265
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
11.  seja 9. dne julija.
Ta seja je bila tajna, ter se je obravnavala v njej reorganizacija deželnih uradov.
12.  seja dne 10. julija.
V tej seji je dr. Deu poročal v imenu gospodarskega odseka z načrti treh postav o tern, kako dolgove v denarjih izterjevati od občin in skladnih združeb. — Poslanec dr. Vošnjak navaja, da pri izvrševanji teh postav deželni odbor postopati bode smel le v dogovoru z vlado, in da narodna stranka sploh želi, da bi razni zastopi postopali v spo-razumljenji z vlado, odbijati pa mora izjave židovskih nemških listov, ki nas dolžč, da napadamo vse uradništvo. (Velik nemir na nemškutarski strani. Dr. Schaffer, menda kot pisalec takih nesramnih napadov, v eno mer kliče: „Zur Sache!1*) Toda dr. Vošnjak se ne dd besede prestriči ter nadaljuje: Mi grajamo le tiste uradnike, ki se bolj pečajo s politično agitacijo pri volitvah, nego b svojim uradniškim poslom. (Pohvala na levi, med nem-škutarji velik nemir.) — Deželni predsednik Winkler pritrdi predgovorniku dr. Vošnjaku, da so nemški časniki zahtevali, da bi bil on zadnjič branil uradništvo. Na njega pa zadevna debata ni napravila vtisa, da bi se bilo celo uradništvo napadalo. Slišal je skozi 10 let hujše napade na uradnike, a vlada jih ni branila; ona ne more braniti poslancem, kritizirati vladnih organov posamezne čine, katere bode vlada preiskavala, ali so resnični, in potem storila svojo dolžnost. (Ta govor predsednikov so nemškutarji kar bledega obraza poslušali, a ne upali se besedice črhniti.) — Potem so se vse 3 postave sprejele.
Poslanec Dež m an v imenu finančnega odseka na-svetuje, naj se deželnemu zboru veleva, vse priprave storiti, da se bode popotni poduk v vinogradskih krajih na Dolenjskem nadaljeval po učiteljih slapenske šole;   zaradi   programa temu  popotnemu
predavanju in  zaradi odškodovanja učiteljev iz državne subvencije pa naj v dogovor stopi s kmetijsko družbo; — dalje naj deželni odbor skliče enketno komisijo izvedencev v posvetovanje, kako bi se razne kmetijske stroke povzdigniti dale po izobraževanji sposobnih učiteljev na   učiteljski pripravnici,  po   primerni uravnavi kmetijskih   nadaljevalnih šol   in   po  popotnem predavanji.   —   Dr. Bleiweis  se  sploh  strinja  z od-sekovim predlogom  in objavlja,   da  je  ministerstvo za kmetijstvo  z odiokom  2d. maja   t.   1.   kmetijski   družbi 300 gold, državne podpore obljubilo  za  popotna predavanja.   Kmetijska družba v dogovoru z vladnim zastopnikom je sklenila,   200 gold,   odločiti  vodji   slapenske šole za popotna predavanja na Dolenjskem, 100 gld. pa porabiti za popotni poduk o sirarstvu po gosp. župniku Mesar j u na Gorenjskem zunaj Bohinja. A najbolj važno je to, da se tudi na učiteljski pripravnici kmalu nastavi strokovnjak  za  poduk   v kmetijstvu,   ki  bode o njem bolje podučeval, kakor sedanji, ki je potrjen le za naravoslovje.   Tak strokovnjak bi o počitnicah lahko hodil po kmetih ter  podučeval  o  raznih  strokah  kmetijstva. Konečno predlaga govornik, naj se k plači takega stro-kovnjaškega učitelja  600 gold,  letnega  doneska  dovoli iz deželnega  zaklada.  — Poslanec Detelja  v daljem govoru nasvetuje, naj bi enketna komisija pretresovala tudi napravo  kmetijske šole v Ljubljani.    Taka šola bi bila dobra pomočnica tudi za učiteljsko pripravnico, in bi se dala z malimi stroški osnovati. — Poslanec dr. Po kl u k ar prav krepko podpira nasveta dr. J. Bleiweisa in Detelje.    Će   dežela  donaša  600 gold,   za popotno predavanje, pravi govornik, potem je upati, da bode vlada vendar nastavila  strokovnjaka  za  poduk v kmetijstvu na učiteljski pripravnici; tudi kmetijsko šolo v Ljubljani se jako priporoča osnovati, ker bi se prav po ceni dala vzdrževati.   —  Pri  glasovanji obvelja odsekov  predlog in predlog Deteljin,   zoper Bleiweisov predlog glasuje  vsa  nemškutarska  večina,  ki  toraj ni obveljal.
Poslanec G ras sel li poroča v imenu finančnega odseka o uredbi režije in zdravniške službe v blaznici na Studencu in predlaga: 1. Pogodba, katero je sklenil deželni odbor z redovn cami krščanske ljubezni zaradi režije in hrane v blazničoi podružnici na Studenci, se potrdi. 2. Deželni odbor je pooblaščen, da na Studenci proti pogodbi z vzajemno enoletno odpovedjo nastavi zdravnika asistenta z letno plačo 800 gold., prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. 3. Primanju medicinskega oddelka se od tistihmal, ko se bodo blazni preselili v nova poslopja na Studenci, za toliko časa, dokler v posilni delavnici še obstoji blaznična podružnica, za obiskavanje blaznice na Studenci določi remuneracija letnih 450 gold. 4. Za nadziranje podružnice na Studenci po upravnih uradnikih deželnih dobrodelnih naprav je deželnemu odboru kot pavšale mestu dnin leta 1881. na razpolaganje kredit 50 gold. o. Za oskrbljevanje kurjave in nadziranje vodovaje na Studenci se nastavi kurjač z letno plačo k večemu 600 gld. Vsi predlogi obveljajo.
Poslanec oaron Taufferer poroča o različnih cestnih zadevah; vsled nasvetov dotičnega odseka deželni odbor sklene: 1. Deželnemu odboru Be nalaga, naj pretresa in nasvetuje, ali bi namestu sedanjih cestnih odborov ne bili osnovati drugi cestni zastopi, v katerih bi državni upravni organi bolj vplivali. 2. Glede* turjaške ceste naj se znesek 6000 gold., ki spada na tlako, razdeli po davkih na okraje Kočevje, Ribnica in Velikolašče, ter v primernih obrokih povrne deželnemu zakladu. 3. Prostovoljno prevzeti doneski za turjaško cesto naj se izterjajo, in sicer od okraja kočevskega 1000 gold., ribniškega 500 gold., ljubljanskega 1525 gold«   4.   Deželni odbor  naj   nasvetuje,   kako okrajem
266
kočevskemu, ribniškemu, velikolaškemu in ljubljanskemu dana predplačila v znesku 13989 gold. 83 kr. vračati, oziroma koliko na deželni zaklad prevzeti pod naslovom subvencije. 5. Turjaško cesto naj na dalje oskrbuje deželni odbor neposredno, ter naj zadevne stroške pred-plačuje deželni zaklad. 6. Preložitev ceste čez hrib Bonco naj se izvrši. 7. Cesta med Krko in Mlače-vem naj se preloži, vzdrževalne stroške za krško cesto naj predplaČuje deželni zaklad. 8. Cestni odbor žu-žemberški naj se poživlja, da predloži operat za preložitev ceste od Smuka do Lašč. 9. Skrbeti Je za to, da se cesta od Hajka skozi Dobliče v Črnomelj dodela, v kateri namen naj deželni zaklad 3300 gld. predplačila d&. 10. Pritiskati je na to, da se dovozna cesta h kolodvoru na Dovjem dodela. 11. Konečno naj deželni odbor pretresava, kako denarstveno gospodarstvo cestnih odborov natanko nadzorovati in ali ne bi kazalo, račune vsako leto predlagati deželnemu odboru v pregled.
Vitez Savinscheg nasvetuje, naj se deželnemu odboru nalaga, da v prihodnji sesiji poroča o obravnavi zastran zgradbe mostu čez Vinico. — Poslanec Navratil prav živo priporoča ta most, za katerega Kranjska ne bode več imela dati ko 14.000 gold., vse drugo plača Hrvaška, most pa je silno potreben in posebno koristen za to, ker bi pot na Hrvaško zdatno skrajšal. — Potem Savinscheggov predlog obvelja.
Poslanec Detelja predlaga v imenu gospodarskega odseka sledeče: 1. Nastavljenje c. k. gozdnega komisarja za Gorenjsko in c. kr. gozdnega pristava za Notranjsko se radovoljno na znanje jemlje, ob enem pa se prosi c. k. deželna vlada, da bi blagovolila zarad praktične izvršitve gozdnih postav na Kranjskem z vsemi močmi delati na to, da bi omenjena le začasno postavljena gozdna uradnika deželi za trdno ostala, in da bi se postavil tudi za Dolenjsko c. kr. gozdni komisar. 2. C. k. vlada naj se naprosi, da bi se najmar-neje brigala za novo pogozdovanje in v ta namen še dalje, kakor se je to do zdaj hvalevredno godilo, sadike iz državne drevesnice občinam, pa tudi posameznim gospodarjem brezplačno dajala, posebno pa za pospeševanje pogozdovanja od c. k. ministerstva poljedelstva zadobila zadosti podpore v denarji za darila gospodarjem , za obširne, dobro dovršene umne zasade goz dov, pri Čemer bi se imelo ozirati vzlasti na one kraje, ki so po svoji legi, zemlji in klimatičnih razmerah večidel navezani le na gozde. 3. Deželnemu odboru se naroča, skrbno baviti se z zadevo zboljšanja, oziroma pogozdenja kraških goličav na Notranjskem, in o tem prihodnjemu deželnemu zboru podati svoje nasvete. 4. C. k. deželna vlada naj se naprosi, še dva okrajna živinozdravnika, enega v Crnomlji, druzega na Krške^m nastaviti. Ako bi se živinozdrav-nik ne nastavil v Crnomlji, naj vlada prestavi živino-zdravnika iz Novomesta v Črnomelj. — Posl. Robič obrača pozornost vlade na c. k. gozdarje, ki se preveč vtikajo v gospodarske zadeve s pašniki in planinami, zlasti na Gorenjskem, in ki, kjer najdejo z gozdom zaraščene prostore, zahtevajo, da se ž njimi ravna po gozdni postavi, akoravno so ti prostori v katastru vpisani kot pašniki in planine. S tem se živinorejcem pašna pravica krati; kmetje, posebno živinorejci na Gorenjskem pa brez pašnikov živeti ne morejo. Kedar toraj gozdarji na takih prostorih najdejo kak mlad les posekan, tožijo sosesko pri glavarstvu, namestu, da bi jo pohvalili, ker na svojih pašnikih tudi gozdno drevje goji. Konečno govornik navaja in razlaga slučaj, ko je občina G o j z d prav neopravičeno imela velike sitnosti in nepotrebne stroške. — Vitez Vesteneck nasvetuje, naj bi občine  nastavile gozdarske nadzornike iu naj
se primorajo drevesnice napraviti. — Gospod c. kr. deželni predsednik Winkler pravi, da mu razmere, kakor mu jih je poslanec Robic navajal, niso znane, mogoče pa je le, da se je občinam storila krivica; glede Vesteneckovega predloga pa izreče misel, da občine sedanje bodo težko v stanu, gozdarske nadzornike nastaviti. — Poslanec dr. Poklukar razjasnuje, da se na Gorenjskem prepir suče za to, kaj je in mora biti pašnik, kaj gozd; posestniki skušajo se pašnih ser-vitut otreati ter pašnik v ta namen pogozde, s tem pa živinorejcem kratijo pašne pravice, naj bi vlada čuvala nad tem, da se živinorejcem ne stori krivica. — Poslanec Navratil izreče željo, naj bi se živinozdravik nastavil v Crnomlji ali vsaj v Metliki. — Poslanec Pakiž pa dokazuje, kako potreben je živinozdravnik tudi v Kočevji. — Poročevalec Detelja ugovarja Vesteneck-ovemu predlogu povdarjaje, da je gozdna postava državna postava, da je toraj dolžnost države, za izvršitev te postave, toraj tudi za nameščenje gozdnih nadzor nikov skrbeti. — Pri glasovanji se sprejmo vsi predlogi Konečno deželni glavar objavlja žalostno vest, da je poprejšnji deželni predsednik kranjski, sedaj c. k. namestnik moravski vitez Kallina ravnokar umrl. Zbornica se v znamenje sočutja vzdigne ter sklene vdovi rajncega izreči sožalovanje po telegrafičnem potu.