je vžigalico na tla. Takoj se je pojavil stari Kitajec s svojo smetišnico in vrgel Chanu pogled, ki se je zdel, da hoče reči: To je tista prava vrsta ljudi, ki bi jih rad videl v vaši družbi. »Svojega mnenja še nisem popolnoma skrojil,« je pripomnil Chan. »Le eno vera: proti meni dela ipri tej stvari neka oseba, ki je nenavadno prebrisana.« Režiser je prikimal. »Tako je vsaj videti. In včeraj zvečer je bilo v domu Shelah Fane nekaj res prebrisanih ljudi,« »Med drugimi tudi vi,« je brž dodal Chan »Ilvala. Seveda, kaj takega ste morali reči. Toda konec koncev imate prav.« Tedaj se je nasmehnil. »Zdajle bi rad govoril popolnoma zaupno. Bil je namreč nek mož, o čigar prebrisanosti nisem nikdar dvomil. Prenašati ga sicer ne morem, toda vedno sem ga smatral za silno navitega. Mislim Tarneverra.« Chan je pritrdil. »Res, uren je v mislih in dejanjih. To sem bil opazil že pri prvih besedah, ki sem jih z njim spregovoril.« Režiser je otresel pepel svoje cigare na tla. Spet se je pojavil stari Kitajec in demonstrativno postavil pepelnik na mizico zraven obeh gospodov. »Na račun lahkovernih ljudi v IIollywoodu se redi cela kopica vedeževalcev in jasnovidcev,« je nadaljeval Martino. »Toda ta mož je zadel glavni dobitek. Kadar pridejo k njemu ženske, jim pripoveduje stvari, ki jih ve edino le Bog. Zaradi tega...« »Odkod ve vse to?« »Vohuni,« je odgovoril režiser. »Sicer ne morem dokazati, toda prepričan sem, da delajo vohufti noč in dan zanj. Neprestano prisluškujejo in mu nosijo na nos vse, kar lahko dojamejo. Uboga filmska deklica misli, da je v zvezi s samim zlodjem in mu potem vse prestrašena izblebeta še ostanek zgodbe. Mož ve toliko skrivnosti, da bi znal vso filmsko kolonijo takoj uničiti, če bi spravil v javnost v6e škandale. Poskušali smo ga odstraniti, toda mož je preveč prebrisan , in zvit in ima trdo kožo. Veste, da mi je že kar žal, da sem preprečil Jaynesu, da ga ni vendar enkrat temeljito naklestil. To bi bil zame pravi rajski užitek. Na žalost je šlo le za ShelaRino ime in zaradi tega sem rajši posegel vmes. Moj poklic je film in pri njem je mnogo dostojnih ljudi, ki bi jim rad prihranil razna nepotrebna pota. Na nesrečo pa morajo dostikrat trpeti, kadar se nepridipravi spravijo na svoje delo.« »Ali mi hočete « lem (povedati,« je previdno tipal Chan, »da bi Tarneverro utefinil umoriti Shelah Fane?« Podrobni predpisi o izplačevanju rodbinskih doklad Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 in glede na Člor 9. naredbe o ustanovitvi Posebne blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad z dne 13. januarja 1942-XX St 3 odreja: Člen 1. Pravico do rodbinskih doklad iz naredbe z dne 13. januarja 1942-XX št. 3 imajo tisti delavoi rodbinski poglavarji, ki so za plačo zaposleni v službi drugih na ozemlju Ljubljanske pokrajine in so obveano zavarovani za bolezen pri tehle ustanovah: 1. Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, 2. Bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, 3. Bolniški blagajni »Merkur« v Ljubljani, 4. Glavni bratovski skladnici v Ljubljani in njenih krajevnih organih. Od doklad pa so poleg razvrščenega in neraz-vrSčeuega državnega, pokrajinskega in občinskega osebja izvzeti uslužbenci drugih javnih in pomožnih ustanov s samoupravo, nadzorovano po državi, pokrajini ali občinah, za katerih rodbine je poskrbljeno z zakonom, pravilnikom ali upravno odredbo. Rodbinske doklade pa dobiva nerazvrščeno osebje v službi države, pokrajine ali občin, ki je pri zgoraj navedenih ustanovah obvezno zavarovano za bolezen Člen 2. Glede otrok in njim izenačenih oseb, žene in roditeljev velja, da jih vzdržuje rodbinski poglavar, čo ta skrbi za njih preživljanje in žive v skupnosti z njim. Za izplačevanje rodbinskih doklad se štejejo za nxlbinskega poglavarja' a) oče; b) mati vdova ali samska z otroki, ki jih oče ni priznal, ali ločena ali po možu zapuščena in z vzdrževanimi otroki, ali katere mož je trajno nesposoben za delo ali brezposeln in ne uživa podpore za brezposelne, ali v zaporu čaka na sodbo zaradi prestajanja kazni ali je odsoten po policijskem ukrepu. c) delojemnik, ki vzdržuje brate ali sestre ali nečake, ker je njih oče umrl ali jih zapustil ali je trajno nesposoben za delo, to pa, ako njegova žena ne dobiva rodbinskih doklad, d) delojemniki, katerim so po redni poti izročeni najdenčki v rejo. Z zakonskimi ali pozakonjenimi otroki so izenačeni zakonito priznani nezakonski kakor tudi otroci iz prejšnjega zakona drugega zakonca in v primerih iz črk c) in d) bratje ali sestre ali nečaki in najdenčki, izročeni po redni poti v rejo. Doklade ne gredo za otroke, ki so v reji zunaj ozemlja te pokrajine ali sprejeti v dobrodelne ali učne zavode, ki celoma ali deloma skrbijd za njih vzdrževanje. Doklado ne gredo za ženo, ki je zakonito ločena, izvzemši če je delavcc zavezan plačevati vzdrževalnino. Prav tako gre doklada zn tiste osebe, glede katerih se je sodno izreklo očetovstvo delavca, tudi če no žive v skupnosti z njim, če je po spisih ugotovljena obveznost, plačevati vzdrževalnino. V skupnosti živeči roditelji se štejejo za vzdrževane, če je oče star nad 60 let, mati pa stara nad 55 let in če nista zaposlena za plačo v službi drugih, ali pa če sla trajno nesposobna za delo. člen 3. Za izplačevanji rodbinskih doklad še štejejo za nameščence tisti delojemniki, ki so po § 1. zakona z dne 30. oktobra 1933. o pokojninskem zavarovanju nameščencev, objavljenega v Službenih novinah z dne 12 dec. 1933., št. 285, zavarovani pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani za onemoglost, starost in smrt, vštevši osebe, ki so izvzete od djlžnosti takega zavarovanja po § 3. istega zakona. Člen 4. Izplačevanje rodbinskih doklad se nadaljuje: 1. ob odsotnosti zaradi bolezni za dobo največ treh mesecev; 2. ob nezgodi, pri delu v času začasne delovne nesposobnosti za dobo največ treh mesecev; 3. v času obvezne odsotnosti od dela zaradi nosečnosti ali poroda, za delojemnice, ki imajo do tega pravico, za šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu. Če je bil delojemnik v poslednjih šestih mesecih pred boleznijo, nezgodo ali porodom zavarovan za bolezen manj ko 50 upoštevnih dni, ima pravico do doklade za toliko dni, kolikor dni je bil zavarovan. Člen 5. Rodbinske doklade se plačujejo za vsak koledarski dan zaposlitve, izvzemši nedelje. Dnevna rodbinska doklada se izračuna, če se deli tedenska doklada s 6. V isti rodbini je dovoljena za vsako vzdrževano osebo samo po ena doklada Člen 6. Delavec, ki dela pri ve čpodjetjih, ima pravico do rodbinskih doklad samo za glavno zaposlitev. Za glavno zaposlitev se šteje tista zaposlitev, kjer traja njegovo delo najdalj in ki mu je glavni vir zaslužka. Delavec mora sporočiti delodajalcu, pri katerem je postransko zaposlen, ime delodajalca svoje glavne zaposlitve, za katero prejema doklado. Člen 7. Rodbinske doklade se ne morejo prištevati k plači pri računanju minimalnih mezd, pri določanju odpravnine ali druge oblike pokojninske odmere, pri odmerjanju prispevkov za socialno zavarovanje in tudi ne v davčno osnovo. Člen 8. Rodbinske doklade se ne morejo prenesti na drugega ali odstopiti, zastavljati, dajati v pobot ali zaseči, razen za plačilo vzdrževalnine. Člen 9. Upravičenci morajo zaradi prejemanja doklad predložiti svojemu delodajalcu listino, ki jo izda pristojni župni ali anagrafski urad občine izvora ali bivališča in ki izkazuje njegovo rodbinsko stanje. Ta listina se mora sestaviti na posebnem obrazcu z odrezkom, ki se dobi pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine, in mora navajati ime vzdrževanih oseb, stopnje sorodstva in rojstni dan za vsako, kakor tudi vse druge podatke, ki se zahtevajo v obrazcu. Listina je veljavna največ eno leto in se mora obnoviti v mesecu decembru vsakega leta, kakor tudi ob vsaki spremembi rodbinskega stanja. Odrezek obdrži delavec in ga lahko za trajanja veljavnosti listine namesto te pokaže drugim delodajalcem Upravičenci morajo poleg tega predložiti delodajalcu vse druge listine, ki bi se zahtevale v dokaz njihove pravice do doklade. Člen 10. Vsako spremembo rodbinskega stanja mora ,delavec svojemu delodajalcu takoj prijaviti. Pravica do doklade se prične z dnem, katerega je nastopil primer. Pravica do dokiade ugasne, ko dosežejo predpisano starostno mejo otroci ali z njimi izenačene osebe, od dne smrti vzdrževane osebe ali od dne, ko, četudi iz drugih vzrokov, preneha njih vzdrževanje. » Člen 11. Delodajalec mora prijaviti pristojni zavarovalni ustanovi delavca, ki ima pravico do rodbinske doklade, v osmih dneh od dneva njegovega sprejema na delo, To prijavo-mora delodajalec predložiti hkrati s priiavo za obvezno bolniško zavarovanje. Prijavi mora priložiti delodajalec vse listine, ki jih predpiše Zavod za socialno zavarovanje Ljudske pokrajine in ki dokazuje delavčevo pravico do doklad Delodajalec mora priobčiti v osmih dneh tudi vsako spremembo v službenem razmerju ali rodbinskem stanju delavca ter nove sprejeme in odpustitve na način, ki je v rabi pri bolniškem zavarovanju. Če delodajalec delavca ne prijavi, se sme ta sam prijaviti. Zaradi prve uporabe te naredbe morajo vložiti delodajalci prijavo iz prvega odstavka tega člena, opremljeno z listinami iz gornjega člena 9., do 15 marca 1942-XX Po prijavah in poslanih listinah ugotovijo zavarovalne ustanove za vsakega delavca, ali so dani pogoji za izplačevanje rodbinskea doklade, določijo znesek iz tega naslova v razmerju s številom koristnikov in zaposlitveno dobo in odredijo neposredno tudi ustrezno plačilo v mesečnih obrokih za nazaj ter predpišejo prispevke za rodbinske doklade z istim plačilnim nalogom (ali s posebnim plačilnim nalogom) kakor za druge prispevke obveznega bolniškega zavarovanja. Zoper odločbo ustanov o priznanju ali višini rodbinskih doklad in zoper plačilni nalog o dokladah samih je dopustna pritožba v 8 d-neh od dne prejema na odbor za rodbinske doklade iz člena 19. Pritožbo je vložiti preko pristojne zavarovalne ustanove. Zoper odločbe tega odbora je v enakem roku dopustna pritožba na Visoki Komisariat, ki odloči dokončno. Pritožba tako na prvi kakor na drugi stopnji ne odloži izvršitve. Člen 13 Delodajalec, ki ne plača prispevkov v osmih dneh po dospelosti, je dolžen plačati hkrati 6 odstotne zamudne obresti. Če pa se plačajo prispevki, predpisani s plačilnim nalogom, samo delno, se porazdeli plačati znesek sorazmerno na vse z istim plačilnim nalogom predpisane prispevke. Člen 14. Terjatve iz naslova rodbinskih doklad zastarajo v petih letih od den, ko se j« vročil plačilni nalog. Če se plačilni nalog ne vroči v treh letih od konca prvega leta po dospelosti, terjatev zastara. Člen 15. Plačilni nalogi o prispevkih za rodbinske doklade so javni izvršilni naslovi Če ni plačila, jih izterjajo zavarovalne ustanove prisilno po upravni poti na način in s prednostnimi pravicami za državne davke V stečaju veljajo prispevki za rodbinske doklade za privilegirane terjatve. Člen 16. Zakonski drug delodajalca, ki živi z njim v skupnosti, jamči solidarno za plačilo prispevkov, ki jih dolguje delodajalec za rodbinske doklade. Prav tako jamčijo solidarno s podjetnikom za plačilo prispevkov tisti, ki je naročil delo in glavni podjetniki z manjšimi podjetniki, katerim so poverili izvršitev posameznih del. Člen 17. Delodajalci, ki po pogodbah, poslovnikih podjetij in sporazumih svojim uslužbencem že plačujejo višje rodbinske doklade nego so doklade, ki bi jim šle po naredbi z dne 13. januarja 1942-XX št. 3, so jih dolžni izplačevati še nadalje za tisti del, ki presega znesek doklad, katere izplačujejo zavarovalne ustanove. Člen 18. Pri Posebni blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad se ustanavlja odbor, kateremu predseduje predstavnik Visokega komisarja in ki je sestavljen iz sledečih članov: enega predstavnika Narodne fašistične stranke (P N F.)j enega predstavnika glavnega računovodstva Visokega komisariata pri Zvezi delodajalcev in pri Delavski zvezi; enega predstavnika Zveze delodajalcev; enega predstavnika Delavske zveze in ravnatelja Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Člen 19. Naloga odbora za rodbinske doklade je: 1. da nadzoruje Posebno blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad; 2. da pregleda letni poslovni uspeh in predlaga Visokemu komisarju, za kaj naj se namenijo razpoložljivi prebitki; 3. da podaja predloge o splošnih vprašanjih, tisočih se rodbinskih doklad in o njih razširitvi na druge skupine delojemnikov; 4. da oddaja mnenje o nesoglasjih, ki bi nastala pri uporabljanju predpisov o rodbinskih dokladah; 5. da odloča o pritožbah glede prispevkov in doklad. Člen 20 Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad upravlja Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine po določbah naredbe št. 3 z dne 13 januarja 1942-XX, po teh dopolnilnih določbah in po notranjih predpisih Zavoda. Proračunsko leto Blagajne se začne -1. januarja in se konča 31. decembra vsakega leta. Druflna v ledeni dobi ki jo je spisal pisec z> ane knjige „Dekle z biseri" Ridder Hngcard je izšla in jo dobite po vseh knjigarnah, trafikah in pri naših zastopnikih Vsaka knjiga »Slovenčeve knjižnice" stane le 5 lir. Le še nekaj tednov imate časa, da se naročite na drugo polovico »Slovenčeve knjižnice", kajti prva knjiga druge polovice Oviar Marko bo kmalu i z š 1 Ljubljana Prva proračunska doba se je začela 1. dec. 1941-XX in se konča z 31. decembrom 6942-XXI. Člen 21. V proračun vsake poslovne dobe spadajo bremena in posebni poslovni izdatki, sorazmerni delež splošnih izdatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in drugih ustanov, ki jih določi Visoki komisar po predpisanih prispevkih, ko je dobil mnenje odbora, in prispevek za poslovanje Inšpekcije dela. Od čistega prebitka vsake poslovne dobe je določen odstotni delež, ki ga odredi Visoki komisar po dobljenem mnenju odbora, za rezervni sklad. / Ostanek prebitka določi Visoki komisar po zaslišanju odbora za pospeševanje izobrazbe in spo-polnjevanja delavcev ter v prid akcijam za zaščito rodbine. Člen 22. Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad zastopata pred oblastvi in nasproti drugim osebam skupno in pravnoveljavno predsednik in ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ali njiju namestnika. Člen 23. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine nadzoruje poslovanje ustanov iz člena 1. te naredbe, kolikor se tiče Blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad Člen 24. Pooblaščene zavarovalne ustanove ne smejo v nobenem primeru trajno ali prehodno uporabljati vsote, pobrane za Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad. Od pobranih, a še ne odvedenih prispevkov se računajo 6%ne zamudne obresti. Člen 25. Za poslovanje Blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad vodi Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ločeno posebno knjigovodstvo. O finančnem poslovanju Blagajne sestavlja mesečne, tromesečne in letne obračune. Najkasneje do 28. februarja vsakega leta se mora sestaviti letni računski zaključek za minulo leto s posebnim poročilom o delovanju in denarnem poslovanju Blagajne in z vsemi potrebnimi statističnimi podatki. Tako obračuni kakor računski zaključki se morajo, ko jih je pregledal nadzorni odbor, predložiti v odobritev odboru za rodbinske doklade. Člen 26. Vseh taksnih pristojbin so oproščeni vse listine, knjige, vloge, predlogi, prijave, seznami itd. in vsi sodni spisi, ki se nanašajo na izplačevanje rodbinskih doklad med Zavodom in njegovimi krajevnimi organi z ene strani ter upravičenci ali delodajalci z druge strani, kakor tudi med Zavodom in državnimi, pokrajinskimi, občinskimi in cerkven, oblastmi, zavodi in ustanovami. Člen 27. Delavec, ki bi oškodoval Blagajno s tem, da bi neupravičeno prejemal doklade, mora povrniti Blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad. vse neupravičeno prejete doklade in stroške postopka. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je v takem primeru dolžan zadržati doklade, dokler ni poravnana povzročena škoda. Če je povzročil delavec škodo Blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad z delodajalčevo vednostjo ali pomočjo ali po njegovi malomarnosti, je delodajalec z delavcem solidarno odgovoren za povzročeno škodo. . Člen 28. Če dejanje ni huje kaznivo, se kaznuje v denarju od 100 lir do 1000 lir: 1. delodajalec, ki pristojni zavarovalni ustanovi ne da o pravem času osebnih ali rodbinskih podatkov in drugih dokazilnih listin delojemalnika ali ki ne prijavi delavčevega vstopa v Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad ali njegovega izstopa iz nje ter vseh sprememb glede delavčevih osebnih in delovnih razmer ali o njegovem rodbinskem stanju; 2. delodajalec in vobče vsi, ki vodijo delo, če nočejo biti pri ovadbah funkcionarjem in nadzorovalnim organom na pomoč ali jim dajati podatke ali potrebne listine zaradi uporabe predpisov o rodbinskih dokladah, ali ki jih dajo vedoma neresnične in nepopolne; 3. kdor odda neresnično Izjavo ali stori druga dejanja prevare, da priskrbi sebi ali drugim rodbinske doklade. V denarju od 20 do 200 lir se kaznuje delavec, ki ne sporoči imena delodajalca glavne zaposlitve ali ki ne sporoči o pravem času delodajalcu spremembe v rodbinskem stanju. Člen 29. Kazniva dejanja iz člena 28. te naredbe sodijo krajevno pristojna upravna oblastva prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem z naredbo z dne 26. januarja 1941-XX št. 8. Denarne kazni se stekajo v Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad. Člen 30. Uporabljanje naredbe št. 3 z dne 13. januarja 1942-XX in te naredbe nadzoruje Inšpekcija dela Visokega komisariata. Člen 31. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. ' Ljubljana, dne 9. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. EIAR — Radio Ljubljana Četrtek, 19. februarja; 730 Poročila v slovenščini — 7.45 Operna glasba — v odmoru napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Koncert ultistke B. Stritarjeve — 12.55 Koncert klari-netskega tria — 15 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.17 Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor — 14 Poročila — 14.15 Koncert pod vodstvom Simonetta — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Prenos iz cerkve St. Andrea della 1’rasche — polifonična glasba dona Lorenza Pcrosija — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Kotnentar dnevnih dogodkov — 20.40 Koncert komornega tria iz Ljubljane — 21.10 Trio Emona — 21.30 Prenos, posvečen Madžarski — 22.10 Jazz orkester B. Adamiča — 22.45 Poročila. Petek, 20. februarja: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.4o Slovenska glasba — v odmoru napoved časa — 8.15 Poročil« — 12.15 Koncert klavirista Bojana Adamiča — 12.40 Sekstet Jan-dolli — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.20 Orkester pod vodstvom A.ngelinija — 14 Poročil« — 14.15 Ljubljanski radijski orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — (7.15 Koncert tenorista Ivana Franzla — 17.35 Zborovski koncert iz Siene — 19 Pouk italijanščine — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov —• 20.45 Simfonična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom Tonija — v odmora predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila. Zahtevajte povsod naš list! Koledar Danes, sreda 18. februarja: Pepelnica. Četrtek, 19. februarja: Julijan, muč. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. Ne ostanite brez spomina na pobožnost deveterih prvih petkov! Zato kupite slike presvetega Srca Jezusovega. — Vsaka slika le 3 lire. Čebelarsko društvo v Ljubljani je pravkar prejelo vso dovoljeno količino sladkorji za krmljenje čebel. Dobe ga predvsem oni čebelarji, ki «o jih podružnice navedle v predloženil seznamih. l’o 1 marcu pa bo društvo oddajali sladkor tudi čebelarjem, ki 60 letos nanovo pristopili. Pazite r.a živilske in oblačilne nakaznice! Navzlic večkratnim opozorilom v listih, naj ljudje vendar pazijo na 6Voje živilske m oblačilne nakaznice, da jih ne izgube na ta ali oni način, prihaja zadnji čas vedno več prosilcev v me6tn-preskrbovalni urad z najraznovrstnejšimi izgovor po nove živilske in oblačilne nakaznice. Temu ji bila nakaznica ukradena, onemu so jo otroci vrgl na ogenj, tretji jo je 6pet izgubil ali založil, z konec neverjetnih in verjetnih izgovorov je vedne trdno upanje na novo izkaznico. Zato pa moramo epet opominjati površne ljudi, a tudi take, ki iz nepoštenih in sebičnih vzrokov hočejo priti dc drugih nakaznic, da 6edaj nikdo ne more dobil: niti duplikata niti nove nakaznice. Zato naj pa ljudje po nepotrebnem nikar ne gube časa e hoje v preskrbovalni urad, ker takim prošnjam na nobet. način ni mogoče ustreči. Druga polovica »Slovenčeve knjižnice« obsega 12 lepih knjig. — Vsaka knjiga stane le 5 lir. Naročite se na drugo polovico »Slovenčeve knjižnice« takoj, dokler je še čas! Naročnike bomo sprejemali do izida knjige »Ovčar Marko«. Ljubljansko gledališče Drama Sreda, 18. febr. ob 17.30: »Voda«. Red Sreda. Četrtek, 19. febr. ob 17.30: »Človek, ki ie videi smrt*. Red Četrtek. Petek, 20. febr. ob 15: »Lepa pustolovščina*. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 21. febr. ob 17.30: »Zaljubljena žena*. Premiera. Red Premierski. Opera Sreda, 18. febr. ob 17: *Prodana nevesta*. Izven. Znižane Čehe od 15 lir navzdol.-četrtek, 19. febr. ob 17: »Evgenij Oniegin*. Red Premierski.' Vombergar je orisal v svoji tridejanski komediji iVodai. ki io bodo igrali drevi za red Sreda, izrez iz našega podeželskega življenja ter pokazal na izredno zabaven način zdrahe in prizadevanje vaščanov, da bi dobili vodovod. Delo je nekoliko satiričnega značaja, v niem so spretno karakterizirane nekatere značilne poteze kmečkega mišljenja in čustvovanja. V glavnih vlogah: Gregorin, Cesar, Gale, Bratina, Stupica. Nadalje sodelujejo: P. in V. Juvanova, Tiran, Simčičeva, Potokar, Rakarjeva, Preset-nik. Lipah, Brezigar, Peček, Plut, Vertin, Košič in Orel. Režiser: Milan Skrbinšek Na|razveseljlve*SI obisk vVaSIdruiini vsak mesec bo gotovo .OBISK*, naS prelepi bogato ilustrirani mesečnik. Izhaja 15. v meseca. Naročnina letno le 40 lir. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjev« ti »Človek, ki je videl smrt*, ie trideianska komedija romunskega dramatika Viktorja Ef-timija. V njej pisatelj duhovito ironizira provincialno življenje, njegovo majhnost in nepomembnost. V ta mir zanese potepuh razburjenje, dejavnost in konflikte. Nasprotje med njegovo in meščansko miselnostjo ustvarja te-meli za koncept zapleta. Igrali bodo: Jan. Cesar, Vlad. Skrbinšek, Raztresen, Gabrijelčičeva in Simčičeva. Režiser in inscenator inž. arh. B. Stupica. V soboto ob 17.30 bo v Dramil premiera indijanske komedije v treh dejanjih >Zaljub-Ijena žena*, ki io ie napisal Giovanni Cenzato. Delo je igra o zakonskem trikotniku: mož, žena, ljubica. Ta salonska igra se godi v boljših meščanskih krogih. Glavna oseba ie mlada, čustvena zakonska žena, ki se premišljeno bori za izgubljeno ljubezen moža. Igrali bodo: ženo — Severjeva, moža — Nakrst, ljubico — V. Juvanova, taščo — Nablocka. Nadalje bodo nastopili še: Gregorin, Remčeva, Peček, Brezigar in Orel. Režiser: prof. Šest. Jutri, v četrtek, bodo imeli abonenti reda Premierskega uprizoritev Čajkovskega opere »Evgenij Oniegin* s Primožičem v naslovni partiji. Zasedba je naslednja: Larina — Poli-čeva, Tatjana — Hcvbalova, 01«a — Španova, Lenski — Sladoljev, Gremin — Lupša, Filipič vna — Kogojeva. Triauet — B. Sancin, stotnik — Škabar. Zarecki — Dolničar. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, koreograf: inž. P. Golovin. Drevi ob 17 bodo peli izven abonmaja po znižanih cenah Smetanovo komično opero »Prodana nevesta« v naslednji zasedbi: Krušina — Janko, Ljudmila — Stritarjeva, Marinka — Vi-dalijeva, Miha — Dolničar. Katra — Španova, Janko — Franci. Vašek — Banovec, Kecal — Lupša, Esmeralda — Barbičeva, ravnatelj — Jelnikar, Indijanec — Marenk. Dirigent D. Zebre, režiser C. Debevec, koreograf inž. Golovin. Illl! ULLLLi : ; / . Žalost in veselje: :,v.: Risal lože Beranek srs: Besedilo priredil Mirko Javornik j j j | j j m * s 409. Kmalu je na dvorcu nastal velik hrušč. Vojaki so se naglo zbirali, slednjič se je prikazal tudi radža v bojni opravi, s puško in s pokrivalom iz perja. Sfopil je v sredo bojevnikov in jim navdušeno ier divje govoril. Nato se je vsa drhal odpravila z njim na čelu iz vasi Kapitan je dejal Tomažu, da se odpravljajo na boj. m Ko so odšli, sta začela misliti in gledali, kako bi ušla. Pod stropom sta zagledala debelo desko. Kapitan je stopil Tomažu na rame ter jo skušal odtrgati. Ko se mu je posrečilo, se je pokazala velika luknja, skozi katero sta prav lahko zlezla v sosednji prostor. Ta je bil čisto prazen, le nekaj zarjavelih sulic je ležalo po kotih. 411. Prijela sta vsak nekaj orožja In gledala naprej, kako in kaj. Stara orožarna je imela tri velika okno. Na tisti strani proti okopom sta stražila samo dva vojaka. A rajši sta jetnika počakala, da bi se prepričala, če je vse varno. Od daleč sla slišala strele in vpitje. Boj se je že pričel in kmalu se je drhal bežeč privalila čez okope. Rak je silno nevarna bolezen Zadnja leta je število smrtnih primerov za rakom močno narastlo r Ljubljana, 1?. februarja. UaKu ;n ostalim zlim novotvorbam zdruvni->ka veda še ni prišla do dna, da bi jih mogla uspešno preprečevati. V Ljubljani imamo poseben oddelek za bolnike, katere je napadel rak in imajo druge novotvorbe. Zdravniški prostori se nahajajo v prijetno urejenih prostorih v nekdanji šempetrski vojašnici. Sem se zatekajo tisti, ki so opazili na sebi nevarno bolezen. Tudi jih vešči strokovnjaki zdravijo po najnovejših zdravniških metodah. Zdravniki izvršujejo tudi najtežje operacije, velik del zdravljenja pa obsega obsevanje z radijevimi žarki, to dragoceno snovjo, ki ima proti rakastim obolenjem še največ uspeha. Tudi lansko leto 1941 je pa kljub veliki zdravniški skrbi podleglo 127 Ljubljančanov za lakastimi obolenji. Velika krivda na precejšnji umrljivosti pa je na eamilj bolnikih, ki v pogostih primerih prihajajo prepozno na zdravljenje.’ 12? domačinov pomeni. J2.2% od vseh smrtnih primerov, kar jih je l)ilo lansko leto v na-jijCjm mestu. Odstotek rakastih oboljenj pa iz leta v,,leto še narašča, kar nam zada ja skrbi. llver-jeni pa smo, da bo štcvi!q bolnikov začelo padati, posebno odkar je bil leta 1958 izročen svojemu namenu Institut za raziskavanje raka in zdravljenje novotvorb, katerega sem že zgoraj omenil. Predlansko leto 1940 je umrlo za istimi boleznimi 1 (K) domačinov, leta 1939 pa 109. Od lani umrlih je bilo žensk več kakor pa moških. Žentfk je podleglo 77, dočim je smrt pobrala moških le 50 Nedomačinov, ki so se zatekli v ljubljanske zdravstvene zavode za pomoč proti raku. pa je podleglo 36, 23 moških in 13 žensk. Če prvim prištejemo še nedomačine, vidimo, d človeku in da živi iz njega prav tako kot luč razliva 6voie žarke na vse strani. g Naročajte Slovenski dom! Odkrili so skrivnost pripravljanja mumij Starodavni papirus s celo vrsto navodil, kakšna mora biti mumija, da »drži« Ameriški učenjaki, ki se bavijo z raznimi taj-nami starega orientalskega 6veta 60 presenetiti znanstveni svet z novim zanimivim odkritjem. Dobili so nalogo razvozlati neko 6taro egipčansko listino, nek papirus, ki je pred nedavnim prispel iz Turčije v nek ameriški muzej. Tista starodavna listina je iz časov egiptovskih faraonov in vsebuje celo vrsto receptov kako je treba izdelovati in pripravljati mumije. 'Kakor je znano, so starodavni egiptovski svečeniki in njihovi jx>močniki bili edini, ki jim je-bila zaupana tajna balzamiranja trupel faraonov. Ko pa 60 v teku dolgih stoletij in tisočletij izumrli tudi svečeniki, m nihče več vedel kaj več natančnejšega o umetnosti pripravljanja mumij in starodavnega načina balzamiranja ter 60 vse do pred kratkim egiptologi zaman poskušali priti tej skrivnosti do dina. Enostavno bi bila ta vrsta umetnosti zapisana pozabi, če ne* bi zdaj našli tiste pomembne listine, ki je bogve po kakšni poti prišla v Turčijo in odtod pred kratkim v Ameriko. Vse, kar so do zadnjič vedeli o pripravljanju mumij, |e bilo. da 60 starodavni Egipčani iz tistih trupel, ki so jih nameravali ohraniti dalj časa nerazpadla, najprej odstranili možgane in drobovje, zatem pa jih 80 dni namakali v sodi. Nato 60 jih z raznimi dišavskimi zelišči in kemičnimi 6jx)jinami znotraj »obdelali« truplo, kožo pa namazali z balzamom. Odtod je tudi izraz balzamiranje. Toda tega, kakšna so bila tista zelišča in kemikalije ter balzami, ves čas do pred kratkim ni bilo mogoče ugotoviti S pravo lučjo pa so baje zdaj posvetil: v to skrivnostno temo ameriški učenjaki, ki so razvozlali pisavo na tistem »turškem« papirusu, na katerem je bilo razloženih vse polno navodil, kako je treba ravnati da bo mumija dobro ♦držala*-. Okno je bilo odprto. S ceste proti stopnicam v Pomodoro so se slišali hrupni glasovi. Luiza je spoznala glas Pasottija, ki se je' zdaj najbrž vračal iz Lagana z nakupljenimi stvarmi. Govoril je nalašč tako glasno, da bi ga slišali v Riberovi hiši. Po kosilu je sedel stric v naslanjaču na verandi ter vzel Marijo na kolena. Luiza je šla sama na ploščad. Pred Bisgna-gom, ki ga je zlatilo sonce, je ležalo obrežje Vdlsolde skoraj čisto v temi. Tam daleč, dal'č pa se je svetila caravinska cerkvica na zelenem gričku, ki je segal nad pečine Tentiona in oljčne vrtove v Cressognu. Lniza je gledala tja dol s ponosno zadovoljnostjo. O, gospod Pasotti, če je vaša pojedina mašče-\anje, ste si slabo izmislili! Odločila sn je. Usoda ji ponuja to srečanje s staro ničvred-nico! Ni niti dvomila, niti se vznemirjala. Strast, ki se je vzbudila v njej že pred tako dolgim časom, ki jo je toliko časa gojila, je nakopičila v njej silo, ki nenadno pretvori misel v dejanje, kadar je dosegla višek. Stori to tako, da se zdi, da je izginila v človeku vsa odgovornost za dajanje ter vedno bolj čuti, da se mora ob prvi priliki vdati skušnjavi. Da, jutri bo v pristanu, ali na Calcineri, ali pred cerkvijo Marijinega Oznanjenja ^ zaničevanjem grofici stopila nasproti. V obraz ji bo napovedala vojno. Svetovala ji bo, naj se varuje, ker bo uporabila proti njej vse nezakonito orožje. Da, to bo rekla, in to bo storila sama, ko Franco noče. če je Franco kaj obljubil, ni ona obljubila nič. Vrnila se je na verando. Pogovarjala se je s stricem ter se šalila z Marijo tako veselo, kakor že dosti mesecev ne. Pozneje je napisala listek za prijatelja odvetnika V. Prosila ga je, naj pride čimprej. Hotela je zvedeti od njega, kako bi lahko uporabila listine, ki jih ima Gilardoni. Potem je začela prepisovati za notarja v Porležzi. Marija ni bila zadovoljna, da matt toliko piše. Ko ji je pa rekla, da piše, da bodo lahko dali stricu »ira v juho, je Marija naglo dejala: »Pa tudi v mojo, kaj ne mama?« Ko je bila v postelji in je videla, da j.? mati začela spet pisati, ji je prišlo na misel ter je vprašala, ali ima babica iz Cressogna sir v juhi. »še preveč ga ima,« je odgovorila Luiza. »Treba ga ji je vzeti, da ji ne bo škodoval.« »O ne, ne ji vzeti! Uboga babica!« »Tiho bodi, spi!« A deklica mi zaspala. Čez nekaj časa se je zdelo Luizi, da joka. Vstala je in šla gledat. In res je otrok potihem jokal. »Kaj ti je « »Očka,« je zaihtela revica. »Moj očka!« »Saj bo prišel, kmalu bo prišel očka. Zaspi in sanjaj, da je prišel očka s kraljem Viktorjem Emanuelom, da sta naredili Cija in mati dobro rižoto, ki ti tako ugaja, da rečeš: Živel kralj! Kralj pa reče: Saj ni res, živijo Ombretta Pipi in njen očka! To moraš sanjati, veš!« »Da, mama, da!« Prihodnji dan je prišel profesor Gilardoni dobro uro prej v Orio, kakor mu je rekla Luiza. Po Esterini pritrditvi se j.? mož čisto spremenil. Zdel se je veliko mlajši ko prej. Rumenkasta barva njegove kože, osvetljena z rdečim sojem od znotraj, je skoraj docela izginila. Ostala j" samo še na plešasti glavi, toda Luiza je pričakovala, da mu bodo nekega lepega dne spet začeli poganjati lasje. Nič več ni hodil in dihal tako ko prej. Njegov korak in njegovo dihanje je bilo nemirna Nenadno se je zganil, ko da bi švignila prikazan, Bog ve, kakšna, skozi to bleščečo se lobanjo. Ni mogoče popisati, kako so mu žarele oči. Samo kadar je gledal Estero, so se mnlo zaprle in se zavile v pobožno nežnost, ko da bi se profesor bal, da bi njegova izvoljenka zgorela, če bi nanjo neprevidno izlil ves ogenj svoje duše. Esteri ni ugajalo, da jo tako gleda. In Luiza, profesorjeva svetovalka, je imela pogum, da mn je rekla, da naj nikar ne gleda zaročenke z napol zaprtimi očmi, kakor delajo zaljubljeni psi. Ubogi človek je obljubil, da se bo skušal t'ga odvaditi, a je še vedno delal tako. Luiza je bila vedno njegova boginja varuhinja, poniocnica, katero je celo vprašal, kako naj se vede pri pogovorih z zaročenko. V svoji skromnosti je bil srečen, da ga je sprejTa Ester iz spostovanja. Misel, da bi ga resnično ljubila, sc mu je zdela smešno predrzna. Zato se je vedno bal, da ne bi storil glede nje Kaj napačnega, da je n.-' bi razžalil. Mučil ga je tudi dvom, ali naj bi se drznil poljubiti jo, ali ne? Kakor hitro se ga je lotil ta dvom, ga je razložil Luizi. In Luiza, poosebljena modrost, mu je odgovorila: »Ne, zdaj je še prezgodaj. Prvi poljub ne sme priti ne prezgodaj, ne prepozno. Možnost, da bi prišel »prepozno«, sc je zdela profesorju grozna m neznosna. Ob vsakem razgovoru s prerokinjo, ko jo je vprašal za svet v sto različnih stvareh, je prišel tudi na t' nesrečno vprašanje: »In poljub?« Luizo je to malo zabavalo, ker je rada iskala smešno stran tudi pri ljudeh, ki jih je imela rada, malo pa se je r>-s bala, da se ne bi vzbudil ob taki, priliki v Esteri tako močen telesni odpor, ki bi vso stvar uničil. K sreči je zapazila, da se zdi profesor svoji zaročenk; vedno manj grd. Ko ga je videla, da je prišel tako zgodaj ter je vedela, da ga bo pozne j? pustila samega z Estero, ker bo šla babici naproti, ji jP nenadno prišlo na misel, da bi lahko to bil dan »poljuba«. Toda profesor je prišel zelo temnega obraza. Dobil je slaba poročila. V S. Mametti so pripovedovali, da so zaprli in odpeljali v Como zdravnika iz peilia, da so našli pri njem piSma in listine, ki spravljajo v nevarnost tudi druge ljudi. Mrd temi so imenovali dona Franca Matroni ja. u ^k° t l°*r Kramarič _ Izdajatelj In*. Sodja - Urednik Mirko Javornik - Rokop.*,, ne Trača mo _ .Slo,«.* dom« fthaj. „ Mesečna naročnina Je 6 lir, ta tnoicmstio 10 tu - Uredaiittos Kopitarjeva otira t/ID - Upret«, Kopitarjeva ulica t, (JobljBaa — Iclaloa tter jo-fli do Podraialeaj Noro mesto \ ^ do im -