UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30.-novembra 1978 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir 7.a inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22 207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda TISKOVNA KONFERENCA NAŠIH KULTURNIH DRUŠTEV V VIDMU TUDI BENEŠKI SLOVENCI ZAHTEVAMO GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO PISMO DRUŠTEV ZAVRAČA IZKRIVLJENO PODOBO NAŠE NARODNE STVARNOSTI, KI SO JO DALI NEKATERI ŽUPANI POSEBNI KOMISIJI V RIM Potrditev lastne pripadnosti slovenskemu nacionalnemu telesu, odločna azhteva po globalni zakonski zaščiti in po polni uresničitvi člena 6 republiške ustave o zaščiti manjšin, obsodba slepomišenja in vsakršnega reduktivnega in ozkega tolmačenja te problematike, to so bile glavne teme tiskovne konference, ki so jo predstavniki beneških kulturnih društev priredili v videmskem hotelu «Ambassador», v četrtek 9. novembra. Konferenco so sklicali, da bi orisali svojo negativno oceno rezultatov ankete med beneškimi občinami, v katerih živijo Slovenci in za katero je dala pobudo posebna komisija pri predsedstvu vlade za preučevanje vprašanj slovenske manjšine. To oceno so predstavniki beneških kulturnih društev skupno s krajevnimi upravitelji, občinskimi svetovalci in predstavniki demokratičnih strank v Beneških dolinah strnili v dokument (le-tega objavljamo v celoti), ki so ga poslali predsedniku komisije, prof. Cas-sandru in predsedniku vlade Andreottiju. V daljšem uvodnem posegu so prof. Marino Oualizza, prof. Pavel Petricig in arhitekt Valentino Simo-nitti poudarili, da so beneška kulturna društva priredila konferenco, da bi seznanila s svojimi stališči tu- di širšo furlansko in italijansko javnost, saj «gre za skupen boj za u-resničevanje ustave in uveljavljanje demokracije». Enotni dokument beneških kulturnih društev je odgovor beneških Slovencev na rezultate ankete, ki jo je priredila posebna komisija pri predsedstvu vlade in ki v veliki meri izkrivlja narodnostno in jezikovno stvarnost v videmski pokrajini. To je po eni strani posledica zasnove vprašalne pole, ki je obravnavala celotno problematiko zaščite manjšin kot zelo vprašljivo, po drugi pa tudi neposrednega posega pokrajinskega tajništva krščanske demokracije, ki je z zaupno o- krožnico pozvalo vse lastne župane in občinske upravitelje, naj osvojijo stališča stranke. KD pojmuje Slovence, ki živijo v deželi Furlaniji -Julijski krajini, kot dve ločeni telesi: eno predstavljajo tržaški in go-riški Slovenci, drugo pa beneški. Lete vrhu vsega prikazuje kot razpršene in osamljene skupine, brez vzajemnih kulturno-jezikovnih stikov in torej z zgolj folklorističnimi značilnostmi. Ta zunanji poseg in pismo, s katerim je videmski prefekt opozoril vse prizadete župane na «delikatnost» problematike, sta brez dvoma vplivala na odgovore občin, ki so bili protislovni: nekateri upravitelji so priznali objektivno stvarnost in so prispevali k delu komisije s tvornimi predlogi, drugi pa so mehanično vnašali v odgovore vsebino že vnaprej pripravljenega osnutka. Kljub temu pa tudi najbolj negativni odgovori niso mogli zanikati obstoja in organizirane prisotnosti Slovencev. To predstavlji brez dvoma korak naprej v primerjavi tudi z ne preveč oddaljeno preteklostjo, ko bi iz vseh odgovorov izzvenelo le narodnostna mržnja in vzdušje hladne vojne. Oualizza, Petricig in Simonitti so poudarili, da govorijo v imenu vseh beneških društev in predstavnikov demokratičnih strank, ki so sodelovali pri oblikovanju pisma. Obenem so tudi izrecno pripomnili, da predstavljajo vse osveščene Slovence, ki se zavedajo lastne nacionalne identitete in zahtevajo pravice, ki jim jih jamči ustava. Morda v tem pogledu res ne predstavljajo celotnega slovenskega življa v Benečiji, vendar — kot je poudaril nekdo od diskutantov — to ne zmanjšuje reprezentativnosti društev, pač pa postavlja na zatožno klop tiste, ki so odgovorni za kulturno degradacijo, ki se je začela pred sto leti in je, žal, vidna še danes. PISMO NAŠIH DRUŠTEV INVIATO A ROMA IL DOCUMENTO DEI NOSTRI CIRCOLI Predstavniki vseh slover. skih organizacij v videmski pokrajini so se dne 9. oktobra sestali na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko, da bi enotno ocenili način in rezultate ministrske ankete v občinah, kjer živijo Slovenci. Sestanka so se udeležili občinski svetovalci, upravitelji in voditelji demokratičnih strank iz Čedada, Na-diških dolin, Trske doline, Rezije in Kanalske doline. Po preučitvi dejstev in dokumentov so organizacije soglasno ocenile celotno anketo za odločno negativno in sklenile, da seznanijo javnost s svojo oceno preko tega pisma predsedniku posebne komisije pri predsedstvu vlade za preučevanje vprašani Slovencev v Italiji. Glede izbire anketne pole kot edinega raziskovalnega sredstva, slovenske organizacije protestirajo, ker jih posebna komisija za vprašanja slovenske manjšine ni vprašala za mnenje, kot se tudi ni posvetovala s sloven skimi upravitelji ter z izvoljenimi in s političnimi predstavniki Slovencev videmske pokrajine. Kljub objektivnim pogojem, zaradi katerih je uveljavitev člena 6 republiške ustave o zaščiti jezikovnih manjšin dolžnostna in neodložljiva, je iz anketne pole predsedstva vlade mogoče razbrati, da je zaščita vprašljiva, podvržena anketam in odločbam izvoljenih svetov o «zahtevi skupin, da se jih ima za različne» ali o «želji po posebnih oblikah zaščite». Videmska pokrajinska konferenca o etničnih in jezikovnih skupnostih, na kateri so sodelovale krajevne ustano- ve, stranke in kulturna društva iz vse Furlanije, je dokazala, kako je nujno in u mestno, da se izvaja člen 6 ustave v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti (in torej z razširitvijo zaščite na tisti del manjšine, ki živi v Beneški Sloveniji). Konferenca je nadalje dokazala, kolikšna je raven politične zavesti pri Slovencih. Načela, ki jih povsem priznavajo slovenske in furlanske demokratične sile, je osvojila tudi videmska Cerkev. Omeniti gre zlasti 9. januar 1977. leta, ko se je nadškof Battisti med množično manifestacijo v Čedadu o-prostil Slovencem «zaradi premajhnega razumevanja», ki ga je Cerkev pokazala za njihove pravice v preteklosti obenem pa poročal tudi o odloku o branju maše v slovenščini. Za drugačno usmeritev ankete bi vprašalna pola morala imeti vsaj uvod, v katerem bi tolmačili zaščito kot dejanje, s katerim bi italijanska republika hotela bolje ovrednotiti svoje «človeško bogastvo» vključno s slovenskim, ki mora imeti pravo mesto v državi. Anketna pola bi se morala nanašati le na način uresničevanja zaščite, da bi komisija lahko zbrala gradivo za ukrepe, ki so zaradi gospodarskega, družbenega in kulturnega razkroja najnujnejši, ne da bi ob tem prezrli načela globalne zakonske zaščite. Ob preučevanju gradiva v zvezi z anketno polo so se slovenske organizacije seznanile z zaupno okrožnico pokrajinskega odbora Krščanske demokracije z datumom Videm, 24. avgusta 1978 in s podpisoma senatorja Beorchie ter pokrajinskega tajnika, senatorja Toro-sa, naslovljeno županom, u-praviteljem in političnim tajnikom stranke. V okrožnici, kot že v strankinem dokumentu z dne 20. 2. 1978, je slovenska narodnostna skupnost ocenjena kot skupek med seboj ločenih skupin, ki so, v okviru neke občine, izraz «določenih odnosov človek-oko-lje». Pri teh odnosih je treba preprečiti medsebojni in zunanji vpliv drugih Slovencev, da se preprečijo «zuna- (Nadaljevanje na 2. strani) I presenti alla celebrazione del X. Anniversario dell'Unione emigranti sloveni non potranno dimenticare quel giorno. Al di là della cronaca e degli avvenimenti e del descrivere le commemoranti scene che hanno costellato non solo il giorno della manifestazione, ma anche tutto il periordo della permanenza della nostra delegazione in Belgio, vi è una importante lezione politica da trarre da questo avvenimento: i nostri e-migrati hanno conservato non solo un legame affettivo con la loro terra di origine, tutelato la loro lingua e trasmesso ai più giovani l'amore per le tradizioni, ma soprattutto hanno espresso un atto di fede nel futuro della Benecia. Ed è un futuro nel quale intendono giocare un ruolo importante. Già in occasione di precedenti articoli avevo indicato quali sarebbero stati i nodi da sciogliere per il prossimo Congresso dell'Unione. Le indicazioni raccolte in questi giorni hanno confermato la crescente presa di coscienza da parte della seconda generazione degli emigrati, della questione slovena. I giovani non possono più essere impauriti dal problema di confine, già positivamente risolto dai due stati confinanti, bensì quello del mancato sviluppo della Benecia, quello dell'assenza di riconoscimento e di tutela della loro comunità. Non capiscono come in un Paese che si vuole democratico e civile, i diritti più fondamentali ed irrinunciabili sono negati. Si interrogano Al fine di esprimere un giudizio unitario sui modi e sugli esiti della indagine ministeriale nei Comuni interessati dalla presenza della popolazione slovena, i rappresentanti di tutti le Associazioni slovene della Provincia di Udine si sono riuniti a Cividale, presso la sede del Centro culturale «Ivan Trinko» sulle cause, sulle responsabilità di questa situazione, e danno anche risposte a questi quesiti, dimostrando di essere abbastanza bene informati sulla situazione in Benecia. E’ finito il tempo in cui gli emigrati avevano solo un legame sentimentale nostalgico con il loro Paese. Oggi sono cresciuti economicamente, socialmente e politicamente. Inseriti nei sindacati, hanno partecipato alla lotta del movimento operaio, la loro capacità di analisi critica si è sviluppata, la loro disponibilità all'impegno è cresciuta: oggi gli emigrati sono potenziali portatori di cambiamento. Per questo il loro contributo per la rinascita della Benecia và considerato determinante. Un altro punto. Gli emigrati hanno bisogno, forse più degli altri, di un rapporto corretto e costruttivo con le Amministrazioni. Inoltre nel Paese di residenza questo rapporto è quasi sempre buono, sia a livello individuale che associativo. Per questo hanno accolto a Tami-nes con naturale soddisfazione, il Console Generale d’Italia a Chaleroi, il Sindaco di Tamines, il rappresentante del Sindaco di Yverdon (Svizzera), ascoltato il messaggio dell’Assessore Tomè, e con grande calore hanno salutato il rappresentante della Provincia di Udine ed i rappresentanti dei comuni di Savogna, Grimacco, Drenchia. Oggi possiamo aggiungere che anche il Sindaco di San Leonardo ha risposto all’invito il 9 ottobre 1978, con la partecipazione di consiglieri comunali, amministratori e di responsabili dei partiti democratici di Cividale, Valli del Natisone, Valli del Torre, Resia e Val Canale. In seguito alTesame dei fatti e dei documenti, le Associazioni slovene sono state concordi nell’esprimere un per giustificare la sua assenza. E gli altri? Perchè non si degnano neanche di rispondere? Secondo il mio parere non si può dare una risposta semplicistica a questo quesito, ma occorre ripensare in termini critici la politica complessiva del Movimento sloveno della Provincia di Udine nei confronti delle istituzioni. Per quanto riguarda la nostra Unione, ritengo che qualcosa stia già maturando, ma che il più importante resta ancora da fare. Diventa fondamentale per lo sviluppo futuro dell'associazione, stabilire un continuo rapporto di collaborazione con i comuni e le comunità montane. Non vedo perchè questo rapporto sia possibile con la Regione e la Provincia e non possa esserlo con gli enti più vicini a noi. Questo discorso vale, ovviamente anche per i Circoli. Il X. Anniversario è stato un momento importante: la verifica del-i’irrinunciabile funzione e ruolo dell’Unione. In dicembre il III. Congresso deve raccogliere tutta la carica dell'eccezionale avvenimento di Tamines, e dare nuovi contenuti politici, programmatici ed organizzativi che consentano all'Unione di presentarsi sempre più come moderna forza di massa e momento aggregante delle forze dell’emigrazione e degli ex-emigrati, nella difficile battaglia per lo sviluppo della nostra Comunità. Ferruccio Clavora giudizio nettamente negativo su tutta l'operazione e di renderlo pubblico attraverso la presente lettera al Presidente della Commissione speciale per i problemi sulla minoranza slovena, presso la Presidenza del Consiglio dei Ministri. In merito alla scelta del questionario come unico metodo di indagine, le Associazioni slovene protestano per essere state escluse da una consultazione diretta, assieme alle rappresentanze amministrative, elettive e politiche degli sloveni della Provincia di Udine, da parte della Commissione speciale per i problemi della minoranza slovena. Di fronte all'oggettiva presenza dei presupposti che rendono doverosa ed improrogabile l’applicazione dell'art. 6 della Costituzione sulla tutela delle minoranze linguistiche, il questionario della Presidenza del Consiglio dei Ministri fa intendere invece che si tratti di materia opinabile e come tale perciò assoggettabile a sondaggio e delibere consiliari sulla «volontà dei gruppi di essere considerati differenti» o di «aspirare a particolari forme di tutela», ecc. La necessità e l’opportunità di applicare l’art. 6 della Costituzione in favore della minoranza slovena nel suo complesso (e perciò con la estensione delle norme di tutela alla sua parte residente nella Slavia Veneta) sono state confermate dalla Conferenza della Provincia di Udine sui gruppi etnico-linguisti-ci, cui hanno aderito enti locali, partiti ed associazioni culturali di tutto il Friuli. In quella sede era stato messo in evidenza il livello della coscienza politica degli Sloveni. (Continua In 2“ pagina) TAMINES, era più che una festa... Pismo naših društev Nadaljevanje s 1. strani nji posegi, ki so vselej škodljivi za izvirne vrednote krajevnih kultur». Politika, ki teži k osami j a-nju Slovencev videmske pokrajine in njihovemu ločevanju od celotne slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ne more imeti drugih ciljev kot tistega, da pusti skupnost nezaščiteno pred asimilacijo, da ohrani kulturno nepismenost, preprečuje dojemanje lastne kulture ter svobodno obiskovanje šol, kulturnih in univerzitetnih ustanov v deželi. Ta «zamisel» «spontane» skupnosti, ki naj bi se ohranjala kot ekološka vrednota, ki jo pisci dokumentov želijo uveljaviti v Beneški Sloveniji, je samo kritje za načrtne ideološke predsodke na protislovenski osnovi, ki temeljijo na sorodnih političnih izhodiščih kakršne je pred kratkim izrazila «Lista za Trst» glede Krasa. Omenjena zaupna okrožnica KD je hud zunanji poseg, saj ne spodbuja samo občin, naj zavzamejo sorodno stališče, pač pa izrecno opominja na «delikatnost» vprašanja «o volji, da se Slovenci upoštevajo kot različna etnična skupnost» in Caro «Novi Matajur», ho letto nel numero 14 del 15-31 luglio 1978, nella pagina «Emigrant», un articolo intitolato: «Precisazione», che te lo riporto qui di seguito: «PRECISAZIONE » In riferimento alla recente campagna elettorale per il rinnovo del Consiglio regionale. l'Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia: precisa che l’utilizzo del nome della associazione a fini propagandistici è stato indebito ed abusivo; condanna tali speculazioni che offendono il suo pluralismo e creano daje navodila za reduktivno reševanje problema. Celotno jezikovno stvarnost v videmski pokrajini ponazorujejo z uporabo izrazov o «krajevni govorici» v posameznih občinah, «včasih različno tudi v okviru posameznih občin» in jo je «mogoče tudi asimilirati u-radnemu jeziku» z zaključkom, da se lahko potrdi volja po ohranitvi vsakršnega razlikujočega se elementa in značilnost manjše skupnosti. Analiza odgovorov dokazuje, da «vnaprej pripravljeni osnutek», ki so ga osvojili v številnih dokumentih, predstavlja objektivno o-mejitev avtonomije občinskih svetov. Na področju, ki je že desetletja omčutljivo, toda v negativnem smislu, za vsa etnična in jezikovna vprašanja, je posebni namig na delikatnost vprašanja v pismu, ki ga je videmski prefekt naslovil županom, izzvenel nujno omejevalno. V zvezi z odgovori občinskih svetov so predstavniki slovenskih organizacij ugotovili, da so nekateri razpravljali o teh vprašanjih zelo površno brez sprejemanja informacij, predlogov ali stališč svetovalskih manjšin. Rezultat so bili enolični odgovori, sestavljeni na o-snovi vnaprej določenih smernic, ki ne odražajo stvarnosti. Samo v nekaterih primerih je bila razprava poglobljena in je obrodila objektivne rezultate ter je privedla do sprejemanja pomembnih spoznavnih ele- dannose confusioni nell’opinione pubblica; ribadisce la sua assoluta autonomia ed indipendenza politica, sancita in termini inequivocabili dallo art. 2 dello Statuto. Se questa precisazione si riferisce, e non può essere altrimenti, alla lettera aperta fatta circolare prima delle elezioni regionali in cui alcuni compagni spiegavno il perchè avrebbero votato Paolo Petricig del P.C.I., certamente ho qualcosa da dire in risposta a questa precisazione. 1) Quel tipo di precisazione è assolutamente fatta fuori luogo, in mentov. To je primer občinskega sveta v špetru Slove-nov, ki se je potrudil in izglasoval enoten dokument kljub temu, da se je znašel pred dvema popolnoma nasprotujočima si dokumentoma. Nekatere občine, katerih upravitelji se niso čutili vezane na uradna stališča strank, so premišljeno odgovorili v skladu s takojšnjimi potrebami Slovencev videmske pokrajine in so svetovali uvedbo slovenskega pouka ter okrepitev kulturnih društev. Celotna slika odgovorov občin pa je zelo protislovna: opaziti je jezikovne analize (ki so včasih otroške) in nakazovanje organiziranih teženj k jezikovni zaščiti ki se protislovno izražajo od občine do občine, medtem ko je znano, da gre za sosednja območja, ki so z vseh vidikov povsem homogena. To pomeni, da so politično tolmačili stvarnost, ki jo najbolje in najbolj podrobno ponazoruje obsežno gradivo konference videmske pokrajine. Ker niso vse občine ponazorile zahtev slovenskih organizacij, le-te s pričujočim pismom poudarjajo lastne zahteve, ki so v skladu z zakonskimi osnutki, ki so bili predloženi parlamentu, z izjavami predsednika deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in z «Listino o pravicah», ki so jo Slovenci videmske pokrajine že predstavili javnosti. Kulturna društva želijo, da jih komi- quanto, a mio avviso, mai nessuno ha usato l’associazione emigranti sloveni per scopi elettorali e, in primo luogo, non certamente in quel tipo di lettera aperta «Perchè votino Petricig». 2) Ogni componente di questa associazione ha il diritto e dovere di avere l’idea politica che vuole, in nome proprio del pluralismo; io come singola persona, pur appartenendo all’associazione emigranti, posso avere l'idea politica che voglio, e non penso di scandalizzare nessuno quando dico: lo sottoscritto, membro dell’associazione emigranti sloveni, voto e invito a votare Paolo Petricig del P.C.I. Questo, proprio perchè come singola persona e non in nome della associazione, esprimo una mia idea, in regola coi canoni del pluralismo e della democrazia, a meno che, chi ha scritto quella precisazione, non voglia obbligare altre persone a pensarla come lui, quindi ribadisco: nessuno ha usato l’associazione come tale a fini elettorali; ma singole persone appartenenti all’associazione hanno espresso in piena democrazia e libertà, senza nuocere assolutamente al pluralismo, una loro idea politica, in quanto questi compagni nella loro lettera aperta, nelle prime tre righe, dicono esattamente così: «Nel dichiarare che il 25 giugno noi daremo il voto al prof Paolo Petricig, candidato al consiglio regionale nella lista del P.C.I., affermiamo che questa nostra scelta ha carattere personale e che è relativa al giudizio personale che noi diamo al candidato per cui voteremo». 3) Il prof. Paolo Petricig, a quanto mi risulta, è stato sempre vicino, e si è battuto sempre per risolvere i gravi problemi dell’emigrazione, delle nostre zone, della nostra comunità etnica: quindi, bene hanno fatto quei compagni appartenenti all’associazione, a battersi perchè venisse votato, nelle elezioni regionali, senza strumentalizzare, a mio avviso, un bel niente e tanto meno l’associazione. Sono quasi dieci anni che appartengo all'associazione, ho sempre creduto che fosse una associazione progressista, per questo per molti anni ho dato il mio contributo appassionato: ma, forse, mi sono sbagliato? Anche se sono oonvinto che certamente un tempo, l’associazione emigranti sloveni era progressista? Fraterni saluti Binutti Armando sija zasliši kot temeljne kulturne organizacije in pobudnike enotne razprave o vprašanjih slovenske manjšine. Slovenske organizacije skupno z upravitelji, občinskimi svetovalci in odgovornimi voditelji demokratičnih strank izražajo pripravljenost na srečanje s posebno komisijo pri predsedstvu vlade, ki je zadolžena za preučevanje vprašanj Slovencev v Italiji. Čedad, 3. novembra 1978 Združenje beneških umentnikov Center za kulturne raziskave - Bardo Beneško gledališče Beneško planinsko društvo Zveza beneških žena Duhovniki skupine «DOM» Kulturno društvo «Lepi vrh» - Ukve Rezijanska folklorna skupina Uredništvo «Dom» -Štoblank Združenje slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije Študijski center «Nediža» -Špeter Slovenov Kulturno društvo «Ivan Trinko» - Čedad Kulturno društvo «Rečan» -Ljesa Kulturno društvo «Naše vasi» - Tipana Uredništvo «Novi Matajur» - Čedad Kulturni krožek «Planinka» - Kanalska dolina li documento dei nostri circoli Continuazione dalla 1* pag. I principi, riconosciuti in modo così ampio dalle componenti democratiche slovene e friulane, avevano trovato significativa affermazione da parte della Chiesa udinese. Va ricordata la data del 9 gennaio 1977, quando nel corso di una manifestazione di massa a Cividale, l’Arcivescovo Battisti venne a chiedere perdono agli Sloveni per la «poca comprensione dei loro diritti» avuta dalla Chiesa nel passato ed a riferire sul decreto emesso per la reintroduzione della lingua slovena nelle chiese. Una diversa impostazione nell’indagine ministeriale a-vrebbe perlomeno richiesto che nel questionario ci fosse un preambolo per illustrare la tutela in argomento come atto voluto dalla Repubblica Italiana per la migliore valorizzazione del proprio patrimonio umano, compreso quello sloveno, il quale deve avere piena cittadinanza nella Repubblica. II questionario vero e proprio, poi, avrebbe dovuto limitarsi alla discussione delle modalità attuative, al fine di fornire il materiale per l’enunciazione di quelle norme che, senza che venga meno il principio della tutela globale degli Sloveni, rivestono il carattere di estrema urgenza determinata dal degrado economico, sociale e culturale della comunità. Nell’esaminare la documentazione relativa al questionario, le Associazioni slovene hanno preso conoscenza della circolare riservata del Comitato provinciale della Democrazia Cristiana, datata Udine 24 agosto 1978 e recante le firme del sen. Beor-chia e del segretario provinciale sen. Toros, indirizzata ai sindaci, agli amministratori ed ai segretari politici del partito. In quella lettera, come nel documento di partito del 20 febbraio 1978, la Comunità slovena viene definita come un insieme di gruppi divisi fra loro e nell’ambito di uno stesso comune, espressioni «peculiari di diterminati rapporti uomo-ambiente» da conservare in perfetto isolamento fra loro e rispetto agli altri Sloveni per impedire «interferenze esterne sempre dannose nei riguardi dei valori originali delle culture locali». La politica tesa ad isolare la popolazione slovena della Provivncia di Udine dal contesto della intera Comunità slovena della Regione Friuli-Venezia Giulia altro scopo non può avere che quello di mantenere il gruppo indifeso di fronte all’incalzare dell’assimilazione, perpetuarne lo stato di analfabetizzazione rispetto alla propria cultura ed ostacolarne la fruizione ed il libero accesso alle istituzioni scolastiche, culturali ed universitarie regionali. Questa visione di una comunità «spontanea», conservata nei suoi valori ecologici, auspicata per la Slavia Veneta nei citati documenti, costituisce perciò solo una copertura per una programmata riserva ideologica su basi sostanzialmente antislovene, secondo un’impostazione politica analoga a quella recentemente espressa per il Carso dalla «Lista per Trieste». La citata circolare riservata della D.C. udinese costituisce un pesante intervento e-sterno nel momento in cui non solo suggerisce l’allineamento dei Comuni sulle sue posizioni, ma esplicitamente ammonisce circa la «delicatezza» del quesito «sulla volontà di essere considerati come un gruppo differente» e dà istruzioni per un’operazione riduttiva del problema. La complessiva realtà linguistica slovena nella Provincia di Udine viene cioè presentata in termini di «parlata locale» dei singoli Comuni, «talora diversa nell’ambito dello stesso Comune», suscettibile anche di «assimilabili-tà alla lingua ufficiale», con la conclusione che «possa essere affermata la volontà di conservare ogni elemento distintivo e ogni carattere della comunità minore». L’esame delle risposte rivela che la presenza di una «velina», recepita in diversi documenti, ha rappresentato un limite oggettivo all’autonomia dei consigli comunali. In una zona sensibilizzata negativamente per interi decenni sui problemi etnico-lingui-stici, non poteva che suonare limitativo anche l’accenno particolare al carattere «delicato» della materia nella corrispondenza del Prefetto di Udine rivolta ai sindaci. Entrando in merito allo svolgimento dei consigli comunali, i rappresentanti delle Associazioni slovene si sono resi conto che diversi di loro hanno dibattuto la materia in modo superficiale e soprattutto senza accogliere le informazioni e le proposte e le posizioni delle minoranze direttamente nei consigli. Si sono così avute diverse risposte conformistiche sulle linee precostituite e non rispondenti alla realtà. Solo in alcuni casi il dibattito è stato più approfondito ed ha portato a risultati più obiettivi ed all’acquisizione, quindi di elementi conoscitivi apprezzabili. E’ il caso del Consiglio Comunale di San Pietro al Natisone che, pur tro- vandosi di fronte a due documenti assolutamente contrapposti, si è sforzato di e-sprimere una delibera unitaria. Altri Comuni, i cui amministratori non si sono sentiti vincolati da ragioni di partito, hanno reso risposte meditate, adeguate alle esigenze immediate degli sloveni della Provincia di Udine, suggerendo l’istruzione slovena nelle scuole ed il potenziamento delle associazioni culturali. Il quadro complessivo delle risposte dei Comuni alla indagine ministeriale, si presenta estremamente contradditorio: vi si notano analisi linguistiche (spesso assoluta-mente puerili) e indicazioni sulla presenza di momenti organizzati ed associati di a-spirazione alla tutela linguistica in contraddizione da comune a comune, mentre è noto che si tratta di territori adiacenti assolutamente o-mogenei sotto ogni punto di vista. Questo significa, come minimo, che è stata compiuta una interpretazione politica della realtà, per la cui conoscenza approfondita rimandiamo alla rilevante documentazione della Conferenza della Provincia di Udine. Poiché non tutti i Comuni hanno esposto le istanze delle Associazioni slovene per una legge di tutela globale dell’intera comunità regionale, esse colgono l’occasione di questa lettera per riaffermare questa loro rivendicazione, che si colloca nelle linee delle proposte giacenti in Parlamento, delle dichiarazioni del Presidente della Giunta della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia e della Carta dei Diritti pubblicamente presentata dagli sloveni della Provincia di Udine. Le Associazioni culturali chie dono di essere ascoltate nella duplice funzione di operatrici culturali di base e di promotrici del dibattito unitario sui problemi della minoranza slovena. Allo scopo di chiarire o-gni ulteriore elemento i rappresentanti delle Associazioni slovene dichiarano, assieme agli amministratori, ai iconsiglieri comunali ed ai responsabili dei partiti democratici, la loro piena disponibilità ad incontrarsi con codesta Commissione speciale per i problemi della minoranza slovena presso la Presidenza del Consiglio dei Ministri. Cividale, 3 novembre 1978 Associazione Artisti della Benečija Centro ricerche culturali di Lusevera Beneško GledaliSàe - Teatro della Benečija Unione Emigranti sloveni della Slavia Italiana Associazione Alpinistica della Benečija Centro Studi «Nediža» di San Pietro al Natisone Unione donne della Benečija Circolo Culturale «Ivan Trinko» di Cividale I sacerdoti gruppo «DOM» Circolo Culturale «Rečan» di Liessa Circolo di cultura «Lepi Vrh» di Ugovizza Circolo di Cultura «Naše Vasi» di Taipana Gruppo Folkloristico di Resia Redazione «Novi Matajur» di Cividale Redazione «DOM» di San Volfango Circolo di Cultura «Planinka» Val Canale COMUNE DI G RI MACCO AVVISO PER N. 4 GARE D’APPALTO Il comune di Grimacco comunica che intende appaltare mediante 4 distinte licitazioni private i sottoelencati lavori che verranno aggiudicati con le modalità di cui all'articolo 1 lettera B della legge 2 febbraio 1973 numero 14. 1) Lavori per il ripristino e la sistemazione della strada comunale Liessa-Grimacco per l'importo a base d’asta di lire 116.625.912. 2) Lavori per il ripristino e la sistemazione della strada Clodig-Podlach per l’importo a base d’asta di lire 178.686.348. 3) Lavori per il ripristino e la sistemazione della strada Clodig-Plataz-Canalaz per l'importo a base d'asta di lire 200.417.727. 4) Lavori per il ripristino e la sistemazione di approvvigionamenti idrici per le borgate di Canalaz-Sla-povicco-Topolò per l'importo a base d’asta di lire 94.494.921. Le imprese interessate iscritte all’albo nazionale dei costruttori per l’importo adeguato alla categoria 7 per gli appalti 1-2-3 e alla categoria 9 per l'appalto 4 potranno chiedere di essere invitate alle suddette licitazioni presentando apposita domanda in carta legale entro il 5 dicembre 1978 La richiesta di invito non vincola l'amministrazione appaltante. IL SINDACO ing. Fabio Bonini PRECISAZIONE SU PRECISAZIONE Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT IZREDNA MANIFESTACIJA V TAMINESU Prisotnih nad 1500 slovenskih emigrantov iz vse Evrope Particolarmente apprezzata la presenza dei rappresentanti dei comuni di Grimacco, Drenchia e Savogna. Molto applauditi i discorsi del consigliere provinciale Chiabudini e del console generale d'Italia a Charleroi, dott. Rech. Letto un messaggio del sindaco di Yverdon, Pierre Duvoisin. Ottime le prestazioni del Beneško gledališče, del coro Rečan, della Narodna klapa, di Anna e Checco. Più che una festa è stato un atto di fede nel futuro della Benecia. Posebno cenjena prisotnost predstavnikov občin Grmeka, Dreke in Sovodnjega. Mnogo aplavzov za govora pokrajinskega svetovalca Chiabudinija in italijanskega generalnega konzula dr. Recha iz Charleroi Prebran pozdrav župana iz Yverdona, Pierra Duvoisina. Dobri nastopi Beneškega gledališča, pevskega zbora Rečan, Narodne klape ter Ane in Checca. Bolj kot veselica pomeni srečanje akt zaupanja v bodočnost Benečije. U petak 27. oktobra zvečer sta odpeljala naše ljudi u Belgijo dva autobusa iz Čedada. Na autobusih so bli naši ljudje večina tajšnih, ki imajo svojo žlahto u Belgiji. Med njimi so bli igralci Beneškega gledališča, pevski zbor Rečan, ansambel «Narodna klapa» in znani duet Keko in Ana. Šli so na praznovanje desete obletnice u-stanovitve Zveze slovenskih emigrantov iz Benečije. Pot je bla duga in težka. Zato, da ni bila vožnja tako kratkočasna, so poskrbeli pevci in godci, posebno tisti od Narodne klape. Po skoraj 26. urah vožnje smo paršli u Tamines, kjer živi puno naših emigrantov. Bilo je okoli 20. ure zvečer. Pred Dariovo oštarijo so nas čakali parjatelji in žlahta od vseh kraju. Bli smo u veliki zamudi, a oni se niso naveličali nas čakat. Začeli smo se pozdravjat, objemat, pjeti in jokati od veselja. Oglasila se je naša harmonika in čeprav smo bli trudni, nas je gibalo, da bi jo zaplesali na cjesti. Tisti, ki smo paršli iz Benečije nas je bluo parbližno 90. Vič nas je bluo tajšnih, ki njesmo telefonirali al pa pisali žlahti, da pridemo, pa usedno njeso imjeli problema, da bi spravli use pod strjeho. Sekcija naših slovenskih emigrantov u Taminesu, kakor prej u Seraingu, je lepo funkcionirala. Parpravla je dobro djelo. Po pozdravih in potem, ko smo zadarli kozarec dobre belgianske pive, so nas peljali vsakega na svoj dom. Naši bratje, sestre, strici, navuodje in kužini, ki gor živijo, so se pretjekal, kdtio nas bo vič spravil pod strjeho. Spravli so nas pod strjeho in poskarbjel z.a nas tudi tajšni, ki nam njeso žlahta. Slabo so ostal tisti, ki so parpravli pastjeje in njeso imjel obednega za pejat da-mu. Tudi njem naj gre velika hvaležnost, ker so bli var-pravjeni nas sparjet s cjelim sarcam! Drugi dan je bla nedelja in popudan je biu u Taminesu velik praznik naših emigrantov. U veliki sali Hotel de Ville so praznovali deseto obletnico Zveze naših emigrantov. Bili so govori, nastop pevskega zbora Rečan, nastop Beneškega gledališča, z dramo «Emigrant», lepo petje dueta Keka in Ane, nastop Narodne klape. Use je bluo lepuo. U na-punjeni dvorani (sali) so naši emigranti sparjeli z odpar-tim sarcem kulturni program: so tukli na roke, so pjel in jokal, so bli žalostni in se smejal. Za tistih pet dni, ki smo bli z njimi, smo jim parnesli gor an kos naše — njih Benečije. An kos naše — njih rojstne 7.emje. Morebit, da te naše zadnje besjede njeso prav povjeda-ne. Bi bluo pametno zapisat, da sta se za pet dni srečjala, združila ( unila ) dva kosa Benečije: tistega, ki živi tle in tistega, ki živi gor. Njeso nič drugače od nas, so taki kot so odšli, so kos naše ze-mje, so kos našega telesa, nas samih. Njih sinovi, ki so se gor rodili, govorijo po slovensko! Naši emigranti govorijo gor o naših problemih, o naših doseženih in nedoseženih pravicah. Zbjerajo se kupe in kadar so veseli, zapuo-jejo naše pjesmi. Med njimi živi zrak naših dolin. Mimo vseh spetaklov, pesmi, teatra in muzike, velja zame človeško srečanje, ki smo ga imeli z našimi brati u Belgi ji. Ne morem in ne morem pozabit solzi veselja in jokanja, objemanja in «bušovanja» kadar smo paršli in kadar smo odšli iz Ta-minesa in Serainga. Usem, dragi bratje, ki živite u Belgiji, za use, kar ste napravli za nas, u tistih Ije-pih dneh, ki smo jih z vami preživeli, naj vam gre naša globoka zahvala, da bi vam pjesam naših dolin polnila vaše sarce, da bi matajurski vjetar pomagu vašim pijačam in vašemu zdravju, da bi živjeli u sarcu — čeglih smo deleč — naše slovensko življenje, kakor smo ga živjeli u petih dneh med vami. Mi nismo napravli križa za vami. Želimo, s celim sarcem, da se varnete na svoje domuove, saj tako nam boste pomagali obnoviti našo Benečijo. DORIČ Impossibilitato a essere presente, l'assessore regionale al lavoro ed all’emigrazione, avv. Tomè, ha inviato il seguente messaggio: Desidero far giungere all'Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Giulia, nel X. Anniversario della loro costituzione in Belgio, il mio saluto cordiale e l'augurio di sereno lavoro e di crescita operosa per il bene della comunità rappresentata, e degli emigranti sloveni all’estero. Siamo tutti impegnati — Regione, forze sociali, associazioni — per cercare di migliorare le condizioni di vita dei concittadini emigrati, rendere possibile un reinserimento nel proprio paese, conferire loro, comunque, pari dignità e posizione civile nei paesi in cui si trovano e soprattutto nella Comunità Europea. In questo quadro di impegno, il ruolo delle associazioni è indispensabile, prezioso, costruttivo. In tal senso va il mio apprezzamento all'Unione Emigranti Sloveni, con l’impegno di rafforzare la conoscenza e la collaborazione comune, con l’augurio che possa operare sempre meglio per il bene della sua gente. Italijanski generalni konzul iz Charleroi Ernesto Rech med svojim pozdravom Convocato per i giorni 28 e 29 dicembre 1978 il terzo Congresso statutario dell’Unione emigranti sloveni. L'Unione è stata presente a due importanti appuntamenti per l’emigrazione: alla 1.a Conferenza nazionale delle Consulte regionali dell'emigrazione e delle Regioni, tenutasi a Senigallia dal 26 al 28 ottobre ed al Convegno dell’emigrazione italiana in Europa svoltosi a Lussemburgo dal 3 al 5 novembre. Articoli su questi due avvenimenti saranno pubblicati sulla prossima pagina Emigrant. • lllli Pogled na dvorano v Hotel de la Ville med izvajanjem kulturnega programa V dneh 28. in 29. decembra se bo vršil Kongres Zveze slovenskih emigrantov. Pozdrav Marka Petriča Deset let od tega. Na pobudo štirih prijateljev se je rodila v Orbe, v Švici, naša Zveza. Dino Del Medico, Silvio Feletig, □ io Vogrig in tisti, ki vam govori, so sklenili ustanoviti Zvezo slovenskih emigrantov Furlanije-Julij-ske krajine, na podlagi skupnega prepričanja, da emigranti morejo dati odločilen prispevek za preporod svoje rojstne zemlje. Prepričani so bili celo, da samo od njih pride lahko akcija, ki bi pomagala njihovemu narodu, da bi se osvobodil težkega pogojevanja, pod katera je bil podložen toliko let. Dejansko so morali emigranti postati motor odrešenja Benečije. Prvi časi so bili zelo težki. Na naši strani smo imeli samo dobro voljo, veliko obvezo in odločnost ter jasno idejo na bazi Zveze: združiti slovenske emigrante v borbi za gospodarski, socialni in kulturni preporod Benečije, preko povrnitve samih emigrantov. Prvi časi so bili težki, tudi zaradi tega, ker so poskušali prikazati našo Zvezo na zgrešen način, tisti, ki so uničevali Benečijo. S strani teh smo bili podvrženi lažem in kletvam. Na vsak način so poskušali diskreditirat našo Zvezo, ker je ta objektivno delovala za obrambo interesov ljudi, ki jih je predstavljala, medtem ko tisti, ki so imeli oblasj, so hoteli samo uničiti našo manjšino. Toda, počasi počasi, je Zveza zrastla, se je razvila tako v tujini, kakor v Italiji. Zveza se je utrdila in pridobila vedno več pristankov, bodisi zaradi njenih upravičenih zahtev, bodisi zaradi resnosti organizacije. Danes lahko s ponosom rečemo, da je naša Zveza popolnoma predstavljena in priznana od deželnih, 'pokrajinskih in .občinskih javnih ustanov. Lahko , tudi rečemo, s podobnim ponosom, da smo bili odločilni element, bodisi za ohranitev zavesti lastne identitete med emigranti, kakor tudi za spodbude do slovenskih kulturnih društev Benečije za večje in konkretnejše delovanje. Toda prišel je čas, da spremenimo naše odnose z realnostjo, v kateri delujemo. Moramo torej vzeti na znanje spremenjeno poltično situacijo v Italiji in v naši deželi ter z izhajanjem na površje druge generacije naših emigrantov. Tema dvema realnostima bomo morali čim-prej dati primerne odgovore. Ob zaključku želim poudariti potrebo po vedno večji enotnosti, da bi se borili z vedno večjo močjo, da bi dosegli od italijanske republike zaščito, ki jo predvideva ustava. Benečija bo živela in se bo razvila, samo če se bomo mi vsi, vsi skupaj globoko zavedali nujnosti odločne akcije italijanske države za rešitev naše skupnosti in da bomo primerno pritiskali v to smer. Vabim vas tcrej, da širite našo Zvezo, da bo vedno močnejša, ker je Zveza demokratična in pluralistična. Fločemo braniti našo zemljo, našo bodočnost, da si ustvarimo boljše življenje za nas in za naše družine. Enotnost je moč. Benečija bo živela! Discorso di Giuseppe Chiabudini Parvo riac, lepua vas pozdraven le po nasen,, vse, kar sta se zbrali donas tle, za se in v imenu od Pre-sidenta od Videmske provincie En-glara, ki me je napuasto pošiu gor za tolo veliko okažion, kjer se zbije-rajo emigrant od naših kraju, ki so astreseni po celi Europi; rad di bil paršu, ma mi je jau: «Bieš ti, so judje tvoih kraju, se bota Lauš za-stopil». Nè posso tralasciare di abbracciare in questo saluto, tutti gli emigranti della comunità italiana e, pertanto, il più doveroso e grato omaggio, lo voglio rivolgere al Signor Console d’Italia che, con la sua presenza, vuole sottolineare l'importanza che riveste questo incontro, in cui gli Sloveni della provincia di Udine, celebrano il X. Anniversario dell’istituzione dell'Unione che li raccoglie e caratterizza. Non è l'occasione migliore questa, di lunghi discorsi, che non voglio fare, ma un due cose proprio mi sento di volerle dire. Innanzi tutto esprimerò un plauso ai responsabili dell’Unione Emigran- ti Sloveni, al Presidente ed ai Presidenti delle sezioni, per aver organizzato questo incontro così numeroso e partecipato, nel decimo anniversario della fondazione dell’Unio- ne stessa. Questo è il frutto della capacità organizzativa, iniziativa di sacrificio di alcuni che non si apprezzeranno mai sufficientemente, coma, d’altro canto, fa riscontro la corrispondenza e la partecipazione di voi tutti che questa associazione è sostenuta e sentita come cosa vostra, come una seconda famiglia. La nostra presenza, qui, sta a sottolineare questo importante avvenimento ed a testimoniare con quanta sensibilità ed attenzione, la Provincia segue il formarsi di associazioni di cittadini suoi che si organizzano all’estero. Se è importante unirsi ed associarsi in Patria, in un regime democratico, ed è quanto prevede la Costituzione, per con-tre, per farsi sentire, per confrontare le proprie idee con quelle altrui alla ricerca delle migliori soluzioni circa i problemi e le aspettative, all’Estero ciò, mi pare, diventa essenziale, indispensabile. Chi è solo, è solo e solo rimane con i suoi problemi, senza soluzione. Unendosi, si individuano i problemi comuni e, siccome l'unione fa la forza, si trova anche il modo di risolverli. Ed ecco l’importanza dell Umone Emigranti Sloveni. Ricordo di aver partecipato un 4 o 5 anni fa con il gruppo corale dei «Nediški puobi», alFinaugutazio^e del Fogolar furlan di Seraing, presso la Missione. Allora non avevo incarichi specifici, ma mi è sempre piaciuto ascoltare ed osservare. Ebbene più che nella soddisfazione e festosità di quell'avvenimento, ho visto e sentito il desiderio di molti, di quasi tutti gli emigranti della Sla-via Friulana o Valli del Natisone, che colà fummo una grande comunità, dì distinguersi, di individuarsi. E non per isolarsi, per contrapporsi, bensì per meglio intendersi, ma come individui distanti. Infatti tutto il bagaglio di cultura, civiltà e lingua che caratterizza la nostra terra, si esalta e valorizza confrontandosi, integrandosi con quella friulana che per ragioni storiche, sociali e politiche gli è così affine. ... e sui problemi che la nostra terra ne ha di gravi ed urgenti, sulle antiche carenze mai risolte, si è abbattuta immane la tragedia del terremoto e di questo, lo scorso anno abbiamo parlato a lungo ed in profondità, alla tavola rotonda di Seraing. ... Nè possiamo non valutare le favorevoli prospettive che si offrono, pc«r la particolare posizione geografica al riparo di un confine di Stato ormai certo e ben definito, per una certa affinità di cultura e lingua, prospettive di sviluppo che si sono aperte con il trattato di Osimo fra Italia e Jugoslavia. Sono da valutare attentamente i riflessi benevoli che ne possono derivare, anche alla Provincia di Udine, perchè quella stessa frontiera che un tempo costituiva un freno, sia ora motivo di reciproca crescita e sviluppo. Ma ci sono parecchie barriere di ordine psicologico soprattutto, da superare ed in queste la vostra e-sperienza di emigranti può essere di aiuto e stimolo. Ma è soprattutto la crescita culturale, la presa di coscienza della propria identità, la formazione di una chiara personalità sociale, la premessa della crescita e lo sviluppo. Chi è ignorante è soggetto del predominio altrui, chi è persona è parte viva e attiva della comunità. Così quando noi cerchiamo di individuarci, non vogliamo creare un gruppo che vuole isolarsi, ma vogliamo crescere per meglio integrarci e unirci al Friuli, di cui abbiamo sempre condiviso gioie e dolori e per essere cittadini sempre migliori di quella Patria cui siamo sempre fedeli e che voi ricordate con tanta nostalgia. L’Unione tutta ringrazia la sezione di Tamines ed in particolare il presidente Alfredo Cicigoi ed il direttivo per il loro grande impegno in occasione della celebrazione del X anniversario. Grazie e complimenti! Med ogledom fabrike kristala v Seraingu Movimento nella DC di S. Pietro al Natisone In una lettera aperta a tutti i cittadini di San Pietro al Natisone, il gruppo locale «Comunità e Cultura», che opera all’interno della Democraiza Cristiana per promuovere il rinnovamento. DENUNCIA: — il voluto fallimento del rinnovamento della Democrazia Cristiana comunale, nella quale la vecchia ed usata «classe dirigente» continua ad imporre l’immobilismo; — l’assenza assoluta di dibattito politico, che porta ad una gestione verticistica e personale del Partito; — l’assoluta assenza di una chiara linea politica e di altrettante chiare posizioni sugli innumerevoli problemi del Comune che ancora non sono stati risolti; — lo strumentale utilizzo dello slogan dell’«unità interna» per soffocare la contestazione interna e mascherare in tal modo le reali e profonde divergenze che e-sistono tra coloro che vogliono salvaguardare posizioni personali a discapito dei reali interessi della popolazione, e coloro che intendono operare con determinazione per risolvere i GRAVI problemi del Comune. INVITA perciò: — il Segretario Politico Bevilacqua ed i suoi sostenitori a riconoscere la loro inefficienza e le loro inadempienze, ed a dimettersi, onde consentire un reale rinnovamento del Partito. PROPONE: — l’apertura di un serio dibattito sulla linea politica ed operativa da portare avanti nei prossimi due anni; — la costituzione di una Segreteria capace di dare nuovo impulso all’attività politica del Partito e una reale operatività alla giunta Comunale. Na seminarju v Kopru se je zbrala slovenska mladina V soboto 11. novembra je bil v Kopru seminar obmejne mladine, ki je bil organiziran od obalne mladinske organizacije Zveze socialistične mladine. Seminarja so se udeležili mladinci iz Trsta, Gorice in Benečije. Glavna tema seminarja, ki je trajal dva dni, je bila: sodelovanje med obmejno mladino. Na seminarju sta predavala predsednik SKGZ Boris Race in predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDLS Jože Hartman. Race je govoril o političnem položaju v Italiji in odnosih političnih strank do slovenske manjšine v Italiji, Hartman pa se je zadržal na zunanji politiki Slovenije in poudaril, da se matična domovina zanima za usodo slovenskih manjšin v zamejstvu in da jih podpira v njihovem boju za demokratičen, kulturni in gospodarski razvoj. Predstavniki ZSMS so seznanili zamejske mladince o njihovi organizaciji ter prizadevanjih za uveljavitev mia dine v družbi. Naslednji dan se je delo seminarja razdelilo po skupinah, v katerih so obravnavali vso mladinsko problematiko, od šolanja, zaposlitve, Beneška vasica Mečana ima dvojezični napis kulture do športa. Skupina beneških mladincev je imela zanimive pogovore s skupino tolminskih mladincev, ker so njihovi pro blemi skoraj podobni našim, saj živimo na ne razvitih področjih. Poleg tega smo še sosedje. Na koncu so se naši in tolminski mladinci dogovorili za širšo srečanje, katerega naj bi se udeležilo večje stavilo mladincev z ene in druge strani, da se bolje spoznamo med sabo in da bomo še bolj poglobili medsebojno sodelovanje tako, da bo laže rešiti naše skupne probleme. Seminar je bil zelo dober in koristen za vse udeležence. Pustili smo se s sklenitvijo, da se podobni seminari še organizirajo na eni in drugi strani meje. I.C.-l.P. Pri koncu letošnjega oktobra smo obiskali v Benečiji partizansko vasico Me-čano, ki leži na levem bregu glavne beneške reke Nadiže in gleda v nasprotni hrib z Landarjem v sredini, kakih šeststo metrov nad morjem. Tu se je rodil znani beneški glasbenik in kulturni delavec Anton B ir tič - Mečana. Ob prvem pohodu nemške vojske v Beneško Slovenijo, 6. oktobra 1943 (dan zgodovinske partizanske bitke z Nemci v Dolenji M j er si), sta bila tu pobita antifašistična rodoljuba Attilio Blasutig in Evelino Matelig potem, ko so ju zajeli v oboroženem napadu na čete nacifašistič-nega okupatorja. Svoja mlada življenja sta žrtvovala za boljše in pravičnejše življenje novih človeških rodov. Istega dne sta bila tudi odgnana v nemško internacijo Umberto Cedarmaz in Romeo Cernoia, edina mlada Mečanca, ki sta V Rimu predsednik republike S. Pertini sprejel enotno delegacijo Slovencev v Italiji. O tem bomo pisali drugikrat. prišla tega dne v roke sovražnika. Tik pred pogasitvijo maj-strašnejšega svetovnega požara, 26, februarja 1945, je bila Mečana popolnoma požgana od okupatorja. Vasica je v celoti slovenska, saj ne živi v njej nihče, ki ne bi znal domačega slovenskega jezika. Prebivalci Mečane na Beneškem so začeli med prvimi pridno uresničevati določila «Osimskega sporazuma», ki se nanašajo na jezikovno zaščito in kulturni razvoj slovenske manjšine v Italiji. Ob desni strani vaškega parkirnega prostora so že meseca junija 1977. postavili dvojezični krajevni napis MEZZANA - MEČANA. To izpričuje domorodni in partizanski pogum domačinov v splošnem boju za pravice narodne enakopravnosti Slovencev z večinskim narodom države, pod katere upravo je prišla Benečija 1866. leta. Velike žrtve beneške vasice Mečana med NOB (narodnoosvobodilno bordo) niso bile zaman. Današnji rod mirno uresničuje ideale, za katere je vaška skupnost toliko pretrpela v zadnji vojni. Krajevni dvojezični napis MEZZANA - MEČANA je lepa vzpodbuda vsem Slovencem v Italiji, da si čim prej postavijo v svojih krajih dvojezična imena vasi in naselji. □A SAVDGNA: L’ARCIVESCOVO PROFESSORE Non staremo certo noi a negare il diritto delle minoranze dei consigli comunali di esprimere una posizione propria sul indagine ministeriale tendente ad accertare la situazione della comunità slovena nella Provincia di Udine. Tuttaltro: abbiamo sostenuto e sollecitato la loro libera espressione, la quale può dare una fotografia della realtà migliore di quella resa dalle risposte «pilotate» della DC udinese: l’immagine di una comunità che si realizza spontaneisticamente, fra un canto ed una danza, senza che i suoi valori nativi possano evolversi in vera e propria conquista culturale e professionale. La DC di Savogna non è paga nemmeno della considerazione restrittiva compiuta a Udine ed il gruppo consiliare democristiano (di minoranza) firma un documento che veramente ci riporta indietro di almeno trent’anni. Pur non conoscendo il redattore del. «documento», intuiamo, può darsi a torto, una mano vecchia, ben poco aggiornata sui fatti, tanto da cadere qua e là perfino nel ridicolo. Nulla da dire sulla linea «tricoloristica» delle quattro pagine: questa è nota, e chiunque se ne è ormai fatto un'opinione. Partendo da una certa denigrazione del proprio linguaggio (non «idioma» per carità, e non si sa perchè) che viene definito un ibrido e dall’affermazione che nelle Valli del Natisone è sempre usato un unico mezzo di espressione e cioè l’italiano, il «documento» svolge una serie di considerazioni e di analisi che non tengono affatto conto di un dato essenziale: che il confine fra Italia e Jugoslavia è un fatto definitivo per comune volontà e per solenne dichiarazione dei due Paesi e che ambedue hanno chiuso ogni presunta vertenza che nel passato abbia trovato un qualche fondamento. Con ciò i due stati possono dedicarsi con la più assoluta tranquillità a coltivare rapporti sempre migliori fra loro e con le reciproche minoranze linguistiche, prova ne sia che l’Italia (vedi il Messaggero Veneto di qualche settimana fa) ha già disposto un finanziamento di sei miliardi per gli Italiani d’Istria. Parecchio disinformato l’estensore del «documento» di minoranza di Savogna sulla presenza e la attività delle associazioni slovene: qualche ingranaggio del «servizio informazioni» pare acciaccato! Non mancano i luoghi comuni e una ingenua mancanza di capacità di osservazione. Ne riportiamo testualmente solo uno: «talune manifestazioni tipo KAMENICA (organizzata in prossimità del confine) e la giornata dell’emigrante (phe si celebra — sempre per iniziativa delle organizzazioni slovene nel Teatro di Cividale il giorno dell'epifania) sono caratterizzate dalla grande partecipazione di oltre confine. Qualche volta con l’intervento di diversi «MITING» di professori dell’Università di Lubiana, il tutto con chiari indirizzi non solo linguistici». La scoperta della DC di Savogna è clamorosa. Nessuno, infatti, aveva finora intuito che con Kamenica e con il «Dan Emigranta» le associazioni si proponessero, oltre che la tutela linguistica, anche di sostenere una politica di rinascita economico-sociale, il rientro degli emigranti, e addirittura l’amicizia fra i popoli di confine! Alcuni personaggi, infine, ricevono quello che si sono meritati: dal senatore Pelizzo al presidente del Consiglio regionale Pittoni, del consigliere provinciale Chiabudini e quelli regionali dott. Volpe e Specogna, dal dott. Clavora e via fino all’arcivescovo di Udine (per non parlare di altri), quanti hanno parlato al Ristori di Cividale non possono essere che professori dell’Università di Lubiana! Per la minoranza DC di Savogna, naturalmente. N. IZIDOR PREDAN: Mali Tončič je branil svoj jezik «Molči, ne prekinjaj me nenehno. Bolje je, da me poslušaš. Tudi na to ti bom kasneje odgovoril. Rekel sem, da bom odkrit s tabo. Večina vaših ljudi je z nami in čuti z nami. Zakaj je tako, sem ti že povedal, da ne grem iskat vzrokov. Toda, kljub temu moramo biti budni in pazljivi. Pri vas obstaja neka vrsta ljudi, ki jih bom imenoval «misijonarje» ali buditelje slovenstva. Res je, da jih še danes večina ne posluša, a to zaradi tega, ker vsi ljudje na svetu govorijo, razpravljajo, menijo, «ražonirajo» z očmi in želodcem. Z očmi vidijo v nas oblast in če bi bili mi do teh «buditeljev» popustljivi, bi se naša oblast omajala pred oč- mi vaših ljudi. Zgubili bi avtoriteto in prestiž, to pa bi utegnilo imeti za nas hude posledice. Ti «buditelji» ne nudijo za sedaj vašim ljudem nič privlačnega, nič, kar bi zadovoljilo njihove oči in želodce. Mi pa jim nudimo vsè, z oblastjo vred. Zna pa se zgoditi, da se stvari spremenijo. Po mojem vaše ljudstvo ne posluša raznih rovarjenj omenjenih «buditeljev», ne samo zaradi strahu pred oblastjo, pač pa zaradi tega, ker so oni zgrešili taktiko. Če bodo ti ljudje, ali tisti, ki stojijo za njimi, spregledali svoje napake, če jim bo omogočeno, da se bodo gospodarsko in socialno dvignili nad nam privržene in vdane voditelje v vaših doli- nah, utegnejo postati nevarni, in privlačni za vaše ljudi. V njih bodo videli gospode, ki so se povzpeli na višjo stopnjo, vredni, da jih posnemajo. Dokler pa «pitajo» ljudi s praznimi besedami, nam niso toliko nevarni. Obstaja pa še druga nevarnost. Če se bodo naši sosedje na severu tehnično, gospodarsko in socialno razvili, da bodo imeli več blagostanja kot mi, bodo postali zanimivi, privlačni in bodo spodbudno vplivali na naše prebivalstvo. Zato se nam mudi, da bi odpravili čimprej vse to, kar diši po slovenstvu v vaših dolinah. Tu hočemo ustvariti takšne ljudi, da bodo gluhi za vse eventualne vabe s Severa, da bodo videli samo našo očarljivost. Kar pa se tebe tiče, češ da spoštuješ in občuduješ italijansko kulturo, da pa hočeš ostati, kar si po rojstvu, to je Slovenec, ti rečem, da se ne more služiti dvema gospodarjema. Ali si Slovenec, ali si Italijan? To mi odgovori'» «Sem zvest italijanski državljan, Slovenec po rodu!» «To ni nikakršen odgovor. Tu rojstvo ne igra nobene vloge. Važno je kar čutiš. Ali se čutiš Slovenca ali Italijana?» «Zakaj postavljate tako stvari?» «Odgovori! » Tončič ni vedel kaj odgovoriti. Preveč je bil zmeden. Če odgovori, da se čuti Slovenca, ga bodo preganjali. Dovolj mu je bilo preganjanja, sovraštva in nerazumevanja. Takoj je spoznal, da je imel vzgojitelj prav, ko je rekel, da ljudje «ražonirajo» z očmi in želodcem. Ali naj velja tudi zanj to pravilo? V njem je še ostal duh odpora, a bal se je posledic. Odločil se je za prvi kompromis. «Jaz se čutim toliko Italijana, kot Slovenca!» je slednjič odgovoril. «Tvoj odgovor me na pol za-Ij. «Toda ne moreš biti eno in drugo Vendar ti oproščam, ker ugotavljam, da si že napredoval. Prepričan sem, da se bova popolnoma razumela, da boš postal popolnoma naš, v pravem pomenu te besede. Boš videl, da bova jaz in ti še zelo dobra prijatelja!» (Nadaljevanje prihodnjič) Župan občine Dreke, Sergio Zufferli, izroča pergameno Mons. Birtiču PISE PET AR MATAJURAC U Svetem Lenartu Slovenov - San Leonardo degli gor na petnajst Ijet. DREKA Komunska pergamena u italijanščini in slovenščini za gospoda Mons. Valentina Birtiča U soboto 4. novembra zvečer se je zbrau par Mauriziu na Krasu komunski konsej, na kratki cerimoniji, na kateri so se poslovili od gospoda Monsignorja Valentina Birtiča, ki bo preuzeu novo službeno mesto u Čedadu. Monsignor Birtič je biu dušni pastir pri Devici Mariji na krasu nad 30 let. Pred nekaj leti je biu povišan u Monsignorja. Sada ima 69 ljet in cerkvena oblast ga je poklicala u Čedad, kjer bo opravju službo kaluniha. Gospod Birtič je paršu še mlad u Dreko in se je hitro parjubu svojim «oučicam». Z dreškimi ljudmi je živeu vesele in žalostni dni. Gor je preživel najlepša leta svojega življenja. Mož globoke kulture, ljudski pesnik, je branu z vso svojo močjo, z besedo in pisanjem interese svojih faranov. Najbolj je tarpeu, kadar je videu kar-vavet svojo faro in ni mogu obedan obvezati rane, obe-dan zaustaviti odtok naše krve. Videu je iti u emigracijo enega za drugim in emigracija mu je odnesla več kot pou ljudi. Začeu je pisat pesmi, poezije, skoraj bi rekel človek, da mu ni ostalo drugega. Njega pesmi, ki smo jih že objavili v Novem Matajurju, so žalostne, če piše o emigraciji, so vesele, če piše o karakterju dreških ljudi in o njih poštenosti, so domoljubne, kadar brani naš jezik in našo kulturo. Lepuo je napravu komunski konsej, da se je svečano poslovil od njega, da mu je izročil pergameno z italijanskim in slovenskim posvetilom, ki se takole glasi: L’amministrazione comunale di Drenchia Al suo Rev.mo Mons.or Birtig Mons. Valentino grata e riconoscente per il 30° di vita pastorale nella Parrocchia di S. Maria Assunta 1947 - 1978 Občinska uprava občine Dreka svojemu častitljivemu občanu Monsr. Valentinu Birtiču z globoko hvaležnostjo ob 30° obletnici pastiro-vanja pri župniji Marijinega Unebovzetja. 1947 - 1978 Slovenski tekst je eden izmed redkih dokumentov, ki so prišli iz rok naših komunskih moži u naši zgodovini. Vedeli so, da tako mu je ušeč in slovenski tekst hoče biti priznanje, za kar je napravu za Slovenstvo. To mu je povjedu tudi šin-dak Zufferli, z našimi ljepi-mi besedami, ko mu je izro-čiu pergameno, zahvalu se mu je za use, kar je naredil za naše ljudi. Naš direktor, ki je biu povabljen na svečanost, se je zahvalu Mons. Birtiču za velik kontribut, ki ga je dau slovenski kulturi in za ohranitev slovenskega jezika u vaseh pod Kolovratom, in ne samo gor. Predan je izrazil prepričanje, da bo gospod Birtič lahko puno pomagu Slovencem tudi u Čedadu. Globoko ganjen se je Mons. Birtič zahvalu šinda-ku, komunskemu konsej u in usem dreškim ljudem za pergameno in za izkazano mu čast. Dejau je, da pusti en kos srca u Dreki, ker iskreno ljubi to ljudstvo, da bojo tudi iz Čedada pod Kolovrat uhajale njegove misli in da bo za usako potrebo zmjeraj parpravjen parsko-čit na pomoč. Mons. Birtiču želimo srečno bivanje u Čedadu, da bi živeu zdrav in veseu puno in puno ljet, da bi lahko pomagu še našim ljudem in da bi se še zmjeraj oglašu u Novem Matajurju z njegovimi ljepimi pesmi. ČEDAD Razstava obrtnikov (mostra artigiana) u Čedadu - Velik osebni uspeh naših dveh obrtnikov - Vogriča in Zua-nelle U Čedadu je bla par dni pred Sv. Martinom odparta razstava obrtnikov (artigia-nov) našega mandamenta. Na razstavi sta pokazala svoja dela že znana Giovanni Vogrič, predsednik društva beneških likovnih umetnikov in član tega društva, diakon Pasquale Zuanella. Parvi je razstavljal imenitne djela iz lesoreza, drugi pa ikone, to so podobe svetnikov, ki jih izdeluje Zuanella z velikim talentom in spretno roko. Škoda, da se njeso pokazali na tej razstavi še drugi umetniki iz naših dolin, saj vemo, da jih je puno in da so sposobni. Na sliki vidimo en deu (en part) Vogričevih razstavljenih del. TRIESTE Programmi RAI in lingua slovena nelle scuole I programmi sloveni di Radio Trieste A per le scuole saranno coordinati questo anno dal dott. Pavle Merku, etnografo, dialettologo e musicista ben noto nella Slavia friulana. In una riunione a Trieste presso la sede della RAI sono stati distribuiti gli incarichi di redazione: fra questi è stato confermato quello del prof. Petricig per la educazione artistica ed è stato assegnato al prof, černo un incarico per l’educazione linguistica nelle scuole dell’obbligo. Le mostre di Dorbolò, Osgnach e Jussa Tre artisti delle Valli del Natisone sono impegnati quasi contemporaneamente in una serie di mostre di ottimo livello: Loretta Dorbolò ha esposto a Parma dal 21 ottobre al 3 novembre, Gianni Osgnach esporrà dal 6 al 18 novembre e dal 18 al 30 dicembre presso due gallerie «Avanguardia 2» e «Arte spiga» di Milano. Cirillo Jussa, infine, ha inaugurato il 4 novembre ima personale presso il Centro Friulano di Arti Plastiche di Udine. Dragi brauci! Kadar sem pišu o lažnih odgovorih, ki jih je dau komun iz Srednjega na upraša nja (questionario), ki ga je pošjala komisija pri predsedstvu vlade u Rimu našim šindakom, da bi ugotovili stanje Slovencev in njih jezika u naši Provinci, sem biu napovjedu, da bom pisu tudi o Sv. Lenartu, ker je tudi ta komun dau neumne in lažnive odgovore ( risposte ) Rimu. Na parvo uprašanje: «Al so na teritorju vašega komuna al pa samuo u nekaterih vaseh prisotne skupine ljudi, ki govorijo u družini al pa u vasi jezik, ki je drugačen od italijanskega?» je komun odgovoriu: «An part domačih ljudi, ki živijo na našem teritorju se poslužuje, mimo uradnega iracionalnega jezika, tudi domačega dialekta. Nucanje tega dialekta je akcentuira.no med tistimi družinami, kjer živijo te stari, medtem ko te mladi — takuo u vasi kot u družini — govorijo skor usi po italijansko. Zatuo je zmjeraj večja tendenca, posebno med mladimi, da gredo u pogovarjanju od lokalnega dialekta do italijanskega jezika. Odgovor po italijansko se takole glasi: «Una parte della popolazione locale esistente sul territorio comunale fa uso, oltre che della lingua ufficiale nazionale, anche di un dialetto locale. L'uso di tale dialetto è accentuato nell’ambito di quelle famiglie dove e-siste la presenza di anziani, mentre i giovani usano, sia nell’ambito familiare che in quello locale, quasi esclusivamente la lingua italiana. Perciò c’è sempre più la tendenza a passare nelle conversazioni, specie fra i giovani, dall’uso 'del dialetto locale a quello della lingua italiana». Kadar sem prebrau tele besjede, se mi je sapa usta-vìa. O Sv. Lenartu vjem puno reči. Poznam štorjo teh ljudi, ki so pridni, pošteni in veselega duha. Vjem tudi, da se je ankrat komun imenoval Sv. Lenart Slovenov — S. Leonardo degli Slavi. Če kajšan ne vjerje, se lahko dokumentira u starih arhivih komuna al pa u arhivih domače fare. Pravim vam, da vjem puno o vaseh Sv. Lenarta, njesam pa nikdar vje-deu, da gor po telih vaseh ratavajo ljudje star gor na 15 ljet. Če je rjes, da govorijo domači dialekt — Btioh var, da bi imenovali slovenski dialekt — samuo «anziani», potle so stari «anziani» tudi tisti, ki imajo petnajst ljet, saj sem se zmjeraj po-govarju z njimi po slovensko. Tudi gospuod šindak se muora čut zlo star gor na njega trideset ljet, zak tudi on guori lepuo po slovensko! Zatuo vidite, dragi brauci, se mi je ustavla sapa, kadar sem brau tele odgovore, ki jih je dau Rimu komun iz Sv. Lenarta. Če ratavajo ljudje star gor na petnajst al pa trideset ljet, njemajo obedne perspektive, da bi iz-buojšal življenje, da bi rešil njih probleme. S starimi ljudmi, brez mladih, gremo v dekadenco! Tuole je smje-hu urjedno in pustimo smjeh na stran, kadar govorimo o rjesnih rečeh. Resnica je, da po vaseh Sv. Lenarta je puno zdrave in pametne mladine, ki govori sada po slovensko in bo takuo govorila tudi, kadar bo zarjes stara. Da se spet varnem na dokument komuna iz. Sv. Lenarta, ki so ga pošjali u Rim. U telem dokumentu so še druge velike in debele lage. U njem se tardi, da ima naš dialekt karakteristike slovenskega, furlanskega, nemškega in italijanskega izvora. (Le caratteristiche linguistiche di tale dialetto sono di derivazione slovena, friulana, tedesca e italiana). Kadar se šuoštarji pouzdi-gnejo na katedro profesorjev, ekspertov za jezike in dialekte, se lahko čakaš od njih tajšne neumnosti! Kdo od spoštovanja urjednih linguistov, bi ne z.nu povje-dat, da usi jeziki imajo tudi juške besjede, da je fonda-ment tisti, ki velja, da je sin-tasa, gramatika fondamen-talna za usak jezik. Kaj je fondamentalno za naš slovenski dialekt: Fondamenlal-na je gramatika in čeglih jo njeso naši ljudje nikdar videli, čeglih jih jo ni obedan očiu, jo u glavnem nucajo u-sak dan. Fondamentalna za naš slovenski dialekt je ze-mja. Usak pedin naše zemje, naših host, senožet, njiv, drevja, naših studencev, rjek in potoku ima slovensko ime. Ušafite mi, modrijani iz komuna Sv. Lenarta, drugačne imena kot slovenske! Kaj pa naši preimki, hišna imena in posoda, ki jo nucamo usak dan na djelu u hljevu, na puoju, u sanožetih, u host? Dost je furlanskih, njemških in italijanskih imen? Kakuo jo ložemo z imeni žvine: krava, konj, uca, koza, zajac, pudgana, miš in na stuojke drugih? Kakuo jo ložemo z. imeni sadja: jabuke, hruške, jagu-ce, slive, kostanj, krompir in na stuojke drugih, ki jih usi lepuo poznamo, tudi te «stari» od petnajst ljet u Sv. Lenartu? Če bi biu živ rajnik Klin, do katerega sem imeu zmjeraj veliko spoštovanje, in če bi biu prebrau tisti dokument, ki ste ga pošjali u Slavi ratavajo ljudje star Rim, bi vas biu odkrito pou-prašu: «Oščja Madona, al vam je padu korac dol na glavo?» Druga debela lagà u dokumentu je tista, kjer pravite, da ni slovenskih kulturnih društev na teritorju vašega komuna. Četud bom predug, vam muoram odgovorit resnico, ki jo tudi vi poz.nate in ne-vjem zakaj ste jo zamučali. Na vašem teritorju imate an liep koro, ki takuo lepuo puoje po slovensko, da kadar ga poslušam, me spravi u pozemske nebesa! Druga resnica je, da imamo iz. vašega komuna u drugih slovenskih kulturnih društvih narbuojše ljudi. Vprašam se, posebno zatuo, ker se imate za velike kristjane, za pobožne ljudi, kaj vas vozi do tega, da pišete in pravite takuo debele lage? Če ste Ijeska, obedan vam ne more ubranit, da tardite, da ste oreh, ma govorite sami zase, ne stuojte branit ostat Ijeska tistemu, ki je Ijeska. Usak človek na telem svjetu, posebno pa u Italiji, kjer nam tuo garantira košti-tucion republike, ima pravico, da se razvija ( svil upava) u svojem jeziku in kulturi. Če se ne spoznate, da pripadate slovenskemu jeziku, vas lahko samuo pomilujem, a vam ne morem ubranili, da ste tajšni, kot ste. Tudi vi ne smjete branit drugim, da odkrito povedo, da jih je rodila slovenska mati (kot vas use)! Koštitucion republike nam garantira use naše slovenske pravice, kot garantira usem ljudem republike pravico do kruha, do zraka, do vode, ki posebno sada, ko pišem tele varstice manjka po vaseh Sv. Lenarta. Naše slovenske pravice so nam potrjebne ku voda. Par-pejajte nam tole vodo, odprite nam «rubinette », če vi jo ne bote tjel pit, vas ne bo obedan parsilu, a pustite, da jo bojo pili tisti, ki so žejni! Tuole sem vam teu povjedat, modrijani iz komuna Sv. Lenarta, Da zaključim, bi rad še njeki povjedu o Srednjem. Gor na tistem komunu se glasijo novice, da me bojo tožili, za kar sem zapisu o njih dokumentu, ki so ga pošjali u Rim. U Italiji ima usak pravico tožit, a ima usak pravico tudi se branit. Če me bojo tožili, se bom branu in če sem napisu o njih neresnične stvari, naj me žihar obsodijo na smart, naj me obesijo, ma pod kondicionan, da me obesijo u tisti vasi sredenskega komuna, kjer ne govorijo po slovensko. Naj jo ušafajo tole vas, takuo bojo vjedli zanjo naši ljudje in komis j on u Rimu. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH ŠPETER AŽLA U soboto 28. oktobra sta se poročila Domeniš Chiara iz Ažle in Bertolutti Pio iz čeplešišč. On ima 26, ona pa 18 ljet. Mlademu paru želimo uso srečo u njih skupnem življenju. GRMEK Tri sestre iz Amerike so paršle gledat rojstne kraje tata in mame .Elsa, Alma in Lidia so se rodile u Ameriki in govorijo lepše po slovensko kot mi Letošnje jeseni so paršle iz Amerike sestre Elsa, Alma in Lidia Gus, da bi pogledale, kje sta se rodila tata in mama, ker one so se rodile u Ameriki. Lidia je parpejala za sabo še hčerko Ketlyn. Mama od treh sestri je bla Tonina Buko-vac - Lazarjeva iz Zverinca, njih tata pa je biu Gus Be-po - Uršen iz Slapovika. limarla sta u dvjeh dneh, adan za drugim. Tri sestre in mlado Ka-tlyn smo videli na Kvatar-nici na Sv. Martinu in na sejmu Sv. Matija nad Host-nem. Videli smo jih tudi vičkrat med našimi ljudmi. So tri simpatične sestre, ki so se hitro udomačile in pa-rjubile našim ljudem. Na njih obrazu se pozna slovenska milina, pa ne samuo na njih obrazu, pač pa tudi u sarcu in govorijo lepuo po slovensko, čepru so se rodile u Ameriki in so par-vikrat videle naše kraje. U času njih bivanja par nas, so stanovale pri Silvani Vogrig, u znani oštarij u Klodiču, kjer so pustile pru Ijep spomin. U Ameriki živijo sestre blizu Tonine Vukuove iz Seuca. Bratram in sestram Tonine se je huduo zdjelo, da ni paršla še ona za Elso, Almo in Tonino Gus, da bi pa tri sestre odnesle od naših kraju ljep spomin, jih je Tiljo Vuku, brat od Tonine -počastiu u Seucu, par Vu-kuovih, z dobrim kosilom. Na kosilu se je zbrala maloman usa Vukuova žlah-ta. Za mizo, med tremi sta-klenci, sedi Tiljo. Stoje so zaznamovane s številkami naše slovenske američanke: 1. je Elsa, 2. je Alma, 3. je Lidia in 4. nje hči Ketlyn. Želeli bi jih še imeti med nami. Kanal ac Umarla je Olga Žefciova Po rečanski dolini je globoko odjeknila novica o hitri smarti Olge Bucovaz udove Canalaz - gospodinja znane Žefcjove družine. Bila je poštena žena, pridna gospodinja in dobra mati in u poštenem duhu je zredila svojih pet otrok. Imela je 71 ljet. Kot povjedano je bla ra-njka Olga mati petih otrok, usi pridni, a med njimi je najbolj poznan sin Romano, ki je biu nekaj let predsednik pevskega zbora Rečan in je eden izmed najboljših igralcev Beneškega Gledališča. Z glavnimi vlogami je nastopal v Komedijah «Beneška Ojcet», «Žganjarji» in v drami «Emigrant». Ranjko Olgo smo spremljali k zadnjemu in večnemu počitku u soboto 11. novembra na leškem britofu. Ohranili jo bomo u lepem spominu. Žalostni družini pa naj gre naša tolažba. Rajnka Olga Bucovaz, udova Ca nalaz HOSTNE Zakaj je buj drag te debeu, ku te droben kostanj? Kostanj je biu ankrat adan naših glavnih in nar-buojših pardjelkov. Zamenjuval smo ga na Laškem za sjerak in takuo paršli do polente. Prodajali smo ga doma in na čedaj-skem targu, te droben pa smo pustili zase in za žvino. S prodajo kostanja je gospodar lahko plačju dajatve in kupu otrokam košpe, da so lahko hodili po darva in u šuolo. Zatuo ni nič čudno, če se še donašnji dan pogovarjamo o kostanju. Takuo so se zbrali pred kratkem u Hostnem trije parjatelji: Pavlo Floreancig - Kokocu, Ernesto Primosig - Glavinu in Mario Floreancig - Kopju iz Podlak. Njih pogovor je biu o kostanju. «Donas sem videu na targu u Čedadu, da prodajajo te debeu kostanj po 700 lir na kilo», je jau Ernesto Glavinu. «Kakuo pa prodajajo te droben?» je radovjedno pou-prašu Pavlo Kokocu. «Po 600 lir!» je odgovoriu Glavin. Pavlo Kokocu se je zesme-jau. «Zakaj se smeješ?» ga je pouprašu Mario Kopju. «Zatuo, ker ni obedne logike. Recimo, da s te debelim kostanjem napuniš žaki u treh urah, za ga pobrat in napunt žaki s te drobnim, muoraš zamudit nadoplih. Zatuo bi muoru koštat te droben nadoplih ku te debeu in zatuo vam pravim, da ni obedne logike.» je smehlje povjedu Pavlo Kokocu. «Logika gor, logika dol, tudi turisti z dugimi parsti rajši pobjerajo te debeu ku te droben!» je zaključiu Mario Kopju. In tudi tale je velika resnica! PRAPOTNO Umaru je kolokator Fancesco Marinig ( Chechi ) U četartak 2. novembra je umaru u videmskem špita-lu Francesco Marinig (Chechi). Imeu je 65 let. Rajnik Marinig je biu dugo let kolokator našega komuna. Biu je doma iz Pojane in je biu dugo let za kolokatorja u našem komunu. Njega pogreb je biu u Ibani, u petak 3. novembra. Družini in žlahti izrekamo naše sožalje. SV. LENART GORENJA MERSA U soboto 4. novembra nas je za zmjeraj zapustila Olga Chiabai, udova Chiabai. Stara je bila 72 ljet. U cajtu enega ljeta je umarla ne v jesta, Elia Crisetig, ki je imje-la samuo 46 let, pred nekaj mesci je umaru sin Beppino, Elje mož, ki je imeu 48 ljet. Biu je bidel na srednjih šuolah u škrutovem. Sigurno da sta prerana smart ne-vjeste in sina opešala sarce stare mame, katero smo pokopali par Sv. Lenartu u nedeljo 5. novembra. Ohranili jo bomo u ljepem spominu. Vasi pod Sv. Lenartom spet brez vode Malokrat so vasi iz Sv. Lenarta takuo tarpjele kot ljetos zavojo pomanjkanja vode. Njekšan je jau, da gospodom ne manjka Tokaj in Merlot, kumetam in djelu- cam pa še voda. Se ni za smejat, taka je žalostna resnica. Sada, ko so parpejali novi vodovod iz Buj, ki košta milijarde in ki še ne funkcionira, zak je potreba napravit določene strukture in infrastrukture, povezave med novim akvedotom z vasmi in hišami, obedan se ne briga, da bi postroju te stari akvedot. Morebit bi bla potrebna majhana speža, a ka-mun jo nečje napravit, ker čaka na funkcioniranje novega vodovoda. Zatuo pa bo šigurno treba čakat še kajšnih šest mjescu, če ne vič. Do tega pa bi muoru preskarbjet komun na kaj-no vižo, da pridejo ljudje do vode, saj takuo se ne more iti vič naprej. SOVODNJE Novi sekretar za naš komun Od 15. novembra je dr. Cristiano Crisi novi sekretar našega komuna. Od kar je šu proč sekretar Livio Gobbo, ki je služu našemu komunu 26 ljet, je biu par-šu za kratek čas na njega mjesto dr. Zoboli Alfredo. Novemu sekretarju želimo dobro bivanje med nami, da bi kmalu zastopu use naše probleme in takuo buj lahko pomagu našemu komunu. LOŽAC V Ložcu je 5. novembra umaru na naglin Angelo Loszach (Zejcovi), star je bil 67 liet. Biu je u emigraciji, kjer je u Germaniji pre-živeu 10 stagionu. Priet ku je umaru, je vidu vse tri hčera srečno oženjene. Biu je blage in mierne duše in takega ga bomo ohranili v narbuojšem spominu. Vsiem sorodnikom naše najgloblje sožalje. Geometer Michelizza na razpolago (disposizion) naših ljudi Iz Sovodnjega nam pišejo, da bo usako soboto, od 9. do 12,30 ure na razpolago ( disposizion ) ljudem, ki so napravili prošnjo, da bi postrojili hiše po deželnem leču štev. 30. Geometer G. Michelizza. Djelu bo progete in use po-trjebne pratike. Rekapit bo imeu u baru, kjer je telefon u Sovodnjah. SREDNJE Pred dobrim mjescam smo pisali, da so bli ljetos srečni j agri iz Srednjega in smo naštjeli po imenih, kaj so ustrelili. Za Štefnela — Be-pa Chiabaia iz škrutovega — so nam bli povjedli, da je biu nesrečan in da je «ustre-liu» samua farlinko, to je najbuojša in velika goba, ki rase po naših dolinah. Štefnel, kadar je tuole prebrau, se ni dau meru. Stisnu je zobe, požgaru je farlinko in sam s sabo za-godarnjau: «Vam pokažem ist farlinko!». šu je spet na jago in u nedeljo 29. oktobra smo ga ušafal pred njega oštarijo. Na dvjeh automobilih sta bla parvezana dva sarnjaka. On je biu vas veseu med tole ubuogo, ubito žvino. «Kduo jih je ustreliu?» smo ga poprašal. «Telega sem ustrelju ist — je pokazu na svoj auto — tistega tam pa srna ustrelila na pu s šindakam iz Srednjega!» se je pohvalu štefnel. «Ma kaj se ti ne usmili streljat na buogo žvinco?» smo ga še poprašali. «Pač — nam je odgovoriu — pa sem štuf jesti samuo farlinke». Drugo nedeljo je štefnel spet naleteu na srečjo: u- strelju je Cinghiala nad 80 kilu. «Ga bo še kajšan jedu s tabo?» smo mu zastavli u-prašanje. «Za usakega parjatelja bo en kos, za nevošljivce pa samuo župa in rep!» Se nam je sarežu Štefnel, kakor se zna samuo on zarežat. DOLENJI TARBI U nedeljo 12. novembra je umaru na svojem domu u Dolenjem Tarbju Covaceu-szach Natale (Piščak). Imeu je 65 let an je biu puno poznan an štjet. Biu je človek, ki je imeu veliko srce, ker je gledu use podučit in usem pomagat. Huduo se nam zdi za ženo Marijo an hčere Marioange-lo, Luizo, Gianno in Terezo. Tale hitra, nenadna smrt Nadalja Piščaka je ena velika zguba za Dolenji Tarbi in za uso Benečijo, ker je biu za vasnjane simbol, uzgledni človek, zak je imeu puno rad našo zemjo, naš jezik, naše kulturne in cerkvene tradicije. Zmjeraj nas je učiu, za ne zapustiti, kar so naš te stari zgradili in kar so nas nava-dli. Zarjes mormo reč, da se je z rajnkim Piščakam zgu-bu adan velik kos od naše vasi. Žalostni družini naj gre usa naša tolažba. Podsrednje Na dan 18. oktobra smo pogrebli par Sv. Pavlu našega pridnega in poštenega vasnjana. Umaru je Celso Duriavig - Kuosu po domače. Naj u miru počiva. PODGORA Šindak od kamuna Sried-nje je odguoriu governu, de samuo tu kajšni vasi judje guorijo po sloviensko. Adna od vasi, kjer je šindak mi-slu, de kmal na bojo vič guoril po sloviensko, muore bit Podgora. An tuole je vi-šno rjes: od 15 družin, jih je ostalo 8; od 70 ljudi, samuo 12 (—82%). če kajšna oblast na pride na pomuoč z dielam v naših dolinah, po naših vaseh se na bo vič guorilo po sloviensko, ne zak bojo znal kajšan drug jezik, ma zak judi na bo. An zatuo naj skarbi tud šindak od Sriednjega! Motiv iz Podgore (Srednje)