Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70(
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . »> 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXVII. - Štev. 5 (1337)
Gorica - četrtek, 30. januarja 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Boleča rana sodobne družbe Popoln polom zgrešene politike
Z odkritjem neke klinike v Firencah, kjer je bilo mogoče splaviti, in s priporom nekaterih odgovornih oseb so se v Italiji zopet razvnele polemike o splavu. Da je prišel problem na dan, je sicer pozitivno, težko pa mu je dati pravilno rešitev.
Prva ovira, ki se postavlja pravilni rešitvi na pot, je izrabljanje v politične namene. že pri razporoki smo videli, da je postala povod za nizkotno tekmovanje med strankami. Resnični problem je v takem primeru pozabljen, nikomur ne pade v glavo, da bi ljudem razložil nevarnosti in prednosti, katerim gredo naproti v primeru ene ali druge odločitve. Vsi samo zagrizeno trobijo svoj da ali ne. Pri tem jim ni mar blagor naroda, pač pa lastne koristi.
To se ponavlja tudi sedaj v pretresanju vprašanja o splavu in se bo stopnjevalo, če bo prišlo zopet do ljudskega glasovanja. V tem primeru naj se vsak zaveda, da je splav preveč resna zadeva, da bi jo lahko zaigrali na spletkarski politični mizi. To si velja zapomniti.
ZAKLJUČEK NEKE TRAGEDIJE
Druga pomanjkljivost je ta, da se je začelo danes v Italiji govoriti o splavu kot o problemu, ki stoji sam zase. Pozablja se, da je vsak splav zaključek tragedije, ki se začenja mnogo prej in ima svoje korenine v pomanjkljivi vzgoji in izobrazbi o vprašanjih družine, spolnosti in ljubezni, v nezadovoljivi zdravniški oskrbi in socialni zaščiti predvsem revnejših slojev. Važno bi bilo že otroke poučiti o spolnih problemih, povedati jim, da bi moral biti vsak otrok sad ljubezni in ne rojen iz priložnosti, koristi ali nasilstva.
Danes nekatere matere splavijo, ker ne morejo prenesti stiske, v kateri se znajdejo ob nezaželeni nosečnosti. Družba jih tedaj prepusti samim sebi, tista družba, ki je bila do tega trenutka glede morale v vsem popustljiva. Zapuščena mati ne najde pomoči, otrok pa bo prepuščen zavodom, ki so večkrat bolj kaznilnice kot kraji dobrohotne vzgoje.
Tako je danes v Italiji in zato je prav čudno, da vsa država tako vneto govori o splavu, ko bi bilo potrebno prej pomisliti na vzroke, ki do tega privedejo. Mnogi tudi kažejo za zgled druge države, ki so se s problemom spoprijele in ga vsaka po svoje rešile. V več primerih so te države rešile tudi druga vprašanja, ki sem jih prej omenil in ki so v Italiji nerešena. Sicer pa mislim, da je bolje, če se v taki kočljivi snovi po nikomer ne zgledujemo. Ce smo zaostali, imamo samo lepo priložnost, da v tem primeru razrešimo problem bolje od drugih in da svetu pokažemo večjo omiko.
SKLICEVANJE NA TRI RAZLOGE
Zagovorniki splava v glavnem navajajo tri razloge v podkrepitev svojega mnenja. Prvič: Večkrat je zaradi nosečnosti v nevarnosti materino življenje ali zdravje, ali preti nevarnost, da se bo otrok rodil pohabljen ali da je otrok plod nasilstva. Drugič: Danes se izvede veliko število splavov nezakonito. Za zdravniški ali tudi za nevarni obrtniški poseg je treba plačati velike vsote. To početje se z lahkoto izogne vsaki kontroli, ker je prestopek težko dokazati. Zakon, ki prepoveduje splav, se ne da dosledno izvajati, Ce ostane splav kaznivo dejanje, je to nekako opravičilo v rokah države, ki ničesar ne naredi, da bi odpravila vzroke tega početja, pač pa samo čaka, da kaznuje odkrite primere. Tretjič: S splavom bi lahko po volji omejevali število prebivalstva in vse težave, M so s tem v zvezi.
Mislim, da je med temi razlogi najbolj vreden premisleka prvi. Težko se je postavljati za sodnika v primerih, ko gre za življenje, ko je treba Izbirati med življenjem odrasle osebe in mikroskopskim zametkom novega človeka ali ko je treba načelu žrtvovati celo dvoje življenj.
Slavni francoski zdravnik Alexandre Min-kovvski pravi, da bi ne privoščil nikomur
vloge sodnika v težkih primerih, ko je siepa zvestoba načelu podobna krutosti, popuščanje pa nedoslednosti. Mirna preudarnost tega zdravnika, ki je komunist, naj bo za zgled vsem levičarjem, ki so se zagnali s tako ihto v rešitev tega vprašanja, kakor da bi šlo samo za politično zmago in ne za nasprotja, ki zadevajo vest vsakega človeka.
Isti zdravnik je nasproten popolni svobodi splava in navaja primer Madžarske, kjer se je z uvedbo takega zakona silovito povečalo število težkih rojstev. Pri ženskah, ki so že kdaj splavile, je namreč bolj možno, da se rodi otrok prezgodaj, da ima telesne napake ali možganske motnje; prav tako se poveča možnost, da ostanejo take ženske nerodovitne. Posebno spolni pojavi so navadno v tako rahlem ravnotežju, da se narava maščuje vsakemu nasilju na tem področju.
Svoboda ne sme postati sredstvo za uničenje samega sebe. Pri državljanih, ki se resno zavedajo svojih odgovornosti in ki jim je glas vesti nad vse svet, bi zakon o svobodi splava ne bil nobena katastrofa. Tudi če bi bil splav v težkih primerih dovoljen, bi ostal prav kot danes problem, s katerim se mora človek vsakokrat posebej spoprijeti v svoji vesti.
NEVARNOST NAČRTNEGA UBIJANJA
Največja nevarnost je, da se sčasoma izredni in obupni primeri, ki jih civilni zakon dopušča, spremene v načrtno ubijanje. Človek se zdrzne, ko pomisli, kakšno veljavo imajo razne prepovedi posebno v ltanji, kjer velja kršenje zakona za pravo umetnost, ki se mnogim ljudem ne zdi prav nič nizkotna, ampak jo celo cenijo kot vrlino.
Da je splav sam po sebi zlo, priznavajo vse države, ki so splav dovolile, a menijo, da je to zlo zaradi sedanjih razmer postalo nujno. Vsi se zavedamo, da oblast uopušča stvari, ki so v nasprotju z vestjo posameznika. To je vsakdanja stvar. Vsakdanje pa ni, da gre v primeru splava za pravico do življenja, za zločin zoper bitje, ki nosi v sebi že vso podlago za življenje. Saj da je zarodek že človeško življenje zase, o tem ni dvoma.
Znebiti se takega plodu pomeni že od prvega dne zločin nad človeškim življenjem. Tu ne gre toliko za načelo celovitosti naroda in rase, ki je bilo ljubo Hitlerju in Mussoliniju. Tu gre za obrambo posameznika in za zaščito njegove pravice do življenja. V materi živi že človek in ni pravega opravičila za njegov umor. Pravo protislovje je, da včasih z vsemi pripomočki moderne medicine ohranjamo pri življenju starega človeka, ki je praktično že mrtev, s splavom pa brez pomisleka ugonobimo človeka, ki je komaj začel življenjsko pot.
Pri vsem tem seveda ostane v določenih primerih vsa tragičnost, ki je noben civilni zakon ne bo zmanjšal. Samo vera v Boga ostane lahko tolažba v trpljenju in morda odgovor na vprašanja, ki jih ta svet ne more rešiti. Kristus je prišel, da odreši ljudi in je umrl na križu za vse: za mater in za bitje, ki ga še nosi pod srcem. Nihče nima posebne prednosti.
SPLAV KOT IZRAZ POTROŠNIŠKE MISELNOSTI
Od razlogov v prid splava se mi zdi malo utemeljen tisti, ki se hoče tega sredstva posluževati za omejitev prebivalstva. Dve tretjini človeštva je podhranjenega, desettisoč ljudi na dan umre zaradi lakote in bolezni, ki so posledica lakote. Zaradi tega naj bi število prebivalcev na zemlji omejevali.
Če dobro pomislimo, nam postane jasno, da ni lakote in uboštva zato, ker nas je preveč, pač pa zato, ker so dobrine slabo razdeljene. Ce bi nas bilo veliko manj, bi se prav tako delili v bogate in lačne. Nadzorstvo rojstev gre na roko tistim, ki se imajo dobro in bi radi živeli v svojem razkošju še naprej.
Skoro bi lahko rekli, da je splav sred-
V našem časopisu smo že ponovno izrazili svoje začudenje, kako je mogoče, da so jugoslovanske, oz. slovenske komunistične oblasti zašle v slepo ulico, kar zadeva politično življenje zamejskih Slovencev.
Slovencem v Italiji in Slovencem v Avstriji je uradna Jugoslavija, oz. Slovenija prišepnila pred časom tole politiko: razpršite se na vse vetrove, pojdite v vsedržavne stranke in tam vplivajte na njih razvoj v zvezi z reševanjem manjšinskih vprašanj ter dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo.
Demokratični in katoliški zamejski Slovenci smo bili odločno proti taki politiki, ker je pač to politika kratkovidnežev in ideoloških oportunistov. Zagovarjali smo vedno in povsod samostojno politično življenje zamejskih Slovencev, ker smo že takoj po letu 1945 začutili, da je samostojno politično življenje bistvene važnosti za ohranitev našega naroda v zamejstvu.
Saj se niso odpovedali političnemu samostojnemu življenju ne Južni Tirolci, ne Francozi iz Doline Aoste, ne druge močne manjšine v Evropi. Samostojnost v političnem življenju hočejo Baski v Španiji in Franciji, hočejo Furlani pri nas, hočejo Katalonci itd. To so vsi zelo jasno povedali na mednarodni konferenci, ki je bila julija lani v Trstu.
Le Jugoslavije in njenih ožjih somišljenikov v zamejstvu ni ta splošna težnja vseh evropskih manjšin, torej tudi slovenske v Italiji in Avstriji, zadela v živo. Še nadalje priporočajo (beri ukazujejo!), da se marksistično u-smerjen Slovenec vključuje v obstoječe vsedržavne stranke.
SAMOU PRAVLJ AL X O NAČELO ZA ZAMEJSKE SLOVENCE NE VELJA
Jugoslavija se — kot beremo — zelo trudi za samostojnost v državniškem političnem življenju in za samostojnost v svojem gospodarstvu: trudi se za samoupravljanje v vseh ozirih. Te njene težnje smo mi vedno spremljali s simpatijo.
Zato se upravičeno sprašujemo: zakaj se Jugoslavija ne drži svojih izdelanih samoupravi j alnih načel tudi v političnem življenju slovenskih zamejcev? Zakaj ne zaupa v našo moč, v našo sposobnost? Mar meni, da bi Slovenci v zamejstvu ne bili sposobni lastnega političnega življenja? Kaj nas ima res za tako manjvredne?
POT V ITALIJANSKE IN AVSTRIJSKE STRANKE USPEŠNA?
Ali pa je Jugoslavija (in z njo Slovenska kulturno gospodarska zveza ter slovenski marksisti) res prepričana, da je pot vključevanja v avstrijske in italijanske stranke potrebna za uveljavitev delavskega razreda in za utrditev slovenskih pozicij v zamejstvu?
Če je kdo v Jugoslaviji še danes o tem prepričan (in je, če beremo ljubljansko »Delo«, ko dejansko Slovenske skupnosti skoroda niti več ne omenja, ampak priobčuje najbolj navadne korake in izjave SKGZ), potem se mora, pravimo, da se mora zamejski Slovenec v Italiji in Avstriji na moč zamisliti v to zgrešeno politiko, ki jo Jugoslavija vodi do zamejstva in ki Jugoslaviji jemlje samo ugled v očeh slovenskega zamejstva.
Zal poslušajo slovenske oblasti
Itobem skraimst ni dobra
i-ortugalska je 40 let živela v objemu desničarske diktature. Lani jo je skupina mladih častnikov zrušila, kar je ves demokratični svet iskreno pozdravil. Ustanovljena je bila vlada narodne enotnosti, pri Kateri pa so kmalu levičarski krogi, s komunisti na čelu, dobili premoč in glavno besedo. To je bilo seveda mogoče, ker so mladi častniki zelo levo usmerjeni.
To se je pokazalo sedaj že ob dveh priložnostih. Ko je bilo treba sprejeti zakon o sindikatih, sta bila tako socialistična stranka kot sredinska stranka »Center socialne demokracije« za svobodne sindikate; komunisti so bili seveda za enotne,
stvo, s katerim bi se znebili revežev že pred rojstvom, zakaj njihova prisotnost je vznemirljiva in grozljiva za tiste, ki žive v izobilju. Ali je pošteno, da današnja potrošniška družba objestno razmetava zemeljske dobrine in obenem oznanja kontrolo rojstev? Ali je prav, da umorimo človeka v materinem telesu samo zato, da bodo požeruhi lahko še naprej jedil dvakrat toliko kolikor jim je treba, zato da bodo presite gospodinje še naprej metale kruh v smeti, zato da bomo imeli v svojih stanovanjih še naprej petindvajset stopinj toplote? Ce se zaradi tega otrok ne sme roditi, potem je splav dvakrat zločin.
O problemu omejevanja prebivalstva naj bi človeštvo razmišljalo na podlagi temeljite vzgoje In zrelosti. Vsak bi se moral zavedati svoje odgovornosti pred družbo in pred svojo vestjo ter Izvajati najprej kontrolo nad samim seboj.
D. COTAR
ker upajo v njih bolj priti do vpliva na delavske množice. Zanimivo je, da je vojaški odbor potegnil s komunisti zoper socialiste in demokrate ter izsilil zakon o enotnih sindikatih. Socialisti so bili tako užaljeni, da so sprva mislili kar iz vlade izstopiti, pa so se potem premislili.
Koliko svobode pustijo komunisti drugim političnim skupinam, se je pokazalo v soboto 25. januarja. V mestu Porto, ki je drugo največje mesto na Portugalskem, je »Center socialne demokracije* napovedal veliko politično zborovanje. Komunisti so to zborovanje proglasili za desničarsko in sprožili demonstracije, da bi do zborovanja ne prišlo. Zato so socialisti skupaj s socialdemokrati ponovno sklenili izstopiti iz vlade. Pozneje pa je bilo objavljeno, da do izstopa ne bo prišlo, da se tako omogočijo svobodne volitve, ki so napovedane za marec. Pri tem mnogi upajo, da bo portugalski narod preudarno glasoval in preprečil, da ne pade država iz ene skrajne diktature v drugo, to pot marksistično.
To upanje goji tudi Cerkev. Politično hoče biti sicer nevtralna, toda glede bližnjih volitev je pozvala svoje vernike, naj se ne vključujejo v stranke, ki zagovarjajo ideologijo, ki je nasprotna evangeliju in njegovemu duhu. Žal pa Cerkev nima na voljo nobenega dnevnika, ki bi bi! krščansko usmerjen.
Tudi število duhovnikov je relativno nizko: v državi, ki ima 9 milijonov prebivalcev, deluje 4.300 svetnih duhovnikov, 2.500 redovnikov in 7.000 redovnic. Ima pa Cerkev močno zaslombo predvsem v kmečkem prebivalstvu, zlasti v severnih pokrajinah.
le eno plat zvona (SKGZ, PCI, PSI, ki imajo ves interes, da se slovenski človek vključi v marksistični razred), nočejo pa razumeti klica zgodovine, klica slovenskih pisateljev, ki so šli skozi vse mogoče izkušnje v svojem življenju, nočejo razumeti klica sloven-skiJi narodno zavednih ljudi, ki se zbirajo v okviru Slovenske skupnosti na Tržaškem in SDZ na Goriškem.
»BIL SEM ODLIČEN HITLERJEV MLADINEC!«
To izjavo je javnosti dal na Koroškem Leopold VVagner, voditelj avstrijske socialistične stranke, v objem katere Jugoslavija ter Zveza slovenskih organizacij (naša SKGZ) iz Celovca porivata koroške Slovence z neverjetno zagnanostjo- Rezultat je tale: voditelj socialistične stranke je ponosen, da je bil liitlerjanec. Bivšemu hit-lerjancu naj slovenski socialist služi!
Cemu pošiljate, dragi tovariši, slovenskega delavca, slovenskega kmeta, slovenskega intelektualca in študenta v objem takih »naprednih« levičarskih strank? Niste kdaj pomislili na to, da je vaša politika proti vašim težnjam o samoupravljanju ter o neuvrščenosti v politiki?
NERAZUMLJIVA SLEPOTA
Vašo politiko čaka popoln polom na vsej črti. Na Koroškem je do tega poloma že prišlo. Želeli bi, da boste vsaj v zadnji uri dali svojim ideološkim privržencem ukaz, naj vsi volijo slovensko listo, to je Koroško enotno listo! Ce tega ne boste napravili, potem bo vaša dosedanja politika doživela dvojen poraz!
Pri tem se bojimo, da vas tudi zadnje bridke izkušnje z nemškim nacionalizmom na Koroškem ne bodo izmodrile. Kajti že beremo v »Delu«, s kakšnim zadovoljstvom piše njegov dopisnik iz Celovca, da ima komunistična partija na Koroškem to pot realne možnosti, da dobi svojega predstavnika. Pri tem omenja, da je drugi na listi Mirko Messner. Ta naj bi bil vabilo za slovenske glasove. Izvoljen naj bi bil seveda nemški kandidat, ki je na prvem mestu.
Isto se bo kmalu pripetilo tudi na Tržaškem in Goriškem. Kaj ni senator Terracini govoril lansko poletje zelo čudne stvari nekje na Opčinah? Kaj niso kominformov-ci po letu 1948 tudi konkretno dokazali, koliko jim je za slovenstvo in koliko za italijansko partijo? Ni izključeno, da se bodo ti časi kdaj zopet povrnili, morda ko bo prišlo obmejno vprašanje z vso jasnostjo na tapet italijanske dnevne politike.
NAŠA POT JE JASNA
Zato smo pri vsem tem ponosni in srčno zadovoljni, da je naša politična pot jasna, čista, zdrava, koristna za Slovence v zamejstvu! Zato smo ponosni na naš slovenski tisk, ki je v obrambi slovenske politike neupogljiv, smo ponosni na naše može, ki so takoj po vojni začutili nenadomestljivo potrebo po avtonomni slovenski politični organizaciji v Trstu in Gorici. Smo ponosni na našo mladino, ki kljub vabljivim sirenam vztraja na braniku slovenstva v svoji lastni slovenski stranki.
Li Ki
Novo nasilje nad svobodo izražanja
Mesec za koleliSki (tsk
V četrtek 23. januarja popoldne in ves petek so hodili miličniki po župniščih ter zasebnih hišah in plenili četrto letošnjo številko »Družine«, ki je izšla prejšnji torek. Vendar jim ni uspelo dobiti v roke vseh izvodov. Premnogi so pravočasno prišli čez mejo in so sedaj priča o čudnih razmerah, ki se porajajo v Sloveniji.
2 zanimanjem smo zato vzeli v roko to zaplenjeno številko in skušali ugotoviti, kateri članek je vzbudil toliko vznemirjenje v partijskih vrhovih Slovenije. Upali smo, da bomo kako novico o zaplembi našli v ljubljanskem »Delu«. Pa je nismo odkrili.
To nam da misliti, da ni šlo za kak sodni nalog, ampak za svojevoljno akcijo partije, ki se je s člankom »Nočemo preštevanja«, upravičeno lahko čutila prizadeta.
Morda jo je zbodel tudi drug članek o oznanjevanju božje besede po radiu Trst A pod naslovom »Veliko sejanja za malo upanja«. V članku je med drugim izraženo upanje, da bo prišel morda čas, ko se bo tudi po ljubljanskem radiu in televiziji oznanjalo veselo oznanilo.
Pri tem ugotavljamo zaenkrat samo dvoje: koliko vika bi zagnali vsi levičarski in »napredni« krogi in listi, med njimi tudi slovenski dnevnik v Trstu, če bi zaplenile oblasti v Italiji levičarski časopis, ki bi oblastem povedal resnico v obraz. Tako pa je ostalo povsod vse tiho in nihče od teh »naprednežev« ni imel poguma obsoditi postopak jugoslovanskih oblasti.
In potem preštevanje vernih, za katero se navdušuje občinska konferenca Zveze komunistov v občini Ljubljana-Bežigrad! Ni to na las podobno ravnanju avstrijskih nacistov na Koroškem, ki hočejo proti volji naših rojakov Slovence preštevati, koliko jih je, da jih bodo potem mogli še bolj zapostavljati?
Našim bralcem nudimo v branje »eksplozivni« članek v »Družini«, ki je bil verjetno povod za zaplembo. Sami naj presodijo, če je v njem kaj takega, kar bi to zaplembo opravičilo. Mi bi samo rekli: Resnica v oči bode in kdor je ne prenese, priznava, da je kriv in da so očitki upravičeni.
NOČEMO PREŠTEVANJA
V začetku meseca, točneje 10. januarja, je zasedala občinska konferenca Zveze komunistov v občini Ljubljana-Bežigrad. »Ljubljanski dnevnik« je naslednji dan na 6. strani objavil poročilo s te seje. V članku smo med drugim prebrali tudi tole:
»V ospredju razprav pa je bila vsekakor problematika dejavnosti štirih verskih skupnosti v občini.
Konferenca je, glede na zelo široko paleto problemov, od prošenj za novogradnje, adaptacije, nakupe in popravila cerkvenih objektov, prek publicistične dejavnosti cerkve, katehizacije mladine (verouka), do organiziranja otroškega varstva, mladinskih izletov ipd. zadolžila vse osnovne organizacije ZKS, da do prvega aprila letos obravnavajo pojave idejno-politične aktivnosti in vplive verskih skupnosti na svojem delovnem področju in ustrezno ukrepajo.
Člani konference so prav tako zahtevali, da se nemudoma izdela spisek vseh "aktivistov” verskih skupnosti, in sicer zato, da bi se laže ognili mnogim čudnim načinom kadrovanja, ki so se dogajali v daijnjl in bližnji preteklosti, ko je pomembno in tudi vodilno mesto v delovni organizaciji zasedel človek, ki ni razčistil s svetovnim nazorom... (tj. se ni opredelil za partijo - op. ur.)
Opozorili so tudi na kadrovanje, ne le v delovnih organizacijah, temveč tudi v šolah. Predvsem velja to za vzgojiteljsko in pedagoško šolo, kar je ozko povezano tudi z vprašanjem delovanja verskih skupnosti. Nevzdržno je namreč, da nam iz dneva v dan prihajajo novi in novi kadri s teh šol, ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan.«
+ * *
Ponosni smo na ustavo, ki smo jo nedavno sprejeli, saj vsakemu človeku zagotavlja svoboščine In pravice, ki so »omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicam drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki so določene z ustavo« (čl. 195 Ustave SRS). Zato takšno pisanje v enem od sredstev družbenega obveščanja zadene kot udarec v oko. Po domače bi mogli pisanje v Dnevniku povedati nekako takole: Izdelajmo si seznam tistih, ki si na takšen ali drugačen način upajo javno pokazati svojo versko pripadnost, da bo-
mo vedeli, komu moramo onemogočiti kariero. Pa naj bo to kariera v družbenopolitičnih organizacijah ali pa strokovna kariera v organizaciji združenega dela. Prepričani smo, da je takšno pisanje (ali tudi sklepanje na sejah) v izrečnem nasprotju z ustavnimi načeli.
Ustava SRS je namreč v tem pogledu zelo nedvoumna. »Občani so enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki «čl. 197). Torej pripadanje tej ali oni veroizpovedi ne more (in ne sme!) biti ovira za nobenega občana SFRJ, da bi si izbral delo po svojem okusu in da bi sprejemal bremena tudi pomembnih in vodilnih mest. »Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. VSAKEMU OBČANU STA POD ENAKIMI POGOJI DOSTOPNA VSAKO DELOVNO MESTO IN VSAKA FUNKCIJA V DRUŽBI« (čl. 202, podčrtalo ur.). Čudno (in protiustavno) bo kadrovanje šele, če ga bodo družbeno-politične in delovne organizacije opravljale na podlagi spiskov verskih »aktivistov«. Za poseganje v temeljne pravice vsakega občana SFRJ ima ustava precej ostre besede: »Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori« (čl. 223).
Ni treba posebne pravne izobrazbe, da bi človek dojel nesoglasje med ustavnimi načeli in pisanjem Ljubljanskega dnevnika. Ko so hoteli (in še hočejo) nemški nacionalisti na Koroškem preštevati slovensko narodnostno manjšino, se je temu ogorčeno uprla vsa napredna javnost. In prav je tako. Pred leti je ves svet s pomilovalnim nasmehom (pa tudi z grenkobo v ustih) spremljal sloviti Mc Carthyjev »lov na čarovnice«. Prosluli ameriški senator je pripravil dolge sezname imen »črne liste« tistih državljanov ZDA, ki so osumljeni, da so komunisti ali naklonjeni komunistom. Tudi spiske verskih »aktivistov« bi mogli spraviti v kategorijo preštevanja ali vsaj blizu nje.
Clankar v Dnevniku sicer ni pojasnil, kaj misli s pojmom »aktivist«. Morda tudi občinska konferenca ZKS tega ni storila, lahko pa sklepamo, da je »aktivist« vsak vernik, ki si upa javno izpovedati svojo versko pripadnost. Zakaj je mogoč takšen sklep? Zaradi preproste ugotovitve, da bi mogli v Cerkvi na Slovenskem na prste prešteti tiste laike, ki se zares angažirajo v smislu koncilskega odloka o laiškem apostolatu. Spiskov duhovnikov pa najbrž tako ni treba delati, saj se nihče od njih ne poteguje za funkcije v družbi.
Kaj več od nedeljskega branja beril,
sodelovanja v župnijskih svetih, priložnostnega sodelovanja pri raznih oblikah kate-heze ali v publicistiki pa naši laiki v resnici ne delajo. To pa je, menimo, prav gotovo še vedno v okviru Ustave, ki pravi: »Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar« (čl. 229). Spisek »aktivistov« bi pomenil vmešavanje v človekove zasebne (ali osebne) zadeve, če že odštejemo kratenje ustavnih pravic, ki smo jih že omenili.
Pa še nekaj je, kar prizadene občana SFRJ, če je vernik, a se hkrati trudi, da bi bil dejaven član socialistične samoupravne družbe — in to je nezaupanje, na katerega lahko večkrat naleti. Zapis v Dnevniku je samo potenciranje takšnega nezaupanja. Večkrat smo slišali naše najvišje družbeno-politične delavce, kako so govorili o vlogi vernikov v NOB. Poudarjali so, da so se takrat borili vsi, ne glede na svetovni nazor, socialni položaj ali versko pripadnost. Tudi izgradnja nove povojne Jugoslavije s socialistično samoupravno ureditvijo je sad žuljev in prizadevanj verujočih in neverujočih občanov. Zdi se, da nekateri o tem sodelovanju nočejo nič več slišati. Kako naj se zdaj počuti, denimo, veren delovni človek, ki vidi pred seboj bogato ustvarjalno pot, a se pri tem zaveda, da bo njegovo ime v spisku verskih »aktivistov« nepremostljiva ovira na tej poti?
Enako nezaupanje v državljansko lojalnost vernih občanov veje iz trditve, da prihajajo iz šol kadri, »ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava (?!) kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan«. Ta vsakdan torej zahteva ljudi, ki ne verujejo, z drugo besedo, verujoči ljudje niso sposobni tvorno živeti in delovati v tem vsakdanu. Ko bi v duhu ustavnih načel prodrlo v mišljenje vsakega našega človeka prepričanje, da verska pripadnost samoupravnemu socializmu ni škodljiva, bi bilo najbrž konec trditvam, da pomeni »poraz za šolo«, če po dvanajstih letih šolanja prihajajo iz razredov ljudje, ki »še niso razčistili s svojim svetovnim nazorom«.
Kakorkoli že obračamo pisanje Ljubljanskega dnevnika, se ne moremo izogniti dejstvu, da krši nekatera ustavna določila. Ce je časnikar po svoje prikrojil razpravljanje in sklepe seje občinske konference ZKS Ljubljana-Bežigrad, potem je konferenca dolžna od časnika zahtevati popravek. Ce pa je konferenca v resnici zahtevala, naj se »nemudoma izdela spisek verskih aktivistov« (in drugo, kar sodi zraven), potem, menimo, smemo pričakovati javno pojasnilo, kako bo organ ZKS to spravil v sklad z Ustavo SRS.
Umor dveh policistov
Vso italijansko javnost je globoko pretresla vest o umoru dveh policistov, ki sta padla pri izvrševanju svoje odgovorne službe.
6. januarja ob 21.30 je na progi Rim-Fi-renze blizu postaje Terontola pri Arezzu eksplodiral peklenski stroj in odtrgal pol-metra tračnic. Atentat so odkrili šele naslednji dan.
Poizvedovanja so pokazala, da je bil v atentat zapleten tudi 29-letni Mario Tuti, po poklicu geometer na tehničnem oddelku občine Empoli. Ko so ga v petek 24. januarja zvečer prišli trije policisti aretirat, je odgovoril z orožjem. Pri tem je na mestu ubil policijskega narednika Leonarda Falca in desetarja Giovannija Ce-ravola, desetar Artura Rocca pa je bil nevarno ranjen.
Mario Tuti, ki naj bi pripadal »Narodni revolucionarni fronti«, katera je skrajno desničarska, je po umoru pobegnil v avtomobilu svoje žene. Vozilo so kasneje našli v bližini mesta Lucca, za zločincem pa je izginila vsaka sled.
Ubita policista so pretekli ponedeljek ob udeležbi 30.000 ljudi slovesno pokopali. Narednik Falco je bil star 52 let in zapušča ženo ter tri hčerke, desetar Ceravolo pa 44 let, tudi poročen s sinčkom še v nežni starosti. Pogrebno mašo je opravil firenški kardinal Florit, vlado pa je zastopal notranji minister Gui.
dov. Letos bodo pri tej slovesnosti prisotni redovniki in redovnice obnovili svoje redovne obljube. Sv. oče bo sveče podaril raznim redovom in redovnim kongregacijam po svetu.
SVOJEMU GLASILU BOMO OSTALI ZVESTI
Cerkev se že od apostolskih časov dalje poleg ustnega oznanjevanja poslužuje tudi pisane besede. Začel je prav apostol Pavel s svojimi znamenitimi pismi raznim verskim skupnostim. Z izumom tiskarstva v 15. stoletju se je pisana beseda začela širiti med vedno širše plasti prebivalstva ter v nadaljnjih stoletjih dosegla tak razmah in vpliv, da jo danes smatramo za svetovno velesilo.
Povsem naravno je, da se je tudi Cerkev zavedela važnosti tiskane besede za opravljanje svojega poslanstva in se je začela sama posluževati. Sprva so to bili spisi strogo verskega področja. Toda z razvojem novih posvetnih področij znanosti in s temi povezanih miselnih tokov, ki so človeka, smisel življenja in sveta obravnavali mimo ali celo v odkritem nasprotju s krščanskim pojmovanjem, se je pojavila potreba, da katoličani nove porajajoče probleme obravnavajo in rešujejo v skladu s svojim versko-moralnim prepričanjem.
Treba je bilo zato po eni strani razvijati temeljna idejna načela v novih razmerah, po drugi strani pa določiti ustrezna praktična zadržanja na raznovrstnih področjih človekovega udejstvovanja v svetu, da bodo v skladu z njegovo vestjo in vero.
Iz te potrebe je nastal tako imenovani katoliški tisk, ki se ni mogel več omejevati na strogo cerkveno-versko področje, temveč je moral razširiti predmet svojega obravnavanja tudi na neverska področja življenja. Ker je večino takšnih glasil ustanovila in neposredno vodila cerkvena hierarhija, se jih je oprijel naziv »katoliški«.
V novejšem času, posebno še po zadnjem koncilu, ki je potrdil samostojnost sveta in raznih področij človeškega življenja kot so kultura, gospodarstvo, državne in mednarodne skupnosti, naziv »katoliški« ne ustreza več za samostojne neverske dejavnosti in ustanove. Zato se ga, kjer je mogoče, opušča ali zamenjuje z drugim.
Vendar ni bistvo v nazivu, temveč v vsebini. Zato katoliški tisk lahko izdajajo ne samo duhovniki in cerkvena oblast, ampak tudi laiki, ki želijo posredno ali neposredno sodelovati pri izvrševanju duhovnega poslanstva Cerkve v svetu. Pri tem sami prevzamejo odgovornost v okviru priznane samostojne dejavnosti, seveda vedno v službi edinole resnice in nepristranosti.
Prav zato, ker se bralci opredeljujejo za list ali proti njemu zaradi vsebine, ne pa naslova, smo ohranili našemu tedniku sedanji naslov. Zavedamo pa se, da prav ta naslov sodelujočim nalaga veliko odgovornost. Zato gre težnja za tem, da bi se čim več laikov vključilo v vrste urednikov in sodelavcev.
Vsa ta prizadevanja pa bodo brez haska, če bo naša katoliška zamejska skupnost omalovaževala svoje sicer prepotrebno glasilo. To omalovaževanje pride do izraza na različne načine: da dajemo prednost veri in Cerkvi nenaklonjenemu tisku; da naš list sicer naročimo, a ne beremo; da list prejemamo, a ga ne plačujemo; da ga sami sicer cenimo, ne znamo pa drugim priporočiti.
Ob nedelji katoliškega tiska torej sklenimo tole: listu bomo ostali zvesti, čeprav bodo poslabšane gospodarske razmere zahtevale od nas novih gmotnih žrtev; prek leta ga bomo večkrat podprli s kakim denarnim prispevkom; priporočili ga bomo še drugim, ki so do njega zadržani; in priporočili ga bomo božjemu varstvu, kajti tudi za katoliški tisk velja psalmistova beseda: »Zastonj se trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše!«
  ..............................................................
Tniškt-giriški ramaoie v Lard;
Darovanje sveč v baziliki sv. Petra
Na svečnico 2. februarja, ki je letos na nedeljo, bo sv. oče Pavel VI. v baziliki sv. Petra ob 9.30 opravil sv. mašo, pri kateri bo običajno darovanje sveč. Sveče prinašajo in darujejo sv. očetu predstavniki redovniških hiš in raznih papeških zavo-
Bralci pišejo
Vedno bolj sem zaskrbljen
Pred kratkim sem objavil na tem mestu dopis z naslovom »Zaskrbljen sem«. Z njim sem hotel odgovorne v naši krovni politični organizaciji vzpodbuditi, naj bi ukrenili, kar je potrebno. Pa je minilo 14 dni, a še ni nobenega odziva na moje pisanje. Če je ziuila biti neka oseba tako hitra, da je kar po telefonu napovedani sestanek negativno ocenila, bi si želel, da bi bila tako hitra tudi v reakciji na moj članek. Tudi po telefonu bi se lahko oglasila.
Zadnjič sem tudi omenil nekatera pisma. V enem izmed njih je bila izražena želja ene politične skupine, naj bi se sestal širši zbor volivcev najkasneje do 15. januarja. No, pa je ta datum že mimo ne da bi se kaj zgodilo.
Morda vzamejo mojo zaskrbljenost nekateri odgovorni za neumestno. Morda bom res ostal glas vpijočega v puščavi. Morda je moj glas nezaželen, ker prihaja iz podeželske vasi, v kateri živim. Morda pa prizadeti nimajo poguma, da bi na moje besede odgovorili? Bojim se le enega: da bo šlo vse po starem dokler ne bomo doživeli političnega poloma. In potem: kdo bo zanj odgovoren? Pisec teh vrstic gotovo ne, čeprav bo prizadet kot vsi drugi.
R. D.
Odbor Duliovske zveze v 'listu bo ob sodelovanju znanih Paviincev iz Milana v letošnjem poletju priredil skupno trzaško-goriško romanje v Lur d. Romanje bo od ponedeljka 7. do sobote 12. julija 1975.
Romanje bo s posebnim vlakom, ki bo odpeljal iz Trsta, pripravlja se pa tudi polet z letalom. Kdor bo želel potovati po zraku, naj ob vpisu to pove. Vendar prevoz z letalom — vsaj iz Ronk — zaenkrat še ni zagotovljen.
Vlak bo imel vagone z ležalniki (cuc-cette) in vagone s kupeji za šest oseb. Bo ozvočen in na voljo bodo vso pot okrep-čilne pijače.
Stroški potovanja so sledeči: z letalom
110.000 lir; z vlakom: kategorija A (ležalniki), v Lurdu hoteli 2. kategorije 107.000 lir; kategorija B (kupeji za šest oseb v vlaku), v Lurdu hoteli 3. kategorije 80.000 lir. V ceni je vključena vožnja z vlakom (oz. letalom), prevoz v Lurdu, hrana od večerje prvega dne do kosila zadnjega dne, celotna oskrba v Lurdu (pijače izvzete), sobe z 2 in 3 posteljami, romarska knjižica. Kdor bo želel sobo z eno posteljo, bo moral v kategoriji A doplačati
6.000 lir, v kategoriji B pa 4.000 lir. Za kopalnico (samo v hotelih kategorije A) bo treba dodati še posebej 6.000 lir.
Spored romanja:
Ponedeljek, 7. julija: Zjutraj odhod s tržaške postaje. Goriški romarji se pridružijo v Tržiču. Večerja v vlaku.
Torek, 8. julija: Zajtrk v vlaku. V dopoldanskih urah prihod v Lurd in razmestitev po hotelskih sobah.
V Lurdu bivanje do petka popoldne.
Petek, 11. julija: Popoldne odhod iz Lurda. Večerja v vlaku.
Sobota, 12. julija: Zajtrk in kosilo v
vlaku. Prihod v Trst proti večeru.
Na Tržaškem vpisujejo vsi slovenski dušni pastirji, na Goriškem uprava Katoliškega glasa, Gorica, Riva Piazzutta 18, tel. 83117.
Vpisovanje traja do velike noči, tj. 30. marca. Ob vpisu je treba plačati na račun vsaj 20.000 lir; ostalo vsoto se lahko plačuje v obrokih. Celotna vsota mora biti vplačana do 31. maja. Upajmo, da se gospodarska kriza v tem času ne bo poostrila. Ce bo prišlo do tega, je treba računati z zvišanjem stroškov našega romanja.
Kdor odstopi do 31. maja, izgubi 5.000 lir, po tem roku pa toliko, kolikor so morali organizatorji že plačati in ni mogoče dobiti povrnjeno. Najbolje je, da kdor odstopi v zadnjih lednih, dobi namestnika. Tako se mu bo vrnila celotna vsota.
Vsi udeleženci morajo biti v posesti veljavnega potnega lista ali veljavne osebno izkaznice.
Odbor Duhovske zveze v Trstu predstavljajo: Stanko Zorko, Rojan (tel. 414646), Marij Gerdol, Boljunec (228216), Dušasn Jakomin, Skedenj (815909), Jože Kunčič, Sv. Križ pri Trstu (220332), Lojze Rozman, Trebče (212318) in Albert Miklavec, Kati-nara (910181).
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu bo v nedeljo 2. februarja ob 17. uri
PREŠERNOVA PROSLAVA
z recitacijami, godbo in petjem. Nastopijo skavtinje, ansambel Explorer 74 in domači cerkveni pevski zbor.
Pomembno omoti odlitovanlo
Sv. oče Pavel VI. je odlikoval zaslužnega in nadvse delavnega dr. Kazimira Humarja, stolnega vikarja in javnega delavca v Gorici, z visokim dostojanstvom papeževega častnega prelata. Visoko imenovanje je napolnilo goriške Slovence, ki dr. Humarja dobro poznajo in cenijo, z resničnim veseljem in zadoščenjem. Saj čast, ki je izkazana družinskemu sinu, velja vsej družini, vsej narodni skupnosti.
Imenovanje vzornega in neutrudnega duhovnika za častnega prelata rimskega papeža, ki je eno najvišjih cerkvenih odlikovanj, je predvsem javno priznanje in pohvala, ki jo nudi cerkvena oblast duhovnikom, ki se požrtvovalno in nenehno razdajajo za božjo čast in za resnični blagor bratov in sestra.
Msgr. Mirko Humar se je rodil v Vrtojbi 28. februarja 1915. Vojna vihra je njegovo družino pognala v begunstvo na Pivki. Po vojni je obiskoval ljudsko šolo v Vrtojbi, gimnazijo in licej v malem semenišču v Gorici in bogoslovne študije na Gregorijani v Rimu, kjer je dosegel doktorat iz teologije.
Nadškof Margotti ga je poslal v dušno pastirstvo: za kaplana v Komen (1941-42), za župnega upravitelja v Opatje selo (1942-43) in končno ga je poklical v Gorico ter ga imenoval za kapiteljskega in župnijskega vikarja v stolni cerkvi. V Gorici je g. prelat razvil zelo plodovito dejavnost: dejansko je vodil, zlasti po smrti msgr. Mirka Brumata, vse dušno pastirstvo med Slovenci stolniške župnije.
Na poseben način se je posvečal spovedovanju, vodstvu Marijine družbe in Marijinega vrtca ter kasneje skavtov. Nad-škotje so mu poverili verski pouk na ljudskih in pozneje na srednjih slovenskih šo-
lah v Gorici. Bil je član in odločujoči slovenski zastopnik pri škofijskem katehetskem uradu.
Na globoko je zaoral pri delu med slovensko mladino in med našimi izobraženci ter postal eden pobudnikov in graditeljev Katoliškega doma, ki je danes sedež vsega katoliškega prosvetnega in kulturnega dela na Goriškem. Izvolili so ga v priznanje za zahtevno delo za predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete, v katero so vključena številna prosvetna društva, organizacije in pevski zbori.
Poglavje zase je njegovo bogato publicistično delo v listih, revijah, zbornikih, koledarjih. In prav tako je važen njegov delež pri vodstvu in upravi slovenskih katoliških ustanov in zavodov v Gorici, tako da velja za enega nosilnih stebrov našega javnega življenja. Prav tako so mu poverjene važne naloge pri različnih osrednjih škofijskih organih, ki odločajo o pastoralnem delu v nadškofiji.
Odlikovanje, ki ga je sv. oče naklonil slovenskemu duhovniku v Gorici, ima pa še prav poseben moralen in idealen pomen: vzpodbuda duhovnikom, naj se požrtvovalno posvečajo svojemu poklicu; poziv mladini, naj presodi, če je božji klic ne vabi k darovanju same sebe Bogu in dušam prav v duhovnih poklicih; opomin in svarilo vsej zamejski slovenski skupnosti, naj z bolj živo vero v Boga in z bolj zavestno zvestobo Kristusovi Cerkvi podoživljajo svoje krščanstvo. - R. K.
★
Cerkveno imenovanje
Za dekana tržaškega stolnega kapitlja je bil imenovan dr. Lojze Škerl, škofov vikar. Iskreno čestitamo!
KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1975
A. Kobal: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Sedeč za pisalno mizo ni mogel ali hotel takoj začeti. Vzel je list papirja m pero, pa ni pisal. Uprl je vame oči, me gledal nekaj trenutkov, potem spregovoril:
»Ti si slovenski špijon!«
Gledal sem ga in se skoro zasmejal; a zapazil sem, da je strašno resen. • eveda sem vse zanikal, ker ni bilo nič res, a on je izvlekel iz predala debel ovoj v črnih, platnicah in ga odprl. Prvi list je najbrž vseboval poročilo, katerega mi ni pokazal. Oči so mu šle od odstavka do odstavka in našteval mi ]e vrsto obtožb. Vse sem glasno zanikal.
"Ti si v službi majorja Andrejka v Ljubljani,« me je obtožil med branjem »Od kdaj si njegovi službi? Meni lahko poveš. Kdo te je najeP«
O kakem majorju Andrejku nisem še nikoli slišal in tudi ne o kakem drugem slovenskem majorju ali oficirju. To je bil moj odgovor. In nikdar nisem bil v nobeni drugi službi kot pismonoša pod Avstrijo in, na žalost, vojak
KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1975
Marijana: Kanduš: »NA OBALAH MORJA«
Na velikonočni ponedeljek sta se Simona in Nadir poročila v barkovljan-ski cerkvi. Vsa prebujena narava je drugovala	njuni	sreči.	Po	poroki	sta
odpotovala na Cres. Tako si je želela Simona.
»Tam sem te vzljubila, tam naj se začne tudi najino skupno življenje.«
Ko sta na ladji, tesno drug ob drugem, sedela na oblazinjenih sedežih in strmela v beli pajčolan razpenjenih valov, ki jih je puščala ladja za seboj, je Nadir dejal:
»Sedaj vem, Simona, kaj je življenje in kaj trpljenje, vem predvsem, kaj je ljubezen, ti moja edina, nadvse ljubljena	žena.«
»Oba sva po trpljenju dozorela v moža in	ženo.	Ob	tebi	se	ne	>bojim
težav, kajti vse premore tisti, ki ljubi.«
Slovenska skupnost
0
tržaške riDvice
■■"v..
Bazovica
V Slomškovem domu v Bazovici so se prejšnji teden začela predavanja za mlade ljudi pod naslovom Zakonska sreča. Že prvo predavanje ge. Majde Musek iz Ljubljane, Ljubezen - večni problem človeka, je med našo mladino vzbudilo veliko zanimanje. Udeležilo se ga je nad 60 mladih ljudi,
Dr. Egidij Vršaj je imel v torek 28. januarja zanimivo predavanje »Enakopravnost v različnih družinskih vlogah«. V petek 31. januarja bo ga. Musek zaključila svoje predavanje Lj/ubezen - večni problem človeka. V torek 4. februarja bo naši mladini govoril dr. Marijan Šef o temi Telo v službi ljubezni. Zaključno predavanje bo spet imel dr. Marijan Šef o temi Ljubezen - čudež življenja.
Dekleta in fante, pa tudi mlado zakonce vabimo, da se predavanj polnoštevilno udeležijo.
Marijin dom pri Sv. Ivanu
V nedeljo 19. januarja je ansambel »Taims« pripravil vesel večer občinstvu Marijinega doma, ki se je prireditve udeležilo polnoštevilno ter se prijetno zabavalo ob zvokih ansambla, kateri šteje šest fantov in mlado pevko, in ob dovtipih napovedovalca, ki se je predstavil kot kak garibaldinec v rdeči majici.
Spored, obširen in zelo pester, je nudil v prvem delu koncertno glasbo, kjer je imela levji delež Nadja, ki je odpela s
KULT. KROŽEK »VELIKO GRADIŠČE«
iz Gročane priredi v soboto 1. februarja ob 20. uri v srenj ski hiši
PREŠERNOVO PROSLAVO
Nastopili bodo: Stane Raztresen, član SS gledališča, pevski zbor »Slovenec« iz Boršta in vaška mladina.
svojim zvonkim in prijetnim glasom kar devet pesmi: Kupite rože, Hitro mine čas, Narobe svet, Fantič moj, kaj mi lažeš, Rekel mi je, Srebrni lasje. Reci dobra stara mamica in francosko (v lepi izgovarjavi) Apres toi ter končno Prinesi mi rože. Boris je odlično zapel Pegasto dekle. V priredbi Janeiza (fantje so se predstavili samo s krstnim imenom) je ansambel zapel dve črnski: On nosi svet na rokah in Kum ba yah, ki so vžgale občinstvo, katero je nagradilo nastopajoče s spontanim aplavzom. Prireditev se je zaključila z veselimi »Super avtomat« in »Nikdar domov«. - E. F.
Nova seja sveta Slovenske skupnosti
Dne 22. januarja se je svet Slovenske skupnosti ponovno sestal pod predsedstvom tajnika Dolharja na redni seji. Na dnevnem redu so bila predvsem organizacijska vprašanja, porazdelitev in potrditev referentov v izvršnem odboru ter ustanovitev in potrditev posameznih komisij.
Bile so ustanovljene sledeče komisije: šolska, za družbena občila in kulturo, za organizacijo in statut, za krajevne ustanove, urbanistična, finančna in gospodarska ter komisija za družbena vprašanja.
Svet je razpravljal o sledečih vprašanjih: ustanovitev slovenskega šolskega okraja, volitve na univerzi, mladinsko vprašanje.
Na glavo obrnjeno vreme
Kmalu si bom naložil sedmi križ, pa ne pomnim tako mile zime kot je letošnja. Včasih je bila v tem času taka zima, da se je človek bal iti iz hiše v mraz in burjo, letos pa še ni bilo treba nobenemu obleči težke zimske suknje. Seveda so s tako zimo vsi, ki so bolj revni na kurjavi zadovoljni, pa tudi drugi na splošno, saj je kurjava postala zelo draga.
Dosti let se že vozim skozi Barkovlje, pa se ne spominjam, da bi videl cveteti mandelj kmalu po sv. Treh kraljih. Iz grljanskega brega, kjer imam zemljo, pa sem prinesel domov bele večcvetne narcise in vijolice, iz vrta pa nosim repo kot jeseni.
Divji mandlji poganjajo listne popke, prav tako mirabolanka, neke vrste divja sliva, ki služi za podlago vseh vrst sliv, marelic in mandljev. Razne vrste breskev se — na žalost še prezgodaj — pripravljajo, da odpro svoje cvetne brste.
Ko sem te dni kopal jame za breskve, me je spremljalo ptičje petje: kosi s svojimi prvimi ljubezenskimi klici, siničke s svojim »špiči-špiči« in »čiči dol - čiči dol«, taščice in kraljički s svojim drobljenjem. Tako se mi je zdelo, da smo že v pravi pomladi, ne pa sredi zime.
Naj omenim še čmrlja, ki sem ga videl dva dni pred svetim večerom in dva dni pred sv. Antonom, opatom in puščavni-kom, seveda ne istega. Naši stari so pravili, da sveti Anton opat ne pusti ne kopat ne orat, letos pa se lahko oboje opravlja. Da ne govorim še o množici muh in
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI priredi v nedeljo 2. februarja v kino dvorani v Bazovici
PREŠERNOVO PROSLAVO
Sodelujejo: otroški pevski zbor »Slomšek«, domači cerkveni pevski zbor in ansambel »Kondor«.
mušic, ki so se takoj pojavile, čim se je pokazalo sonce.
Naši predniki so poznali pregovor: Volk ni še nikoli zime snedel in pa: Če je prosinec gorak, bo kmetič siromak. Pa upajmo, da ne bo tako hudo, saj je pravih kmetov vedno manj, atomske eksplozije so pa tudi vreme postavile na glavo.
D. H.
Dne 17. januarja se je sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti v razširjeni sestavi. Prisotni so bili odborniki Lokar, Mljač, Tul, Terčon, predsednik sveta Ha-rej, članica šolske komisije Rebula, organizacijski tajnik Rutar. Predsedoval je tajnik stranke Dolhar. Razširjeni odbor je nadaljeval razpravo o pooblaščenih odredbah, ki jo je bil začel na prejšnjih sejah ter na raznih terenskih sestankih. Poročala sta Alenka Rebula in Lojze Tul. Bilo je izdelano skupno stališče stranke in skupna izjava za javnost o tem važnem vprašanju za slovensko manjšino, predvsem glede volitev v šolske svete in glede oblikovanja bodočega šolskega okraja.
Pooblaščene odredbe so sad dolgoletnega boja študentov, šolnikov in demokratične javnosti za splošno reformo šolstva. Slovenska šola je aktivno in vztrajno sodelovala pri teh naporih, v zavesti, da je šolsko vprašanje bistveno gibalo v življenju manjšine in družbe.
Ugotavljamo, da zahteva kriza italijanskega šolstva globalnih prijemov, predvsem na področju šolske gradnje, povečanja števila službenih mest za šolnike, brezplačno šolanje, prenovitev programov in metod dela. Z ozirom na našo narodnostno skupnost pa opozarjamo na sledeča pereča in odprta vprašanja: raztegnitev slovenskih šol na Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino, avtonomni značaj slovenske šole, prireditev programov in metod dela njenim svojskim narodnostnim zahtevam, dokončna ureditev položaja vsega učnega in drugega osebja na šolah.
Glede na vso to celovito problematiko so pooblaščene odredbe sicer pomemben, a le začeten korak, kateremu morajo slediti odločilnejši ukrepi, ki jih današnja družba pričakuje in zahteva.
Zato poziva Slovenska skupnost vse svoje volivce, da se kot zavedni državljani in Slovenci vključijo v javne razprave in volitve v šolske svete, ki so pred vrati. S tem bodo zavestno branili demokratično in narodno vlogo, ki jo mora imeti slovenska šola.
Novi ustroj naj se izvede čimbolj dosledno in učinkovito, in tako, da bo tudi naša šola res odsev zanimanja, skrbi in odgovornosti vseh družbenih in nazorskih komponent, predvsem naše narodnostne skupnosti. V interesu slednje je torej, da se sestavijo takšne skupne kandidatne liste, ki bi bile sporazumen odraz vseh omenjenih komponent. Zato poziva Slovenska skupnost vse volivne upravičence pri šolskih volitvah, da sodelujejo pri pripravah list in sprejmejo kandidature, se udeležujejo volitev in zavestno glasujejo.
Omenjeni odloki predvidevajo tudi ustanovitev šolskih okrožij na teritorialni o-snovi. V vseh teh telesih je predvideno tudi zastopstvo slovenskih šol in staršev (čl. 16 in 34). Vendar pa državni zakonodajalec ne priznava funkcionalne in operativne avtonomije slovenskega šolstva, kar je ena temeljnih zahtev manjšine. V tem smislu bi morale vse slovenske šole v pokrajini, oziroma deželi, spadati v samostojno šolsko okrožje. Takega okrožja pa zakon v sedanji obliki ne predvideva.
Slovenski dejavniki bi se zato morali sporazumeti glede ustreznega popravka k temu zakonu in ga skupno zagovarjati, če hočemo tako okrožje doseči.
^MIHINMniHlllIHIIIIIllllUUNUlINniinililllHIinilHIHIJIIIiniUHniinhllllMMIIIHHIHlinnillUllllllltllllMIIIIIIIIIIiliiiiiiiiiiiiii^
To nedeljo 2. februarja velikodušno podprimo svoj slovenski katoliški tisk!
VLADIMIR NAZOR
CegcnJo	2
® sv* KriSlolu
Roko jc držala otroku pod glavico in ga lahno zibala, medtem ko je njen glas postajal vse tišji in tišji in se je njena govorica spremenila v pesem uspavanko.
Ko se je dete umirilo in zaspalo, se je beračica dvignila in ga odnesla v noč.
Tako
III.
se je Hortika vlačila iz vasice v vasico ob reki in nosila v naročju dete. ležko ga je hranila, z njim je pogosto ptenočevala med vejami vlažnega grma ali med ruševinami zapuščene bajte.
1 astirji so nastavljali dete kozam pod seske; kmetice so ga včasih rano v jutru našle na svojem dvorišču, pa ga vrgle na seno v hlevu, da bi se tam izjokalo, dokler se ne bi spet prikazala beračica.
Brodarji na reki so večkrat obstali, ko so ga zagledali, kako se valja golo in mo-J41 o od nočne rose po njihovih splavih, ■graje se kakor mačka s konci ladjarskih
vrvi. Nora beračica ga je puščala ali pozabljala zdaj v s trnjem obraščenem kraju ob robu gozda, zdaj v šašu ob reki, zdaj v jarku kraj pota in prebivalci vasi so imeli vedno opravka s tem otrokom, ki so ga tujci klicali za Reprobusa, prebivalci vasi pa za Prekletega.
Kljub temu, da je bil otrok zapuščen, slabo hranjen in vedno nag ali pa zavit le v cape, je naglo rastel in bil vedno zdrav, mcčan in trdoživ. Komaj je zapustil seske, že je z zobmi lomil lesene žlice, z dlanmi tri orehe. Ko je shodil in začel rasti, je preganjal pse po dvorišču, podiral plotove, lomil vratca v kolibi, v katero ga je Hortika zapirala.
Vse to je ta otrok počel nekako mirno, ne iz jeze ali objesti, temveč le od prevelike sile, ki je bila nagrmadena v njegovem otroškem telescu, že presilne za njegova leta.
Toda otrok ni imel nikogar, ki bi bil nanj ponosen, ki bi ga varoval in usmerjal njegovo moč. Tako je inali Prekleti tovarišu pri igri stisnil roko tako močno, ali ga pobil s tako silo na tla, da je vedno nastalo vpitje in jokanje, deček pa jih je
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiuiimmiiNiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiimimmiimiiiiiiiiimiiiiiniimiiiimmiiiiiiiiiiMiiiiiiiii miiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
potem skupil od starejših, kolikor jih je mogel nositi. Nekateri so ga skušali izkoristiti, pa je ta nespretni deček lomil brodniku med vožnjo vesla, pri navijanju trgal vrvi, drvarju je na sečnji krhal sekire, kovaču kvaril delo, ker je premočno udarjal ali prekomerno pihal meh.
— Daleč od nas on in njegova moč! so govorili ljudje in Reprobus, ki se je bil medtem razvil v mladeniča, se je spet znašel sam in izgubljen. Odslej naprej se je bal karkoli čvrsto prijeti v roke, skočiti na karkoli, se nasloniti na karkoli. Ni ga mogel najti, s komer bi se lahko spoprijel, da bi se ponašal, kakor so se ostali možaki in mladeniči, zato je njegova neizkoriščena moč kar kipela in klokotala v njem kakor vrela voda v pokritem kotlu.
Da ne bi prekipela, zato je pozimi, ko so gozdovi opusteli, šel v goro nad vasjo in se po ves dan bahal s svojo močjo. Plezal je po drevesih in lomil z njih suhe veje. Smehljal se je ob misli, da bodo drugo jutro, ko bodo prišle v gozd nabirat suhljad, stare ženice blagoslavljale nočni vihar, prepričane, da je veter polomil in razprostrl po stezicah toliko suhljadi.
Na ramena si je deval tovore, nosil v hrib in metal v jarek kamenje, posejano po loki, in se veselil, da bo otrokom laže, ko bodo spet prišli v gozd nabirat jagode in gobe. Obrobljal je prepade in brezna z velikimi skalami, krčil je pot skozi s trnjem in vrbami zarasle predele, gradil lesene mostove prek potokov in valil skale od vhoda v jamo.
Ko pa ga je obšla trudnost, se je napil vode v studencu, pojedel svoj črni kruh, sedel na mah pod hrastom in se zagledal v sonce, ki je tonilo med drevesi ter zapel kako pesem, ki ga jo je bila naučila nora beračica.
IV.
Hortika se je postarala. Mrtvoud ji je skrivil noge in roke, obraz ji je posinjel, lasje so ji izpadli.
Odeta v cunje je ležala nepremično na ognjišču v kolibi, ki jo je bil zgradil Reprobus, in nepremično zrla v ogenj ali v pepel, pri tem pa lila solze iz motnih oči in nekaj mrmrala z opletajočim jezikom. Neprestano se je tresla od mraza in kosti so ji šklepetale. Nepotešljiva lakota ji je krčila želodec. Mladenič ni mogel prinesti
dovolj drv, da bi jo ogrel, in ni mogel do tolikšne hx-ane, da bi jo nasitil. Mršavo in sključeno telo starke je bila jama, ki je požirala vse, kar je vanjo vrgel.
— Kruha! Kruha! — je prosila mrtvo-udna, zroč Reprobusa s široko razprtimi, gladnimi očmi in šklepetajoč s čeljustmi.
Mladenič jo je jemal v naročje, da bi jo ugrcl, in jo hranil kakor mati otroka, medtem ko so solze iz starkinih oči padale na njegove roke. Skušal ji je na vse načine ustreči, pa je do predkratkim bilo še huje.
Starko je prevzel skrivnosten strah; bala se je vsake sence in vsakega šuma. Malo z besedami malo pa z očmi je nejasno in v presledkih skiušala fantu pripovedovati o grozotah, ki jih vidi in sliši, ko ni njega ob njej. On jo je tešil in miril, pa vse zaman; njen strah je le rastel in tako mu ni preostajalo drugega, kakor da jo je jemal v naročje in nosil s seboj: v gozd, kjer je podiral drevje, k reki, kjer je pri brodnikih največ zaslužil.
(Se nadaljuje)
Na dan nedelje za katoliški tisk bo v Katoliškem domu v Gorici
2. februarja ob 16. uri
Časnikarji in tiskarji so proslavili svojega patrona
Na povabilo goriškega nadškofa msgr. Cocolina so se tudi letos časnikarji in tiskarji zbrali na dan sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika tiska, v petek 24. januarja v škofijski palači, kjer je msgr. Cocolin zanje opravil sv. mašo.
V nagovoru je g. nadškof razvil psalmi-stovo misel: »Bratom bom oznanjal Gospodovo ljubezen.« Ta stavek je za vsakega časnikarja in tiskarja zelo pomemben in sili k resnobi v delu ter k razmišljanju o poslanstvu tiska. Tudi tisk sam mora biti v božji službi in mora razlagati načrte, ki jih ima Bog z nami. Mi grešimo s površnostjo in povprečnostjo, s premajhno pozornostjo do drugih. Vse to prihaja odtod, ker je naš odgovor na vero premalo oseben, svoboden in odgovoren. Ko smo v službi tiska, naj bi po besedah sv. Pavla poganom, tj. vsem, ki so odtujeni Bogu, razkrivali neizčrpno božje bogastvo. To bomo zmogli le, če bomo sami v posesti teh zakladov. Zato je treba našo vernost v sebi znova odkriti, jo osvežiti, okrepiti in nato drugim posredovati.
Po sv. maši je g. nadškof vse navzoče povabil na majhno okrepčilo. Pogovor se je v nevezani besedi nadaljeval, pri čemer je g. nadškof vsakomur posvetil nekaj časa in tako z zgledom pokazal, da je oče vseh in kako mu je drago, da more biti v stiku s svojimi verniki.
38. premiera dramske skupine iz Štandreža
Mogoče je igra usode hotela, da je prav na dan, ko je tržaški slovenski dnevnik objavil članek, v katerem ugotavlja, da je treba na Goriškem ustanoviti prepotrebne dramske skupine, dramski odsek prosvetnega društva »Štandrež« proslavil desetletnico svojega delovanja z 38. premiero. V Štandrežu se je dramska dejavnost okrepila z dograditvijo župnijske dvorane leta 1965, v naslednjih letih pa je skupina predstavila občinstvu 37 del z več kot sto nastopi na Goriškem, Tržaškem, Koroškem, v Švici in Rimu.
Z nedeljsko komedijo v treh dejanjih Sama in Belle Spevvack »Naši trije angeli«, so štandreški igralci pokazali, da so dovršena celota. Njihova igra je bila lahkotna in uglajena. Posebno so se odlikovali »trije angeli«, ki so izvrstno nakazali tri različne značaje ljudi in popolnoma prepričali občinstvo. Ne smemo prezreti nekaterih fines, ki so jih igralci pod vodstvom svojega vestnega in požrtvovalnega režiserja Aleksija Pregarca izvedli s prepričljivostjo, vredno poklicnih gledališč. Tudi ženske vloge so bile odigrane zelo doživeto.
Ob tej premieri so igralci in njihov že stalni režiser Aleksij Pregare lahko ponosni, da so ustvarili tako idealno sožitje, ki jih bo vodilo k vedno večjim uspehom.
Ob desetletnici dramske dejavnosti PD »Štandrež« je izšla tudi lična spominska brošura na 20 straneh. V knjižici, ki ji je spremno besedo »Odrsko ljubiteljstvo« napisal Aleksij Pregare, uvodne misli pa izrazil Damjan Paulin, so v kronološkem redu podana vsa dela, ki jih je dramski odsek uprizoril v desetletju 1965-1975, v drugi polovici pa je objavljen niz fotografij iz raznih gledaliških nastopov.
V. Koršič
»Hlapec Jernej« na Goriškem
V treh zaporednih dneh je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gostovalo na Goriškem: v nedeljo 26. januarja v Števerjanu, v ponedeljek v Katoliškem domu v Gorici in v torek v Doberdobu. Predvajalo je Cankarjevo novelo »Hlapec Jernej in njegova pravica« v odrski priredbi Jožeta Babiča. Sodelovalo je tudi SSG iz Trsta. Igravci so si s svojim izvajanjem osvojili navzoče občinstvo, ki bi bilo lahko še številnejše, saj klasična dela iz naše književnosti predstavljajo kulturni zaklad, iz katerega moremo vedno črpati duhovno hrano.
Živo, doživeto in nepozabno je hlapca Jerneja podal član SSG iz Trsta Stane Raztresen. Prav tako so odlično podali svoje vloge Iztok Jereb v osebi mladega Sitarja kakor tudi Breda Urbič v vlogi mlade Sitarice. Nastopili so še Matjaž Turk, Tone Šolar, Ivo Barišič, Ernest Ze-ga, Janez Lavrih, Stane Leban, Berta Ukmar, Metka Franko, Dragica Kokot-šolar, Teja Glažar ter nekateri drugi v različnih vlogah. Sceno in kostume je zamislil Vla-
dimir Rijavec, za glasbeno spremljavo je poskrbel France Lampret, režiral je znani režiser in dramatik Jože Babič.
Občinstvo v dvorani Katoliškega doma je z zavzetostjo sledilo iskanju pravice hlapca Jerneja, ki je ne najde nikjer na svetu in zato si pravico sam naredi, ko zažge Sitarjevo domačijo ter v njej tragično premine. Posebnost in teža vse odrske predstave je bila predvsem v besedah hlapca Jerneja, ki je simbol upora proti izkoriščanju človeka po človeku, proti krivicam, lažni morali in resnici. Dramska izvedba nudi tudi današnjemu človeku marsikaj koristnega za njegovo notranjo človeško in socialno rast.
Nastop zbora »E. Adamič«
V okviru pevske turneje ob 50-letnici obstoja svojega zbora so člani učiteljskega zbora »Emil Adamič« iz Ljubljane nastopili preteklo nedeljo v Gorici v palači Attems. Prejšnja dva dneva so že nastopili v Sežani in Novi Gorici, turnejo pa so 27. januarja zaključili v Ljubljani.
Zbor, ki šteje skoro 70 pevcev, je pod vodstvom prof. Branka Rajštra zapel vrsto pesmi od Gallusovih in Bachovih skladb do narodnih in borbenih. Po koncertu so se slovenski zamejski učitelji srečali pri večerji s člani zbora in se povezali z njimi v prisrčnem pogovoru.
Verižno trčenje na avtocesti Trst-Benetke
V soboto 25. januarja je prišlo na avtocesti, ki povezuje Trst z Benetkami, na odseku med Villessejem in Palmanovo zaradi goste megle do verižnega trčenja, ki je zahtevalo eno smrtno žrtev (61-letni Enrico Ulini iz Tržiča) ter 30 ranjenih. Tudi materialna škoda je velika: bolj ali manj je bilo poškodovanih 15 osebnih avtomobilov in tovornjak, ki je vozil zadnji v koloni in je s svojim trčenjem povzročil še dodatni udar v vrsti poškodovanih vozil. Zaradi nesreče je bil promet zaprt do ene ure popoldne.
Volitve v šolske svete
Na vseh šolah se pospešeno vršijo priprave za volitve v razne šolske svete. Na osnovnih šolah so kandidatne liste že predložene. Kandidati smejo imeti sedaj voliv-ne shode, da pojasnijo program, ki ga mislijo izvajati. Vsaka lista ima lahko en volivni shod na sedežu šole. Informirani smo, da bo tak shod imela kandidatna lista šolskega okrožja za goriško in pa za doberdobsko okrožje. Datum bo sporočen kasneje. Prav je, da si kandidati začrtajo jasen in stvaren program, saj je potreb na naših šolah veliko. Volitve na osnovnih šolah bodo v nedeljo 9. februarja.
Na enotnih srednjih šolah morajo ta teden sestaviti kandidatne liste za zavodske svete. Upati je, da bodo tudi na teh šolah uspele dogovorjene enotne liste.
Na višjih srednjih šolah bodo morali predložiti kandidatne liste v teku prihodnjega tedna. Na teh šolah so predvidene zavodske liste tako za starše, ki smejo imeti največ tri kandidate, kot za dijake, ki prav tako lahko predlagajo največ tri kandidate. Omeniti velja, da je parlament izglasoval popravek o starosti dijakov, ki so lahko izvoljeni na višjih srednjih šolah. Aktivno in pasivno volivno ptravico imajo vsi dijaki, ki so nad 14 let stari. Prej pa je bilo določano, da imajo pasivno volivno pravico samo dijaki stari nad 16 let.
Na slovenski trgovski šoli v Gorici so starši že izbrali svoje kandidate. Ti so: Cvetka Dornik iz Pevme, Saverij Rožič iz Podgore, Remo Devetak z Vrha.
Šolsko ministrstvo je obvestilo, da bo na tej šoli lahko tudi 4. razred od prihodnjega šolskega leta dalje, vendar samo če se vpiše vsaj 8 dijakov.
prireditev v korist katoliškega tiska
Dramska skupina PD »Štandrež« bo uprizorila duhovito komedijo v treh dejanjih
»NAŠI TRIJE ANGELI«
Pred igro in v odmorih pa bo na dobitkih zelo bogat
SREČOLOV
Vse prijatelje dobrega tiska toplo vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu.
S P
R T
Ponovna zmaga 01ympije
Zgodilo se ni nič nepredvidenega in Olympia je zabeležila svojo tretjo zaporedno zmago v letošnjem prvenstvu. V Čedadu je premagala ekipo ASFJR s 3 :1 (15 : 8, 5 : 15, 15 : 5, 15 : 13).
»Modri« so dopotovali v Čedad gotovi zinage, a jih je nasprotnik presenetil. Vendar ne z igro, ampak s telovadnico, ki ni bila. primerna za tekmo; bila je namreč majhna in tla so bila zelo spolzka. To je spravilo igralce v zadrego, kajti ko so poskušali iznenaditi nasprotnika s hitro igro, so napadalci pogosto padali na tla. To jih je seveda še bolj razočaralo in zato je bila igra precej slaba. Kljub vsem težavam so prvi set gladko zmagali (15 : 8).
Ko je vse kazalo, da bo zmaga lahka, so vnovič nastale težave s terenom, ki je onemogočal dobro obrambo, pa tudi na pake so bile precej pogoste. Vse to je pripomoglo k uspehu domačih igralcev, ki so ta set osvojili z rezultatom 15 : 5.
V tretjem setu so bili 01ympijci bolj pazljivi, igrali so počasneje a sigurnejše. Nasprotnika so spravili v težavo tudi zato, ker je bil to pot ta prepričan v lahko zmago; dosegli so odločilno prednost m set zaključili z rezultatom 15: 5. Moštvi sta bili v četrtem (in zadnjem) setu dokaj enakovredni in igra je bila zelo napeta. Kljub temu je Olvmpiji uspelo doseči odločilni dve točki, ki sta ji omogočili zmago.
Ekipa ASFJR se je izkazala za solidno moštvo, ki bo najbrž prekrižalo račune še marsikomu. A poglejmo, kaj predstavlja ta zmaga za 01ympijo. Predvsem to, da ostaja še vedno na vrhu lestvice; drugič, igralci bodo igrali v soboto eno odločilnih tekem bolj mirno, kajti tudi morebiten poraz še ne pomeni izgube vseh možnosti za dobro končno uvrstitev.
V sobotni tekmi je trener postavil standardno ekipo, v kateri so se najbolj izkazali Ferfolja in Pavletič, pa tudi drugi se niso slabo odrezali.
Kot smo že omenili, čaka Olympijo v soboto težka preizkušnja: na domačem terenu bo namreč srečala ekipo Tomane, ki velja za enega glavnih favoritov prvenstva. Rezultata ni mogoče predvidevati, vendar pričakujemo, da se bodo »modri« tudi tokrat izkazali.
Tekma bo v soboto 1. februarja ob 18. uri v telovadnici v dolini Korna. Vsi navijači in ljubitelji 01ympije naj se srečanja udeležijo. - Kronist
LISTNICA UPRAVE
Ponovno in ponovno opozarjamo naše cenjene naročnike, naj ob vsaki pošiljki, pa najsibo denarni, spremembi naslova ali ukinitvi lista navedejo vedno točen naslov. Ne zadostuje samo Trst, če kdo npr. stanuje na Opčinah, Devinu ali kje v tržaški okolici. Naslov naj bo vedno isti kot na časopisu, ki ga prejemate. Večkrat se nam je že primerilo, da je denarno nakaznico oddala npr. hči in napisala svoje ime, časopis pa prejema mati. Koiiko dragocenega časa izgubimo s takim iskanjem in ugibanjem in koliko nevšečnosti imajo s tem tudi naši naročniki. Zato lepo prosimo vse naše naročnike, naj to naše opozorilo upoštevajo, še posebno ker ni prvič, da jih za to prosimo.
Tečaj za sodobno pojmovanje družine
se bo nadaljeval to soboto 1. februarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Predavala bo ga. Majda Musek iz Ljubljane. Naslednji predavanji bosta v sredo 5. in v četrtek 6. februarja ob isti uri. Govoril bo p, dr. Marijan Šef.
Predavanje o temi »Sodobne smernico v onkologiji« prireja Združenje slovenskih medicincev v Trstu. Predavanje bo v petek 31. januarja ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Poročilo o XI mednarodnem kongresu za kancerologijo v Firencah bo podal prof. dr. Stojan Plesničar z nekaterimi sodelavci z onkološke ga inštituta v Ljubljani.
Pravljična igra »Jurček« bo v Kulturnem domu v Trstu v torek 4. februarja ob 15.30.
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 2. do 8. februarja 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Polžek si išče nevestico«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 »Sampiero«. Igra. 19.00 Folk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi.
20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.25 Pesmi za vse okuse.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč. Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za
pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Stane Malič. 19.25 Za najmlajše. 20.35 B. Martinu: »Komedija na mostu«, operna enodejanka. 21.30 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.15 Družinski obzornik.
19.35 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.30 Pesmi brez besed.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Verska gibanja v Italiji. 19.25 Za najmlajše.
20.35 »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. 22.05 Sprostitev ob glasbi.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 Ester Sferco:
V Doberdobu bo na svečnico 2. februarja ob 10.30
VZHODNA LITURGIJA
»Po vrnitvi«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.40 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Karel Pahor. 19.20 Pevska revija.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Odskočna deska«. 21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 2. do 8. februarja 1975 Nedelja: 9.30 Svet v vojni. 10.20 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 18.25 »Vesolje 1999«, film. 20.05 »Odpisani«, na-dal. 21.00 Karavana: Resava. 21.35 Šport.
Ponedeljek: 17.35 Drejček in trije Mar-sovčki. 18.10 Na sedmi stezi. 18.45 Nega bolnika na domu. 20.05 »Očetova sončnica«, drama. 21.15 Kulturne diagonale. 21.45 »Kar iepo«, kratek film.
Torek: 17.20 Smučate s K. Schranzem.
17.35 »Očala tete Bajavaje«. 18.15 »Nikogar ni doma«, film. 18.25 »Avtomobil skozi kamero«, film. 21.05 »Crno mesto«, nadalj.
Sreda: 16.25 Košarka Bosna : Barcelona.
18.15 »Viking Viki«. 20.05 »Čudaki«, film. Četrtek: 17.30 »V 80 dneh okoli sveta«,
film. 18.20 »Moliere za smeh in jok«. 20.05 Clochemerle. 21.30 Sanjarjenje.
Petek: 17.20 Pisani svet. 18.15 Oktet Gallus. 18.50 Doktor, pomagajte. 20.00 Proslava ob slov. kult. prazniku. 20.50 »Ljubimca iz Verone«, film.
Sobota: 15.45 Odbojka Mladost : Jedin-stvo. 17.25 Košarka Rabotnički : Olimpija. 18.25 »Aliče v čudežni deželi«, film. 20.30 Smučate s K. Schranzem. 20.40 Cez ocean.
21.15 »Vse za Ivi«, film.
OBVESTILA
Drugi slovenski večer, ki ga prireja Kulturni krožek briške mladine Plešivo-Krmin, bo v soboto 1. februarja ob 20. uri v mestnem gledališču v Krminu. Nastopila bosta moška zbora »Mirko Filej« iz Gorice in »Valentin Vodnik« iz Doline, folklorna skupina iz Sovodenj ter glasbeni ansambel »Lojze Hlede« iz Števerjana. Za zaključek bodo igralci SS gledališča iz Trsta nastopili s Štokovo burko enodejanko »Mutasti muzikant«.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo prihodnji ponedeljek 3. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
Veseli slovenski popoldan je naslov zabavne prireditve, ki jo bo izvajal na pustno nedeljo 9. februarja v Katoliškem domu v Gorici ansambel »Taims« z Opčin. Sledila bo prosta zabava.
Ravnateljstvo učiteljišča »S. Gregorčič« v Gorici sporoča, da bo v torek 4. februarja ob 18. uri roditeljski sestanek v risal-nioi učiteljišča v ul. Croce 3. Vabljeni starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ali njihovi namestniki.
Maša za cerkveno edinost bo v Trstu v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v ponedeljek 3. februarja ob običajni uri. Sledi ekumenski razgovor.
Večer filmov Aljoše Žerjala bo v soboto 1. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Na sporedu so filmi: Devet zlatih kolajn športnicam Š. Z. Kras, svet Klavdija Palčiča, sentimentalno potovanje, S. Maria de Iquique (Čile), zapiski iz Male Azije. Vabi KASTA.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo nastopilo s Cankarjevo zgodbo »Hlapec Jernej in njegova pravica« v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 2. februa-ja ob 16. uri.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Evlalija Šorli 7.000; Jožefa Kosovel 2.000; Devetak, Štandrež, 10.000; inž. Slaviko Tratnik, Nemčija, 5.500; dr. Dino Vrtovec 35.000; Marija Udovič 1.000; Pina Pischianz 4.000; Pepca Srebrnič 5.000; družbenica ob prvi obletnici tragično umrlega dragega brata 5.000; N. N. 3.000; Ludvik Cevdek, Peč, 4.000; N. N., Trst, 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: namesto ovetja na grob s. Hortulane N. N. iz Trsta 2.000; dr. Anton Ravnik v spomin duhovniške matere Zofije Mazora 30 USA dol.; družina Viatori, Gorica, na grob pok. Jožefe Makarovič 10.000 lir; v isti namen hčerka s. Margerita 20.000 lir.
Dr. V., Gorica, daruje za Zavod sv. Družine, Katoliški dom in v sklad Katoliškega glasa po 10.000 lir.
Ob sedmi obletnici smrti Minke Tušar se daruje za tiskovni sklad, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in za slovensko duhovnijo v Gorici po 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca in Berte Petelin daruje Olga Petelin za sklad Katoliškega glasa in za Zavod sv. Družine po 5.000 lir.
Ob deseti obletnici očetove smrti daruje hčerka Vida po 4.000 Idr za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče. V isti namen daruje nečakinja Vanda Rojc por. Marcosig za cerkev sv. Ivana 4.000 lir.
N. N., Gorica, daruje za Katoliški glas 10.000, za slovensko župnijo v Gorici in za Alojzijevišče pa po 5.000 lir.
Za števerjansko cerkev: namesto ovetja na grob Karla Klanjščka, člana Kmečko-delavske zveze, daruje odbor 20.000 lir.
Za misijonarja štanta: N. N. iz Trsta 10.000 lir.
ZAHVALA
Krščansko je dokončala dne 21. januarja svojo življenjsko pot v 76. letu starosti
Josipina Nanut
vd. Makarovič
Hčerka redovnica, s. Margerita, vabi vse, ki so jo poznali, naj se ji pridružijo v molitvi.
Gorica, 24. januarja 1975
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo