leto mil. številka Z95. V UoMloni, v sredo 30. decembra 19Z5. Cena Din 1*50 LOTENSKI liiuiia taak dan popoldne, lirzaaUl nadelje In praznike. — InaaraU: do 30 petit i 2 D. do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „ Slo vena ki Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistvo: Knaklova olloa stav. 3, priUI6|a. — Telaion štet. 304. Uraiaiatvo: Knallora ali ca it. 5, I. nadstropje. — Teleion »ter. 34. ■P Poitnlfia platana v gotovini. časopisje Te dni, ko prestopamo v novo leto, prinaša klerikalno časopisje oglušujočo reklamo v svoj prid. Škofje in duhovniki priporočajo katoliško časopisje ood raznimi firmami in ga poveličujejo pred narodom do nebes. Semintja se to časopisje spozabi in govori celo o nekih svo jih zaslugah za slovensko ljudstvo, za njegovo narodnost in izomiko. Nazadnje kvasi o nekaki nadrejenosti ckatoliške-ga svetovnega in življenjskega nazira-nja». Na ta način postaja vsekakor katoliško časopisje aktualno in je potreba, da javnost pri taki priliki premišljuje o tem časopisju in da spozna njegovo pravo vrednost. Katoliško časopisje! Že sama beseda je blasfemija! Imamo razna katoliška časopisja po svetu in v raznih državah. Eno vam zagovarja kapitali ^m, seve kot katoliško Časopisje, drugo krščanski socijalizem, zopet pod firmo katoliškega časopisja! Vprašamo, ali je dovoljeno tako sleparstvo z najvišjimi ka_ toliškimi ideali, aH so na mestu take zmede, take duševne neurejenosti? Pro-učujmo socijalna in gospodarska vprašanja, pišimo traktate, toda izmišljati si socijalne programe in jih v svrho uspešnejše reklame vpreči za katoliško vero in cerkev, vendar pri poštenem javnem delavcu ne gre! Ta bi bila lepa, ko bi katoliška cerkev zapovedovala svo;:m vernikom, da smejo poslušati s?mo socijalna predavanja takozv. krščanskih socijalistov in da morajo zavračati vsa ko drugo socijalno prepričanje in v^ko svobodno raziskovanje gospodars! "h vprašanj! Ne! S tem krščanskim socijalizmom se delajo naigrše politične kupčije. Tu si nekdo izmisli sistem krščanskega socijalizma, ga pristavi v bl*~Ino katoliške cerkve ali pa trdi, da je nie-gov nauk direktna posledica evangelija, pa ti začne z najgršo hudobijo in izrabo vere v svoje strankarske namene. Će bi katoliška vera in dogma nred pisovala res samo eno stališče v gospodarskih vprašanjih, bi lahko razumeli, da zastopa katoliško Časopisje svoja gospodarska stališča kot katoliška stališča. Tako pa moramo imenovati početje tega časopisja, ko zagovarja svoja gospodarska stremljenja pod plašnem katoliške cerkve in vere kot hudobno zlorabo te cerkve in vere v samopašne strankarske namene nekolicine posvetnih ali neposvetnih gospodov, ki ji*" žilica ne da miru in ki se zbirajo pod firmo «katoliške» stranke. Kar velja za gospodarska vprašanja, lahko trdimo tudi o ostalih programih «katoliških» strank, v kolikor se tičejo aktualnih političnih, državnih, upravnih in prosvetnih vprašanj. Menda je bilo pridržano slovenskim ^katoliškim* politikom, da so dokazali direktni evangelijski izvor svoje avtonomistične ideje! Kaj vse niso citirali iz sv. pisma, da dokažejo, kako je avtonomistična i^eja zaukazana od same sv. cerkve in katoliške vere in da mora biti SLS nujno avtonomistična. Kaj vse so govorili duhovniki po prižnicah, kaj vse je povdar. jal sam škof v prilog te ideje! In vendar vemo, da je čisto lokalno in strankarsko utemeljena ideja, ki nima nobene zveze z vero in cerkvijo, ker ie r nogo katoliških strank na svetu, ki zagovarjajo centralizem, odnosno unitarizem in da se skriva za avtonomijo le nespretno prikrivana želja po strankarski hegemoniji v avtonomno zaokroženi Sloveniii, kjer naj bi za večne čase gospodarili gospodje Korošci in njihovi ootomci. Tudi tu smo doživeli neverjetne slepariie avtonomistične ideje s katoliško cerkvijo in vero. Tako je to katoliško časopisje! Pod krinko, da tako zapoveduje katoliška cerkev in vera, se vtepaio ljudstvu vse mogoče bedastoče krščanskega socijalizma in avtonomije! Pod isto firmo se je ljudstvo zapeljevalo na vsa mogoča stranska pota in ^e je ustvarjala znana gonja proti edinstvu našega naroda in države. Dr. Korošec je svote dni zaukazal. da mora ljudstvo verovati v federalistično akcijo Stepana Radića. Ljudstvo je spraševalo, zakaj? G. Korošec pa je odgovarjal: ker tako veleva in predpisuje katoliška cerkev in vera! Po tem kopitu gre dalje... v drugem tonu seveda, ker smatra dr. Korošec sedaj za spremembo Radića za svojega največjega sovraga. Kaj vse se ni vtepaio slovenskemu ljudstvu pred vojno pod firmo Latoliške cerkve in vere? Na pr. tisto ostudno gonjo proti svobodnemu umetniškemu pokretu, proti našemu nacijonalnemu boju, proti narodnosti kot taki, ki so jo blatili kot poganstvo. Ubogi Cankar ie moral doživeti veselje, da je njegova •Erotika* zgorela na dvorišču ShofvTv- Redni proračun za leto 1926/27 Finančni odbor prične razpravljati o zunanji politiki« — Proračunska debata v sktroščinL — Proračun ima biti v odboru sprejet do 1. februarja 1926. — Beograd, 29. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne je bila po kratkem božičnem odmoru plenarna seja finančnega odbora. Seja je bila mestoma zelo burna. Odbor le razpravlja! o pravilniku glede posebnih do-k!ad rudarskim uradnikom. Po daljši debat? Je bil odebren predlog, da ostane stari pravilnik v veljavi do 1. februr.rja 1926. Finančni odbor prične danes popoldne načelno razpravo o rednem prorač-mu za Ito 1926/27. Razprava je iz tehničnih ozi-rov razdeljena po posanrnih ministrstvih. Na dnevnem redu so: 1. proračun mia'rtr-stva zunanjih del, 2. ministrstva za izenačenje zakonov in 3. proračun ministrstva trgovine in industrije. V parlamentarnih krogih omenjajo, da Je pričakovati živahne zunanjepolitične debate v odboru. Zunanji minister dr. Nlnčić poda daljši zim a nje-politični eksooze, ki nai očrta staliSče nase države do vseh letos se vršečih važnih mednarodnih dogodkih n sestankih. Plenum finančnega odbora bo po dosedanjih dispozicijah deloval do 3. Januarja in nato nastopil radi pravoslavnih b>žičnih praznikov kratek odmnr 5—6 dni. Državni proračun je lahko sprejet, kakor to izjavljajo člani vladine večine, do 1. aprila 1926, če se finančnemu odboru podaljša rok za proučavanje proračuna do 13. februarja. Za podr.Ijšaihie roka pa je potreben sklep skupščine, ker fma po poslovniku finančni odbor vselej redni proračun proučiti do 1. februarja. Vladina večina je odločena v finančnem odboru pospešiti proračunsko razpravo tako, da bi sredi februarja proračun prišel pred narodno skupščino, ki bi za to imela 6 tednov časa za proračunsko debato. davkov Načrt zakona o neposrednih davkih. — Razprava v min« svetu. — Bktvere ^o!očbe z?koaa, samne objekte bo uveden davek Iz njih ce — Beograd, 29 decembra. (Izv. Ob 12) Snočn!i ministrski svet je sk'eniT. da pr!Č-ne prihodnje dni z načelno razpravo o na Črtu zakona erlede Izenačenja nervosrofinJh divkov. P*> odobritvi od strani miristrs-kesja sveta pride za krm pred Bkur>*čino. Doslej vsebina ?^vr»rfpkega načrta Se ni ▼ eelo*i znana, objavljene so le nekatere bistvene določbe oz'roma načela, po katerih je b*l zakon rz-delan. Odpravi ae imovinski davek. Sistem obdavčenja je oni. ki Je doslej ve Ijal v vseh pokrajinah. Glede zemljiškem;* davka je treba omeniti, da bo pri njedra določitvi prišel v postov čisti dohodek po ka lastni, ne pa po velikosti in vrednosti posestva, ka':;>r je bilo doslej to običajno v Srbiji. Za temelj zeroliiške^a davka se vzame 20odstotni dehodek po katastru. Zakon urejuje tudi hišno-najemninskj davo> odnosno davek na poslopja, uvede se 20od-stotni daveik na netto Kišne najemnine. Pri denarnih zavodih In delniških ^m*K*h se določi 25 odstotkov rentabilitete. Na po- ■ samne I tbfcapi spmrfh o^eb se Ima^o progresivno obdav. čiri. Davek znaSa ta 2.25 odst- Poslopja seliš kov, ki n;^o oddana v najem. *e oMav. čijo po Številu sob In sicer po 15 Din od sobe. Za gospodarske namene določene zgradbe bo'o davka oproščene. Poljedelci, ki sa. ml proizvajajo različne poljedelske produk. te itd., so onrosče-nt dohodninskega davks.. Po volni uvedeni davek na poslovni promet ostane še nadalje v veljavi, in sicer dotlej, dokler bo to potrebno. Invalidski In komorski de v k nista z novim zakonom tangi rama m ostaneta še nadalje v veljavi. Vse državne daVne doklaSe odnade^o. Ostanejo občinske doklade, toda znatno zmanjšane. Davek na osebno dohodnino se peret tualno določi tako za privatne kakor tudi za državne uradnike in nameščence. Pri držav, nih nrađnlkSIi se odstotek določi na 5, prJ privatnih na 7. Kriza Briacdoee ulade Napetost v ministrskem svetu* — Odločitev na dan — Pariz 29. dec. (Izv.) Za danes je sklicana važna seja min. sveta. Povsod vlada napetost. Za izid te seje se politični krogi mtenzrvno zanimajo. Na tej seji se namreč končno odloči aH naj kabinet Bri-andov odstopi takoj aH pa šele meseca januarja prihodnjega leta Položaj vlade je splošno nevzdržljiv. Kriza postaja latentna. Usoda vlade Je odvmsa od tega, če bodeta Brland in fin. minister Doumer zahtevala od min. sveta, da takoj odobri od Doumer-ja predlagamo povišanje prometnega davka. Ministri to najbrže odklonijo, zlasti oni, ki so najbolj odgovorni v tem vprašanju, ter odstopijo in tako povzročijo nato odstop celokupne vlade. — Položaj Brianda nevzdržljiv. ašnji seji kabineta« — Pariz, 29. decembra. Včeraj so Me plenarne seje posamnfr parlamentarnih klubov levice. Klub radikalno socij ali stične stranke je sklenil pozvati radikalno-socfja-lrstiSne ministre, da se odločno upro sprejetju od Doumerja predloženih finančnih zakonov fn da naj pobijajo Doumer j ev načrt državnega proračuna. Danes prične v zbornici proračunska debata In je računat!, da radfkalno socialistični ministri, Štirje po številu, odstopjo. Na ta način bo tezvana splošno kriza Briandove vlade. Radikalni socijalisti so pripravljeni doseči sporazum s socijalisti, da se sestavi izrazito levičarska vlada. Briand odbija vse napade io Je odločen Se nadalje vstrajatl. Položni vlade Canbovo omajan — Sofija, 29. decembra, (Irv.) V narodnem sobranju je nastal napet položaj. Včeraj se je razvila živahna politična debata. Položaj kabineta Cankova je postal radi dogodkov v narodnem sobranju oma. Jan. Predsednik narodnega sobranja je prečrtal pismo, podpisano od 10 poslancev, ki pripadajo »demokratskemu klubu« (Vladna skupina) Poslanci so člani makedonskih organizacij odnosno Makedonci. V tem pismu izjavljajo, da ao prisiljen) odreči sedanji vladi g Cankova avoje zaupanje, ker vlada ne posveča zadostne pazljivosti in skrbi položaju narodnih manjšin v sosednih državah In tudi ne akrbl dovoljno za makedonske begunce, zato ne morejo sedaj podpirati vlade, ker so odgovorni tudi svojim volilcem, katerim ne morejo izpolniti danih ga dvorca. Tako postopanje napra-n slovenski umetnosti Imenuje «Sloveneo •uveljavljanje talentov, ki korrfiejo na globoko*! Slovenske izobražence, ki so poslušali nauke svetovnega znanstva in ki recimo niso prisegali na svetonisem-sko bajko o ustvarjenju sveta in ki so jim bili Danvinovi nauki razumnejši, je imenovalo ateiste, nizkotneže, prorjalice itd. Če je kje mogoče govoriti o kriča-vosti, o judovski reklami, o narejenosti in sleparski mikavnosti, potem je mogoče take stvari očitati katoliškemu tisku, ki se ne brani zagovarjati še tako veliko naučno ali tudi politično zmoto klerikalnih politikov in lažiznanstve-nikov kot direkten izliv, navdibnjenje in naročilo božje, pa katoliške cerkve in vere! Človek makijavelističnih nagibov in strasti si res ne more izmisliti boljšega polja udejstvovanja, kakor je katoliška stranka in katoliško časopisje, kjer lahko zapoveduje stotisočem in milijonom v vseh stvareh, v naučnih, kakor v gospodarskih, socijalnih in političnih z enostavno formulo, da tako veleva katoliška cerkev in vera! Klerikalna stranka pa ni ničesar drugega, kakor peščica, sicer nesposobnih političnih mak?!a-velistov, ki bi radi celemu narodu prodajali svoje zmede in omejenosti kot resnice katoliške vere in cerkve! Od tod tisto brezdušno suženjstvo, ki ga klerikalno časopisje vedno zahteva od svojih pristašev in ki pomeni največjo oviro pravi izomiki in resničnemu svobodnemu napredku našega ljudstva. Zato proč s Časopisjem, ki zavrača duševno in politično svobodo našega naroda! obljub glede makedonskega vprašanja. Tudi po kuloarjih Je včeraj krožila vest, da je usoda Cankovega kabineta zapečatena In da Je pričakovat! v najkrajšem času temeljnih sprememb v vladnem režimu. Glasilo voditeljev vladine večino po. življa celo ministrskega predsednika Cankova, da naj odstopi. Položaj na Bolgar, skem postaja kritičen. Katastrofalne povodnji na Madžarskem in Romunskem Na Madžarskem povzročila povoden} 100 milijard škode« — Dramatični prizori pri rešilni akciji« — Na Sedroograškem Je utonilo do 50 oseb« — Budimpešta. 28. decembra. (Izv.) Katastrofalne povodnji v županiji Pcges so povzročile ogromne škode, poplarljeno ie okoli 80.000 oralov polja. Pri reševanju Je povsod prišlo do dramatičnih prizorov, ker so bile nekatere vasi nenavadno hrtro poplavljene. Dosedanjo škodo cenijo na 100 milijard madžarskih kron. — Bukarešta, 28 decembra. Na Sed-mograškem je povoden j povzročila strahovito Škodo in pustošenje. Vsled nenavadnega nastopa južnega vremena se Je sneg začel v gorah naglo tajati, kar je povzročilo nastopanje rek in potokov. Reke so poplavile na daleč okoH polja in vasi. Mesto Torda je povsem pod voda Na Železniški progi se je zbralo v Tordi velfko število beguncev, ki se nahajalo v nevarnosti. Z neke hiše je povoden} odnesla v zibelki speče dete ter je vlekla proti mostu, kjer se Je zibelka prevrnila ln dete utonilo. Na drugem kr^ju je nastal požar pod streho hiše, ki je bila do kapi pod vodo. Na strehi se je zbrala vsa družina. Ker so bili v nevarnosti, da postanejo žrtev požara, so se vrgli v vodo in so nato utonili. Iz poplavljenih krajev še ni natančnejših podatkov o človeških žrtvah. Računajo, da Je 40 do 50 oseb utonilo. — Budimpešta, 29. decembra. V okolic! Kormenda Je vlak skočil v reko. Iz Davlđ-haze je prihajal osebni vlak in prispel do potoka Pinkava, k! Je zelo narastel ter Je voda porušila železni most. Vlakovodja ni opazil nezgode ter je vlak s polno paro prlvozil do porušenega mstu- Vlak je skočil s tira. Med potniki Je nastala grozna panika. V krajih županfj Bekeš In Bthar ie nastopila katastrofalna povodenj. Pojavili so se mnoTi srocafi zločinov zlasti slučaji velikih tatvin. V svrho vzdr^avanja Javnega reda m mira so oblasti nad tema županijama proglasile obsedno stanje. Katoliški škofje proti kapitalizmu in socijalizmu — Dunaj. 28. decembra. Avstrijski episkopat je objavil v dunajskem Škofijskem listu daljše pastirsko pismo pod naslovom: »Nauki in navodila o socijalnih vprašanjih sedanjosti*. Pismo ostro borbeno nastopa proti kapitalizmu in brez verskemu socijalizma. AvstrisJa Škofje, sledeč vzgledu rimskega papeža, skušajo prenoviti sedanjo dražbo v Kristusu. škofje svare vernike pred strastjo nakopičevanja denarja in bogastva, pred gospodarskim liberalizmom m manonističnim kapitalizmom, k! kvarijo pravo krščansko družbo. Škofje zelo resno svare svoje vernike pred socijalizmom. Vernike opozarja na Kristusove nauke, ki so nujno potrebni za ureditev sedanjih socijalnih razmer. Škofje pravijo, da je kapitalizem pogubonosen, ker so se pod njegovim vplivom raztrgale vse človeške vezi skupnosti Kapitalizem se ie v najnovejšem časn razvil v plutokracijo ln v mamo-nizem, kakršen je bil opažati v najslabših časih paganstva. Kapitalizem si Je z monopoli, trostl ln koncerni prilastil vso moč, da diktira cene žlvljensklm potrebščinam In ne upošteva zahtev socijalne poštenosti Bankarstvo, zvezano s krediti ln borznimi špekulacijami, je socijalni izrodek, je drevo, ki vsebuje strup za družbo. Finančnim silam služijo banke za tzžemanle narodov, odjemljejo delavnim silam vse prihranke in skušajo delovne sile spraviti popolnoma pod svojo oblast, jih spremeniti takorekoč v sužnje. Bankarstvo Je vladajoča sila v vseh državah- Dokler obstoja moč bank. je Izključeno vsako pošteno delavsko zavarovanje, je izključena vsaka socijalna zakonodaja! Proč z boizniml špekuiacijarrri! Pismo rato z obžalovan'em pristavlja: Mnogi krščanski krosi so tudi Inficirani po pegubonosnem stropa denarnih špekulacij! Posedujoči morajo končno prevzeti dolžnost, da se orne je v uživanju in nakopiče-vanju bogastva. Pastirsko pismo avstrijskih škofov končno pripoveduje, da sta socliafizem In ko-mualzem glasnika hudičev* |n tlrlteU* so- vraštva proti Boga. Katoliško m lati ino a** strljski škofe svare pred socijaltstičriimi mladinskimi organizacijami, kjer mladina ne dobiva prave krščanske vzgoje, ke-r se vzgaja v matenjaiističnem duhu. Socijalna demokracija po umenju avstrijskih škofov ruši temelje krščanske družine, zato pravi verniki naj ne čitajo in sploh ne smejo čitati socijalističnih časopisov. Pazite se pred socijalno-demokratičniml društvi in organizacijami! Pazite se pred socijalno*demokra« tičnimi strokovnimi organIzaci;ami! Te izvajajo med \ ami teror. Te orgar.zacijc vam Jemljo v sedanji dobi toliko opevane svobode in narodne demokracije pravo svobo» do. Krščanski delavci delujte na to, da odpravite socijalistlčni teror. Krščanski delavec, ti ne spadaš v socialistična društva, organiziraj se v pravih krščanskih društvih! Socijalna demokracija ie zate poguba In Je poguba za celo družbo. Dunajska Javnost umevno Živahno razpravlja o tem škofijskem pismu. Socijalni demokratk z vso odločnostjo pobijajo nedostojno agitacijo avstrijskega episkopata za katoliški tisk. VELIKA BREZPOSELNOST V NEMČIJI — Berlin, 29. decembra, Stevtfo brezposelnih dnevno uaraSča. Po nekaterih statističnih podatkih znaša celokupno fitevllo brezposelnih 669.000. f.Vorwarts€ pristavlja, da »e je število brezposelnih pre<-l phohl neob. robljeni. SO. 50. 110, 130 sr-n o>I 3 m napr. z 15 odat. od 2.60__290 m od 2S cm gfr. napr. frc vagon meja 1000. —, —, Tavoleto xsm Croatia v. m. —, 1100, —. bukovi pragovi 2.60 krat 14 krat 24, frc. vagon n. p. —, 38, —, bukova drva 1 m d. frc, a. p. 6 vi grmov 21, 21, 21. bukovi hlodi 3 m. do!r. napr. od 30 cm fefcr napr. U TL frc. n. p. —, 280, —, 2ITO. Pšenica prek m. 75/76, kg 2%, prrm. fetv v. n. p. blago 300; pšenhlca bačka 76 kg, 2%. fco. vag. nakl. post b!a«o 290; koruza nova, fco. vag. ban. nakl. p., 1 vag., denar 123 blago 123, zaključki 123; koruza, nova, z. kval. gar. fco. vag. Novi Sad, blago t2S; koruza, umetno sušena, fco. vag. Novi Sad, blago 158; oves, rešetan, fco. vag. nakl. po» staja, blago 195; koruza, drobna, sposobna za mletev, sušena v poči, fco. vag. slov. post, blago 175; ajda. prek m., fco. vagon nak. post., blago 360; otrobi, drobni, fco. vag. nakl. post., blago 130; fižol, banatski, bel, rimf., fco. nakL post., blago 200; fižol banatski, bel, v vrečah, fco. nakl. postaja, blago 215; brinje It foo. vag. Ljubljana, 375; laneno seme, fco. vag. Ljubljana, blago 550. EFEKTI. 2H % drž. renta za vomo škodo 315 — 319; Cel'ska posojilnica d. d. 200— 206: Merkantihia banka 100—102—102; Prva hrvatska štedionica 948; Kreditni zavod 175 —185; Slavenska banka 50; Strojne tovarne In livarne 125—127; Združene papirnice 120—125; Stavbna drurba d. venska Matica založila razglednice z zemljevidom, v katerem bi bila začrtana meja naših zahtev in sicer tri vrste, ene slovenske, druge srbo-hrvatske (v latinici in cirilici), tretje francoske. Te karte bj bilo treba razmetati no vsej naši kraljevini, predvsem naj bi Jo zanesli v kroge naše šolske mladine, kakor tudi po inozemstvu. Par statističnih podatkov o ljudskem štetju na zadnji srani karte bi ne škodilo. Prijava vojnih žrtev za prevedbo po novem invalidskem zakonu Vsi volni invalidi, vdove in sirote se j nora jo po novem Invalidskem zakonu prijaviti v svrho prevedbe. Rok za prijave traja le tri mesece po sprejem« zakona in * mine dne 17. februarja 1926. Po tem roku vložene prijave se,ne bo-"do več vpoštevale. zato naj vsak pazi, da ea ne zamudi. Prijave sprejemajo okrajna sodišča (kjer priiavljenec sedaj stalno stanuje). Vsak, ki se prijavi, mora prinesti seboj- 1. ) Potrdilo ministrstva za socijal.io politiko, da mu ie od specialne komisije priznana pokojnina. Ker specijalno sodišče v Beogradu še dosti slučajev ni rešilo in še mnogo invalidov, vdov ali sirot ni dobilo takih potrdil ministrstva za socijalno politiko, naj vsi dotrčniki -pri prijavi pred sodiščem izjavijo, da še nimajo teh potrdil in da jih predlože, čim jih dobe, bodisi tudi že po preteku roka za prijavo, to je 17. februarja 1926. 2. ) Sklep deželnega ali okrožnega sodišča, da mu je priznana ali odmerjena pokojnina in eventualni drug! pripadki. Kdor ima tak sklep poleg- gori navedenega potrdila ministrstva socialne politike, naj ga vseeno predloži. Kdor pa nima potrdila ministrstva o reviziji specijalne komisije ifl tic sklepa deželnega ali okrer/nega sodišča o pokojnini, naj to pri sodišču navede, izkaže pa naj se z invalidskim tivererrjem, vdove, sirote aH svojci pa s placimo polo nekdanje vojaške interrdance ali z od rezko m nakaznice. 3. ) Potrdilo pristojne finančne nprave, to ie računovodstva delegaciie ministrstva financ v Ljubljani, da mu pokojnina ni ustavljena. Kdor se zgiasi sam pri računovodstvu v šentpeterski vojašnici v Ljubljani, mu bodo tako potrdilo takoj izstavili. Sicer je pa Izvršilni odbor Udruženja voi- Mihail Arcibašev: Ta zemljevid bi se moral tudi nahajati na zadnji zunanji strani platnic vseh šolskih zvezkov, kot sploh na to stran spada domorodna, protialkoholna in druga propaganda v slikah in napisah. kar pri nas še ni navada. Zvezki bi morali imeti svetlejše platnice, ki bi bil bolj prikladne za tisk kot so sedanje. Propagando med mladino za kraje, ki so jih nam izdajal! Lahi, bi bilo treba poglobiti tudi potom šolskih knjig (čitank, zemljepisnih in zgodovinskih učnih knjig;) po načinu, kot so to delali Francozi z ozirom na ugraMieno Alza-Cšjo in Loreno celih 47 let. Ce pomislimo, da bo morda trajalo tudi pol stoletja ali še več. predno bodo neodrešc-ni kraji prišli pod našo svobodno državo, moramo tem bolj iskati vsa sredstva, da ostane živ spomin nanje in upanje na odrešitev v našem narodu. Neprestano ponavljanje, da nan^d ni zadovoljen z mejo. ki mu je bila usiljena in ki bije samoodločbi narodov v obraz, jc eden najvažnejših faktorjev uspeha. Na Place de Ia Concorde v Parizu stoje kipi. ki simbolizirajo največja francoska mesta. Med njimi je kip Straš-bourjra. Pol stoletja, ves čas nev.ioke okuoacije, je bil ta kip vsak dan, po zimi in po leti okrašen s svežim cvetlicami. Zavest na končno vrnitev ljubljenih francoskih krajev se ni motila... In par korakov naprej proti Louvru sto:i v parku globoko zamišljen spomenik »Ouand meme!«: smrtno zadeti francoski vojak se zgrudi, Alzačartka pa zgrabi s*a njegovo puško, branila se bo odslej sama... In branila se je Alzacija, dokler je francoski vojak spet ni rešil. Da bi nam postavil eden naših uemtnikov spomenik zasedenega ozemlja sredi Ljubljane, da bi mogli leto za letom romati tja in obnavljati obljubo, da ne bomo preje m:"»ovali, dokler ne bo zadnji brat rešen izpod tujega jarma! Narod naš nf podpisal nobene pogodbe, s katero se mu določa meia. Alejo so izsilili topovi in puške zemlje lačnega tujca, zato je ne priznavamo, čeprav so izsilili naš podpis na papirni. Ideja osvobojenja živi — in zmaga, kot pravi naš veliki Aškerc: Saj silnejša ie moč :dej. ko prašni zid papirnatih mej! nin invalidov izposlovai, da bo omenjeno računovodstvo uradno razposlalo taka potrdila vsem, ki jim pokojnina ni ustavljena, odnosno nekaterim navedlo, zakaj je prekinjena. Oni, katerim je ministrstvo ustavilo pokojnino, računovodstvo ne bo izdalo ali poslalo takih potrdil. S tem bodo nekako obveščeni, da so predlagani potom specijalne komisije za redukcijo. Kdor bi od onih, ki prejemajo redno pokojnino, slučajno ne prejel takega potrdila do 25. januarja 1926, si ga mora poskrbeti pred JO. februarjem 1926 sam. da more prijavo še toliko pravočasno izvršiti, da bo lahko poslal potrdilo okr. sodišča, da se je Prijavil, računovodstvu v s vrh o nadaljne-ga neprekinjenega nakazovanja. Računovodstvo mora imeti vsa potrdila sodišč v rokah do 21. februarja 1926. 4.)Potrdilo. koliko je plačal davka za časa onesposobljenost? (pri vdovah m sirotah tudi mož aH oče) in koliko ga plačuje sedaj. To potrdilo si mora priskrbeti pri davčnem uradu vsak sam. Davkarije so jih dolžne Po zakonu izstaviti brez takse. Nekateri bodo eventualno morali iskati teka potrdila pri dveh davčnih uradili in sicer tam, kjer so bivali stalno za časa one-sposobljenja in tam, kjer prebivajo sedaj. Aktivni vpokojeni oficirji - invalidi mo-raio poleg vsega gori navedenega predložiti še dekret o vpokojitvi. Družinski očetje in matere ter oni. ki vzdržujejo starše ali svojec, naj vprašajo pri prijavi, katere dokumente jrm je treba še naknadno predložiti glede priznanja do-darvkov. Potrdila, ki lila izdajajo sodišča pri prijav*, je treba brezpogojno najkasneje do 21. Mesarja 1926 poslati računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica, najfoolje prfooročeno ali osebno. Kdor n© predloži potrdila do tega dne, se mu po-k onima prekine. Sodišča morajo sprejeti sploh vsako priiavo. Ker ne ve nihče, kdo je predlagan za redukcijo, posebno državni nameščenci, ki ne prejemajo pokojnin in se jim rri m o- Mali Otto — Da... —i In ti si ga potolažila^.., — Da... — Seveda!... Saj si bUa tudi nenavadno nežna in ljubeča, ko si prišla s tuje postelje!... Poljubljala si in objemala, sploh si bila izredno nežna in strastna! Kaine?... FVrtem si ga prisilila, da je sedel s tvojim linbčkom za isto mizo. je-H?... Nič rae de, če so se mu ljudje nasmeh ovali, če so vsi vedeli, razen nje^a ... Vse ste enake... Tudi ona me ie poljubljala in objemala* ko... Naenkrat se je krčevito stresel in stisnil zobe s tako silo, da so se mu pojavile na obrazu temno rdeče lise. — In nikoli ne izve, nikoli!... Te besede je izgovoril z nenavadno silo in težavo. — Ti si pa mislila, da sem naiven, da se da z menoj veselo, prijetno in brez vsake nevarnosti Šaliti?... Ve ženske vedno tako mislite!... Saj vendar liubiš moža. Čemu si torej silila vame? ... Kaj te je mikalo?.., Lflh. rtodla baba!... Vc ženske ste z dušo m telesom poosebljena poliotnost! Tebe lahko človek tepe in poljublja vse obenem... A če ti povem, da sem ljubil neko žensko bolj kot življenje ... živel sem samo zanjo, samo nanjo sem mislil, vse sem ji oddal... oboževal sem njeno čistost in lepoto.., sebe sem smatral za nedostojnega, umazanega, grobega... Vkliš, pa se rrri je izneverila kakor ti!... .Morda rudi enkrat?... Potem je prišla k meni ter me začela poljubljati in objemati!... Uh, grdoba! Vse ženske sovražim!... Lepo in razvratna meso!... Niti usmiljenja, niti sočutja sama nohotnost in laž vas je!... No, kaj pa če bi se mi udala?.., Zdajle, aH hočeš? ... Nu, odgovori ven* dar!... Saj bi rada, kajne? — Da ... je zasepetala Olga Nikolajevim. Čutila je. da se bo to res zgodilo in Ie želela je. da bi se zgodila čim prej... Nekaj pohotnega se je razlivalo po vsem njenem izmučenem, od ljubezni in bolečin razdraženem telesu. Misel o tem, da se zgodi takoj, Jo ie napolnila z grozo in opojno pohotnostjo. — No. ali hočeš?... — Prezirali me boste potem... je zasepetala klavrno in nezmiselno, ne da bi vedela, zakaj tako govori. Kaj ti ni vse eno?... No. pa naj bc! Olga Nikolaievna se je pokorno in onemoglo iztegnila na divanu. Ze je čutila njegova bližina ze ie drhtela od gla ustaviti, naj se vsak prijavi sodišču. Reducirane! bodo po novem zakonu šele dobili obvestila, ali je redakcija potrjena ali ne. Vsak reduciranec bo imel pravico 6 mesecev za obnovo postopanja. Izvršilni odbor v Ljubljani. Delniška stavbna družba „Union" Izredni občni zbor đemišk'e stavb, družbo »Union« dno 28. dec t L se jo za. Mjnčit, ne da bi ee sklepalo slede naknp3 delnic »Centr. vinarae* d. d. v LJubljani in posestva »Gospodarska zveze*, to }q hiše. kleti in zemljišča v ši§ki in z vsem imetjem Vinarae za ceno Dta 6,200.000. Ta točka se je namrvč odstavila z dnevnoga reda. Po § 14. družbenih pravO bi moral trp ravni svet predložiti utemeljeno poročilo o tel nameravani transakciji, podpisano od vseh članov upravnega tn nadzorstvenega sveta ter tudi prodajalca samega. Priložiti bi bilo tudi obratne uspehe ; Centr. viname« zad. njih 2 let, kar pa nI bHo mogoče is eno. stavnega razloga, ker obstoja ta delniška družba šele eno leto, torej še ne more imeti prave bilance, TJnra.-ni svet je predložil samo ponudbo Gosp. zveze , da proda zgoraj navedeno delnice in posestva za ceno 6,200.000 Di^ in pa neko cenitev, katero pa nfso sestavili v to poklicani strokovnjak?. Ta cenitev je bila reio, zelo optimistično sestavljena in popolnoma nesprejemljiva za vsukrga resnega kupca. Pri dragi točki, pri slučajnostih so Je razvila ostra debata, pri kateri je moral unravni sv«-:-1 družbo »Union e, slišati mar. sikateri grenki očitek:, da talce vrste kupčije ne spadajo v delokrog družbe »Union«, pri čemer se je ugotovilo, da bi s tem samo »Gospodarska zveza« naredila na račun »Uniona«, dobro kupč!jo, d očim bi bili delničarji »Unioaa« prav izdatno oškodovani. Posamrri govorniki so izreku začudenje, da zagovarjata zastopnika »Vzajemne posojilnice« o upravnem odboru družbe »TJnfon« tako gorečo interese »Gospodaralce zvezec. Ali je morebiti vzrok termi dejstvo, da sta ravno ista gospoda obenem tudi Stana upravnega odbora »Gospodarske z voze«? »Vzajemna posojilnica« bi veliko bo!je storila, aiko bi varovala tnterese x>Uniona#:, sa.1 je anano, da ima nad polovično večrro delnic toga podjetja. S tem. da je »TJnlor.z d. d, neobremenjena, imajo delnice z zlato valuto v Din veliko večjo vrednost za »Vzajemno posojilnico« in je nerazumljivo, da hoče t.Vzajemna posojilnica* privolit! v dolg Din 6.200.000 na hotel »Unlouc. to pa za nakup mlađega, se nerazvitesra podjetja, faktično Se do danes n±ma pokazati prav nobeneera uspeha fn N nima nobenega po. mena za hotel »Union«, kvečjemu ako se hoče, da bi hotel »Union« moral plačevati letno najmanj 800.000 Din za obresti. To bi pa gotovo vrednost delnic »TJikian« d, d skoraj uničile, ker nI pričakovati, da bi rVinarska centrala« v eedaniih časih, ko jo jako težko dobiti vestnih in pravih strokovnjakov pri komplicirani vinski kupčij:, za-služila letno 800.000 Din po3eg vseh velikih režijskih stroškov in davkov, čemu bi se naj družba »Union^ spuščala v take problematične kupčije? Upamo, da je to ca hotel »Union« zelo opasno vprašanje definitivno pokopano- Politične vest _ Protest filozofske fakultete v Skop. Iju. Dekan Imenovane fakultete nam je doposlai sledečo resolucijo, ki jo je sprejel profesorski zbor na sestanku dne 18. t. ni.: »Ako so v »vremenu« z dne 14. t. m. točno reproducirane besede g. ministra pro. svete z zborovanja v Mariboru, potem svet filozofske fakultete v Skoplju z ogorčenjem zavrača od sebe ministrovo oceaio glede sposobnosti profesorjev imenovane fakultete, tako sedanjih, kakor tudi prejšnjih. Jasno vid j, da ministru ni znano, kako so naši profesorji prišli do svojega položaja, zato tudi ne more on ocenjevati njihovega znanstvenega dela. Novo izdanje Masarykovih del. U terarni tajnik prezidenta Masarrka je za božič naznanil v čeških listih, da izide v kratkem popolnoma novo izdanje Masarv-kovih del. Predvsem se natisnejo dela, ki so v tesnejši zvezi s čehoslovaškim političnim javnim življenjem. Kot prvo delo priđe na svetlo Masarvkovo »Socijalno vprašanje« v predelani izdaji. Sledili bodo »Temelji konkretne logike«, delo popolnoma novo in ki se v znanstvenem svetu nestrpno pričakuje. sramu, strahu in poliotnosti. Naenkrat pa jo je zgrabila železna, kruta in neizprosna roka za jrrlo ter stisnila tako, da je zagrgrala in zatrepetala po vsem telesu. — Hočeš? Hočeš? — ie ponovil študent v neki strašni pozabi ter krčevito stiskal njen tenki, nežni vrat Obšla jo je mrtvaška srroza. Z divje izbulienhni o Črni so ic začela zvijati in hraniti. Za hip ji ic šinila v glavo jrroz-na. nemogoča misel... iMožev obraz, mil m drag. nekie daleč daleč... gledališče ... mlado, veselo življenje... vse, kar bi moglo biti. pa ne bo, je hitelo mirno nje. Strašno hrepenenje je stisnilo njeno srce. Groza je napolnila vse telo. pretresla mozeg in jo spravita ob pamet. Zvijala se je. branila ^in tresla pod njegovo težko roko. Oči so ji izstopile, .ta ustnah so se I Pokazale krvave pene. Bila je strašna in nič ni ostalo v nji od prejšnje lepe. elegantne dame. Bila je mokra, ostudna miš v mačjih zobeh. — Torej hočeš? — je slišala Še nerazumljiv, daljni ?!as in v motni, nepro-dirni mesrli so jo objele neke pohotne prikazni. Vse okroir nje se je zamajalo in zavrtelo ter napolnilo z rdeča obrnjeno krvjo in z zadnjim žarkom zavesti ic komaj Se n^mlbiiia; Umor dveh fašistov preti poroto v Genevi OBSODBA DVEH KOMUNISTOV. Lcia 1921. sta bila umorjena dva mlada fašista Amadeo Majani in Aujmsto Bisa^no, ko so divjali hudi boji med. komunisti in fašisti po Speziji in SarzanL Posebno velika nasilsrva so se sodila v jirniju in juliju ome-njenesa leta. Na hrib Carpicne pri Speziji ie prišk) kakih 40 fašistov z namenom, da se udeleže ekspedicije v Sarzano. Mlada fašista Majani i;i Bisasno sta dobila nalog, da gresta v Spezijo po neka pisma. Tam pa so ju prijeli komunisti, postavili pred i-rdeči tribunal« in ju obsodili na smrt Njuni trupli so rasli, kakor se je takrat poročalo, v groznem stanju čez nekaj dnL Lobanji sta bili prazni, s hrbtišča je bilo strgano meso. Bisairnova slava je bila odtrgana od telesa. Poznali so se sunki bodali po raznih delih teles obeh žrtev. Pred dvema mesecema se ie pričela radi tega delikta pred poroto v Genovi razprava, ki je bila večkrat prekinjena iu se je končala šele sedaj. Obtožencev je bilo 17. Deset drugih je zbežalo in se ne ve, kje se nahajajo. Nekaj obtožencev pravi, da ne vedo nič. Obtoženec Bcma pripoveduje, da je videl skupino ljudi, ki so imeli v svoji sredi dva zvezana mladeniča. On jc s-cdil ternu žalostnemu sprevodu iz daljave zgolj iz radovednosti, videl je, kako so pretepali ona dva fašista in kako sta stokala pod udarci. Na vprašanje, ali je videl, kam sta bUa po usmrtitvi vržena, je reke!, da se ne spominja. Obtoženec Bruno Papini, ki je artiljerijski vojak, pravi, da meseca julija 19?! sploh ni bil v Sarzani. Dalie. pravi, da takrat, ko je bil ubit njegov oče, se ni ninče brigal za to, da bi poiskal storilce. Preiskovalni sodnik je rekel nicgovi materi celo, da naj jih ona isee, oe hoče. Obtoženi Oli-vierl ie baje eden onih, ki so oba mladeniča peljali k usmrtitvi. On to taii. Prejšnji kvestor v Speziji Je pripovedoval, da je poizvedbe vodila tudi fašistovska organizacija. Obtoženi DTJrgia pravi na to, da je bil on pri fašistih deset ur privezan in je imel glavo razbito. Brat usmrcenega Majanija Armando pravi, da spočetka niti ni bilo mogoče spoznati, katero truplo je bratovo, tako sta bili obe telesi razmesarjeni. Bratu ie manjkala tudi desna roka. Duro Kaspolini pripoveduje, kako je skupina ljudi gnala pred seboj vieta fašista Majanija in Bisagna. ki sta bila zvezana med seboj z dolgimi svojimi ovratnicami, prosila sta, ko so ju tepli s palicami, naj frt ne usmrte, češ da nista fašista. Oče te priče je bil komunist, pa so ga fašisti ubili. Med zaslišanjem policijskega komisarja Laminija zakriei obtoženi Anelli, da je rniličn! konzul Bosero vzel kamen in tolkel -I njim po njegovi glavi tako, da je krvave. Fašist Rossi je bil v zaporu radi nekega političnega prestopka ta se je seznanil z obtožencem D'Orgia. kateremu se je tzda;al za komunista D'Orgia je začel v kletki besneti proti priči, ko je ta izpovedal, da mu je pravil, kako se je udeležil umora Majanija in Bisagna skupno -s soobtožencema Anellijcm in Caprioniiem. Sledile so nadatj-nc priče, prerekanja, krik in vik vselej, kadar je D'Orgia pripovedoval, kako so ta mučili fašisti pri zaslišavanju. Policijski funkcijonar Benedetti trdi, da so tvorili »rdeči tribuna!?, ki je obsodil oba fa^ Barbeto, ki ie predsedoval (je pobegnii) ta obtoženca Vallelonga in OlivierL Barber.± je rekel: Jaz sem za smrtno obsodbo. Val-Icnlonga jc dostavil: Jaz se ne protivin;, tretji. Olivieri, *e molčal. Fantovski fcon-zul Bosero izpove, Ja je ou preprečil, da riso fašisti linčali D' Orgia, in priznam, da ga je oklofutal. Glede Olrvierija prav: da je bil specijalist v ruvanju zob sasprot-nikom. Pri žrtvah so našli, da jim mi nekaj zob. najbrže jih jc izbil Olivieri. Videl je trupli žrtev in se pri pogledu na nju prepričal, da sta morala nesrečna mlad en > ča prestati grozovite muke. Razprava se je vlekla na dota) in K-roko. Bila so besna prerekanja, obtoženci s i divjaj i, fafistovske priče so jih obteževalc. Zaslišan ;e bil tudi takratni rupan Tcrzi, socijalist, ki ;c med dragim priznal, da jc odstranil iz občinske dvorane sliko kralje i -ske dvoiice in z občinske hiše trikoloro. V bojih med fansti in komunisti leta 1921. v Sarzani je bilo v mesecih juniju in tul: u ubitih 12 iaSrstov in še nekai drugih oscV. Oborožene sile je bilo 30. in 31. 'ulita v Sarzani voiakov, 150 kr. redar ev, 53 orožnikov in oddelek strcjaib pušk — (Beda mučenja a hitih fašistov so bila snen različna. Izvedenci so trdili, da sta trupli v oni poletni vročini hitro trofrvli bi odtod so sc onim, ki so ju videli, zdeli neki iz-trohneli in že razpadli deii kot poškodbi. Rszmtava je pokazala, kako strašuo ie bi! • v oni dobi sovraštvo med itaiiians Iludstvom. Dva meseca ie trajala razprava, raspravnih dni je bilo 36. pa se rrt dalo dr-grrati, kdo jc ubil ona dva mlada fašista in kako se 5e pravzaprav vsa reč izvršia- Od-vetniki so se kregali in prišlo ie celo t dvoboja... Končno sta bila radi sokrivd na umoru obsojena DThizia in Anelli na G let in tri mesece zapora vsak. Ker pa bPo dejanje izvršeno v politične svrhe, v porabijo arrraestiTske določbe in odpadel* Ar.einpi 4 leta, DT>ffii! pa vsa kazen. 0± lih 15 obtožencev jc oproscerlh. MADAME; Za Vašo toaleto potrebujete POUDER «MON PARFUM^ «BOURJOISPARIS». Za sedem in pol milijona dinarjev ponarejenih bankovcev Kakor so je žc splošno poročalo, so v Novi Gradiški zgolj slučajno zalotili velik kovček z vsebino za 7.600.000 Din ponarejenih tisočakov. Lopova, ki sta so pripeljan ia s kovčkom v Novo Gradiško, sta sicer med eskortiranjem zbežala, toda policija ji* raa jc že na sledu. Bankovci so bUi izdelani v neki sosedni državi, ki pa ni Madžarska, pač pa v ozadju tisto madžarsko ireden-tistično društvo (Varuhi plemena^, ki jc nedavno ponarejalo francoske tisočake. Te* mu društvu stoji indirektno na čelu sam madžarski minister notranjih, poslov Raa kovskv. Madžarski iredentisti so hoteli s ialzifikati doseči dvoje: pridobiti si ogrom* ne kapitale za svojo akcijo, obenem pa fU r.ančno oslabiti sosednje države. Politični agenti, ki so bili poslani iz Zagreba v Maj ribor, so dobili v Mariboru nove sledave, a varujejo o tem scve šc tajnost. Kakor so dognale dosedanje preiskave, so falzifika? torjem še ni posrečilo, da bi bili spravili ponarejene bankovce v promet, vendar pa r.ašc finančno mmstrstvo opozarja na po» sebne znake, po katerih sc ponarejeni ban* kovci razločujejo od pristnih. Posebno znas čilno je, da je na falzifikatih Karagjonjjeva plava skoraj nevidna, na pristnih bankovs cih pa popolnoma jasna. Nadalje je na tal* ziiikatih polje, ki ga orje orač, zelenkaste, na pravih bankovcih pa rumenkaste barve. — Kaj je to?... Saj tiočem umreti... pomajrajte!... Študent jo je pokril z ruto, pobrai 8 tal njene lepe glavnike, jiii položil skrbno '.ia mizico, vzel svoj ročni k»v-čez iz riavesra usnja in tiho odprl vrata. Na liod-niku je bilo prazno in tiiio, kakor je običajno tako pozno v noč. Vlak je šc vedno neumorno in težko SGpiiia! ter sc zibal z vsem svojim ogromnim telesom. Majale so se luči v svetilkah in čud.ie sence $*> švigale po praznem, ozkem liodnikn. Nekdo je smrčal v službenem oddelku, odkoder se je širil smrad. Skozi okna vagona je gledala črna. slepa tema. Študent je prišel z rjavim, usnjenim kočegom v roki previdno do vrat, jih ♦odprl, stopil na iste stopnice, na katerih je stala is mahala z robcem tri ure popre] vesela, razposajena dama. Nekaj časa je stal nad temnim prostranstvom. ki ie paslo drvelo nazaj, nato je skočil v temo ter se zatrkljal po nasipu daleč za sopihajočim vlakom. V udobnem kupe ju je pa mimo ležala pod ruto razposajena dama ter zrla t izbuljenimi mrftTrrrri očmi na divan. Kakor ubita ptička svoje skrivlic-ne nožice je podviln podse tenke roke in mazala žametasti oboj divana s krvavimi penami ki so se ii cedile iz ust. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Torek. 29. decembra: Ob 20. »Veronika D«. - seniška«. Red D. Sreda, 30. decembra: Ob 20. eZa narodov blagor». Red F. četrtek, 31. deeembra: Zaprto. OPERA. Torek, 29. decembra: Ob 1930 «Srce \z Iu. ta*. ffPoziv na ples». eCapriceio ptgMgOC le*. Pantomimičnt baleti Red B. Sreda, 30. decembra: Ob 20.30 «Evai>. Red C. Četrtek. 31. decembra: Ob 18. eOrfcj v pod- zemlju"-. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. »Savreoienik« obnovljen. Za praznik. jc izšel v Zajrrebi! novi »Savremcuik«, silo Društva hrvat>kih kmiževnikov. «Sa-vnracaflGta je bil celo vr>to let reprezentativna hrvatska knjUe\ra reviia iu se : oovNpel pred par leti na lepo višino. R.;._ flnančnih težkoč ]>a 'c moral list nehati izhajati. Sedaj sta imenovano društvo In Matica Hrvatska omogočili, da se list obnovi. sSavrcmenik« je izšel v novi kra-večbarvni opremi in z dobro vsebino, — Riehard Strauss zopet na dunajski operi. Kakor znano tu; jo Richard Stran-.-pred 'flora spri z vodstvom dunajsko opr-re in ni hotel prevzeti nobene funkcije. Pro i tedni pa ee je naselil v svojo novo vilo v Belvederc parku na Dunaju, ki mu je .' poklonila dunajska občina. Zdi se> da udobno stanovanje vplivalo na Richard.i. Straussa in da je pozabil na lanskoletne prepire. Sedaj poročajo namreč, da zop^^ nastopi kot dirigent na dunajski operi Sb sicer najprvo od srede januarja do sredo februarja 132«>. kot gost. V tem času pr". redi dunajska opera ciklus Richard Straus. sovi h oper. — Hmdeinitli, največji skladatelj komorne glasbe med Nemci, je v zadrte n času izsotovil sledeča dela: godalni trlo op. 34, malo komorno srlasbo za pet trobi! op. 34, st. 2, komorno glasbo št. 1, op. 24, st. I, za mali komorni orkester, komorno j^Ijl^o St. 2, op. 36, št. 1 (klavirski koncert), isti opus št 2, konecert za Čelo, koncertno suito iz baletne pantomine »Demon« op. 2v za komorni orkester, koncert za orke.^ i op. 38. Plesi baleta Nuš - Nuši so izšli tod! za veliki orkester posebei. Hindetnith pripravita nov koncert za vijolico. — Smrt oglednega ruskega znanstveniki. V Parizu jc premicJ znani rnsk! univerzitetni profesor Vinogradov, član ru1-'-: znanstvene akademije. Vinosrradov je zaslovel kot zgodovinar in turist ter >e dolga leta poučeval na moskovski univerzi. Po revoluciji se je napotil v Oxiord, kjer se ie stalno naselil Iz 0.xforda ie Pred drtevl odpotoval v Pariz, da prisostvuie promoči za častnega doktorja na pariiki Sorbouni. Spoloma se je prehladil in tri dni ria Ic umrl na pljučnici. Slovanska znanost je izgubila z Vnogradovora enega svojih najboljših predstavnikov. Stev. 295 »SLOVENSKI NAROD« 'ikega obsega ni bilo oikake potrebe. V dn^fi 12. m 13. decembra t. !- nI bil noben orožnik s svoic orožuiške postaje dirigiran v Maribor. Varnostno službo je, kakor običajno, vršila Izključno lokalna policija.« — Aretacija komunistov v Zagrebu. Zagrebška policija je prijela in zaprla dva komunista, privatna uradnika Kamila Hor-vatina in Mišica, ki sta bila v zvezi z beogradsko afero rdeče pomoči. — Napredovanja učiteljstva osnovnih šol. Na predlog prosvetnega ministrstva je podpisan kraljev ukaz, s katerim napreduje nad 100 učiteljev in učiteljic osnovnih Šol v smislu uradniškega zakona. _ Vojaški smučarski tečaj za one Častnike fn podčastnike, ki so se udeležili lanskega smučarskega kurza, se bo vršil meseca februarja zopet v Kranjski gorL — V varstvo srn. .Ministrstvo za šume in rudnike je sporočilo z odlokom z dne 30. oktobra t. ?., da je lov na srne po vseh loviščih primorsko - krajiške oblasti za dve Teti ustavljen. Povodom te zabrane je državni komisar graščine dr. K. Gyzyja naznanil, da se srne, ki se tam čuvajo, po-strelijo, čim preidejo v obmejna lovišča, ležeča na teritoriju ljubljanske oblasti, seveda le ob času, ko po zakonu ni lovopusta na to divjad. Da se zaželjeni smoter vsaj deloma doseže, odreja veliki župan ljubljanski, da srezki poglavarji strogo gledajo rta to, da se z zakonom z dne 28. februarja 1922. Ur. 1. Št. 378/115, odreja prepoved, streljati srnjačke in srnice, točno vpo-števa. Praksa namreč kaže, da se kljub zakoniti prepovedi vsako leto, posebno na brakadah, postreli prav mnogo snijačkov in srnic. Vzrok je deloma nepazljivost strelcev, ki ne gledajo na to, je-Ii žival mlada ali odrasla, deloma pa tudi brezbrižnost lovskonadzornih organov, ki takih prestopkov ne naznanijo. — Ako pa se zakoniti predpisi strogo izvajajo in prestopki občutno kazirajeio, si bode vsak strelec bolje premislil predno odda strel na srnjad. S tem ne bo ostal neobslreljcvan le mladi naraščaj, temveč ostane tudi marsikatera starejša srna pri življenju ter bi bil odstrel srn jadi sploh precej zmanjšan. Lovske upravičence in organe, ki imajo nadzorovati izpolnjevanje IovskopoKcIjskik predpisov (čuvaje, tržne organe itd.) ve na strogo vpošte-vanje predpisov o prepovedi streljanja sr-njačkov in srnic posebno opozoriti. Ravno-tako jih jc opozoriti, da jc strogo gledan* na to, da se v smislu prepovedi § 2. cit zakona srajački in srnice ne bodo prodajali ali ponujali v nakup ne v celih kosih, ne razdeljeni. Za nedoraslo srnjad se more v času od 15. oktobra do 30. decembra smatrati vsako srno, ki iztrebljena ne tehta preko 12 kg. — Naši častniki in naše občinstvo. Ugleden rodoljub nam piše: Naša narodna, vojska je ponos vsakega pravega patrijot?.. Zato nas boli, ko vidimo, da med našim narodnim občinstvom in častniškim zborom ni nobenih globokih stikov. Naši častniki žžive med nami kakor puščavnild. nikrjer jih ni videti. Ne prihajajo ne v gledališče, ne na kulturne, ne na narodne prireditve, kakor da bi bili tuji našim kulturnim stremljenjem. In vendar bi morali biti ba5 naši častniki nositelji in glasniki nagih kulturnih idealov. V narodnem in državnem interesu bi želeli, da bi naši oficirji stopili v tesnejše etiko tudi z našim narodnim občinstvom in se udejstvovali tudi na narod, nem in kulturnem polju. Prepričani smo, da nas bodo morodajni vojaški činitelji razumeli ter vse storili, da se upostavijo čim najintimnejši odnoSaji med častniki in našo narodno publiko. — Smrtna kosa. Dne 26. t. m. je v svojem doni. kraju v Bludenzu na Predar!-skem umrl g. Androj Ga. s s n e r, veleindu-strijec v Tržiču, Pokojnik je bil solastnik tekstilne tovarne Clanzmann in Gassner v Tržiču, Bil je markantna oseba, znana po vsem Gorenjskem. Po rojstvu in prepričanju jo bil Nemec, sicor pa plemenit človek, poštenjak starega kova, velik dobrotnik siromakov. Dosegel je visoko starost 70 let. Zapustil je soprogo Ano rojeno Heppberger in dva sina Andreja in Leona. K večnemu počitku so ga položili v rodbinsko grobnico v njegovem rodnem krajo, kakor si je to sam želel. Bodi možu, ki si je pridobil velike zasluge za razvoj naše industrije, obranjen tudi pri nas prijazen srKrtnin! — Tožba zaradi balzamiranja umorje. nega prestolonaslednika Fr. Ferdinanda in njegove soproge. Za časa zgodovinskega umora v Sarajevu je bil v ondotni bolnic! dr. Kaunitz asistent, kateremu so poverili balzamiranje obeh trupel. Namesto nagrade pa je dobil dr. Kaunitz — Fraueo Jožefov ređ. Sedaj je dr. Kaunitz vložil pri lit-merškem sodišču tožbo proti sinu umorjenih Maksu Hohenbergtt za honorar 20.0C0 čsL kron, sodišče pa mu je priznalo samo 10.000 čsl. K. — Uradni lisi št. 115 prinaša dodatek k specijalnim določilom pravilnika o higi* jenskih in tehničnih varnostnih odredbah v posamnih podjetjih. Posebno so razloženi pravilniki za lesno industrijo, za predela- i vanje in obdelovanje kovin, predpisi za brusače, za opekarne, za dvigala, za pivo* varne in tvornice slada itd. — Vesoljni potop na otoku Jap. Jap je niajhesn, a zelo rodoviten otok v Južnem morju, ki je pred vojno pripadal Nemčiji, po versadlski pogodbi pa je dobila otok Japonska. Otok je štel takih. S000 prebivalcev in zelo bujno rastlinstvo in živalstvo Par dni pred božičem je hipoma na otoku zavlada črna tema, obenem pa »o zatulili strašni viharji in od vseh strani so se začel* valiti z morja liki gore ogromni valovi. V pol url so valovi odnesli z otoka vsa živa bitja in vse rastlinstvo. Niti eno živo bitje se ni rešilo. — Pokojninski zaklad /a zdravniške vdove in sirote je prejel od Zveze blagajniških zdravnikov Din 200 in od Slovenskega zdravniškega društva Din 100 v spomin pokojnega dr. Vučine, okrožnega zdravnika v Tržiču. Odbor izreka obema darovalcema prisrčno zahvalo. — Krajevni odbor Kranj društva Rdečega križa kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev ima svoj občni zbor dne 3. januarja 1926. leta ob 12. uri v uradni pisarni sreskega poglavarja v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnikn, 4. volitev predsednika, 5. volitev odbora, 6 volitev pregledovalcev računov, 7. slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vršil so bode pol ure pozneje dragi občni zbor, ki bode sklepčen ne gle. de na število članov. Krajevni odbor Kranj društva Rdečega križa, dne 16. decembra 1.025. T. č. predsednik: Znidaj-čič, 3. r. T. č, tajnik: Franc štira, 1 r. — Naš! rojaki v Ameriki. V Clevelandu so irrrnii: Marija In ti h ar, rojena Hočevar, doma iz Loža na Notranjskem, Ana Prišel roj. Plave, Jennie W e b e r, roj. Strna d, Martin Vodopivec, doma iz Slavine na Notranjskem, in Frances Papež. roj. Demšar. V Iiidianopolisu jc umri Anton P c~ trič, doma iz šm'helske fare na Dolenjskem. V CIricagu Je umrla Jesrmie Herman, ki se je šele pred kratkim poročila. V Newyorkn je timrl upravnik Usta »-Glas Naroda« Janez D e r 5 a r. — Smrt v snežnih plazovih. Preteklo soboto sta se zgodili v nemških gorah dve večji nesreči. Blizu Schladminga jc snežni plaz podsul pet dunajskih turistov, izmed katerih so samo dva živa rešili. Na bavar« ski «-Zugspitzc» je snežni plaz podsul devet smučarjev, izmed katerih so tudi trije mrtvi. Bežična in novoletna darila se kupi najceneje v razpošiljalni-ci češkega in angleškega sukna JOSIP IVANCIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 V sled velike zaloge od navedenih cen še 15 do 20 % popust! Ostanki skoraj za polovično ceno. — Ne zamudite ugodne prilike! 5016 (Z iane — Mestna hranilnica Jjubijanska na. znanja, da od 30. decembra t. 1. do 15. ja-nuvarja 192« zaradi velikega prometa ne bo sprejemala Domače hranilnike«. — Letošnja Sivestrova noč v Mestnem domu bo znova pokazala, da so postale enake prireditve »Bratstva« vsled pestrosti programa splošno priljubljene. Sodelujejo znani naši umetniki iz opere in drame, nadalje tamburaški, pevski in dramatični odsek »Bratstva«. Na programu so koncertne točke t a mbar aškeza zbora, petje, koncertni solonastopi, dueti in terceti, humoristični nastopi, o polnoči originalna alegorija, ples itd. 2157n — Plesali bomo na Silvestrov! noči Ljubljanskega Zvona od začetka do konca v mali dvorani Narodnega doma, katero je iz prijaznosti za prireditev prepustilo društvo »Atena*. Koncertni m zabavni vzpo-red, ki se vršita v veliki opornujejo. Konferenca bo trajala 8 dni. Snoči ob 21. le prosvetni minister Stepan Radić odpotoval v Beograd, njegov poJiK>čnak dr. Andrič ostane še nadalje v Zagrebu. Kakor zatrjujejo, odide Stepan Radić v kratkem v Švico ua oddih*. Iz Celja. —c Nova trgovina v Celju. V poslopju Ljubl'anske kreditne banke otvori v mesecu januarju rvrdka »Hirmanic« svojo fili-jslko. Čevlji te tvrdkc uživajo renome in tudi cene bodo baje nizke. —c Silvestrov večer priredi Sokolsko društvo v četrtek 3L L m. ob 20. uri v Narodnem domu. Spored večera bo zaulmiv in zabaven. —c Demokratski sestauek za Celje-Okoffco ta teden odpade radi Sihrestro-vega večera. —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 7. do 13. decembra se je zaklalo 1 kooia, 15 volov, 11 krav. 4 teltce, 155 telet in 45 svinj. Uvozilo se je 775 kg govedine, 886 kg teletine in 1422 svimine. —o Društvo javnih nameščencev in upokojencev v Celju je priredilo v nedeljo 20. t. m. veliko raanifestačno zborovanje, ki je izzvenelo v oster in odločen poziv vladi, da izpolni napram nameščenstvu zakonito zajamčene obveznosti. Udeležba jc bila nad vse veličastna, bili so zastopani vsi kraji celiskega okrorja. Zborovanje ie vo- di! predsednik prof. RaiC ki je v temeljitem referata podal zahteve zborovanja hi stavil tozadevne resolucije. Poleg predsednika sta govorila še gz- ravnatelj Logar in upravitelj Prekoršek. Zefcfcrjo ute-meljnim zahtevam uspeha na merodamii: mesti!:! Iz Maribora —m Krvavi prazniki. Tudi lotus se je mariborska .»kolica postavila z običajnimi zabavami. Krvavi pretepi ao se vršfll v Pobrežju, BtndencUt, Radvanja, Cerkovertij Stojncih itd. V bolnici je takozvana eoba pretepače v prenapolnjena z ranjenci, a fcec je tudi za Silvestrovo in novo leto pričakovati »prirastka«, je uprava bolnice v skrbeh. Najhujše je bilo v Pobrežju, kjer 6** je spopadla cela rodbina ter ao vsi Člani dobili bolj ali manj nevarne rane. Pretepači so se poslužili raznega hišnega orodja, a najbolj sta delnla nož in sekira. Žele;, uradnik Povgaj je dobil močno rano licu. neka l^uj-a Must*" vbod z nožem nad desnim očesom, dežnik ar Horvat udarec s »e. kiro po glavi, mesar E. Adler težke po. Scodbe na hrbtu in več sunkov z nožem, njegova žena več nevarnih ran po obram. V Crrkovcib je podlfgol ranam neki km^c. ki mladenič, ki je prišel kot vojak na dopust. V Stojncih je nekega MSatMd po« sestnika ubil lastni sin, ker mu je 0Č0 prepovedal rti v gostilno. —m Za vpokoHtev je zaprosi! pfofesof verouka na učiteljišču j:. Ivan Vreze, ki !e poučeval na zavodu celih 30 let. Učitelj v šoli ma.ie 7 glavo, »Saj kašljate kakor za stavo! Svetujem vam vsem od kraja. Na) Vam mati sknha »Buddha« čaja!« Julijska Urajinn —j ».Margnerita* v Št. Petru pri Goric) Kar dva odbora sta delovala za vfesta dela Marsherita*. Dne 20. t. ni. so prodajali to »simbolično < cvetko. Vm so se odzvali pozivu. Tako naglasa, italijansko poročilo o prireditvi. Mi doda;amo. da |a na tudi nevarno odkloniti tak poziv in novi podaniki dajo rajši zadnjo liro, sarno da niso izpostavljeni nevarnosti preganjalca, ki jih lahko spravi še v ječo. : Fešto* jc vochl občinski komisar DIj.z- V Kmetijski zadrugi ic bila potem veselica in Diuz je pohvalil prebivalstvo, da ga je tako !cpo ubogalo. Morali so priti tudi ?o!skt otroci. Ki klavir jo igral g. Mervic patrijotične pcsmL Inkaso -Marglierke * ^ttaša lir 1525.80. To je za Št. Peter velika svota. Uboj knic: :oži radi vedno večjih davkov, katerih ne more več zmagovati. Potem pridejo pa še posebni iašistovski davki. Objednem pa se pri taki prireditvi pleše iu napiva z uradno strani napredku sempeicrske občine! Ironija! —j Vprašanje parka v Velikem Lošinju. Poročali smo. da ju bitfo vse v< Liko imetj-> nadvojvodo Kar. 1 ?*"fana v Malean Ix>Ši-nju zaplenjeno. Nadvojvoda se je trodJI za }>ovrnrtev potom tvojega z Ha, ki je italijanski državljan. Občina pa je vlagala prošnjo za prošnjo, da je odstopi vlada «>grom«n krasen park, ki ga pot robuju pa-.ebno ie «a tujski promet. Park jo napravil nadvojvoda iz zemljišč kmetov, ki so jih morali pr> ceni prodat!. Sedaj jo ta zaicna n-šena t«, ko, da pripade nadvojvodo/ ► itut-tj.- končni italijanskemu domenstvu in jo tako italijanska illlsfA .'usmiea nadvojvodovega posestva. Občina ve bo dalje borila za pridobitev parka, ^Popolo d i Trieste« trdi, da jo nadvojvoda protežiral brvaibki elamen* v Vel. Lošinju. To je laž. Nadvojvoda se fo ponašal z italijanščino po >»to&ru. Sokol — Važna odborova seja J. S. S. Zad njo nedeljo je imel Jugo slovenski Sokolski Savez odborovo sejo v Ljubiiani pod predsedstvom saveznega staroste br. G a ugla. Seje se je udeležilo deset zastopnikov žim in večina članov starešinstva. Situacijsko poročilo je podal tajnik br. dr. Fux, o tehničnem delu pa jc poročal načelnik br. A m-brožič. Posebno je poročal o pripravljalnih delih za zlet v Pragi in o uvedbi smu-čarstva med sokolske vežbe. Razvila se k živahna debata, v katero so posegli: Voj- nović, Lhotskv, Budisavijcvič*Stajič in dru' gi. — lir. tajnik je poročal o organizaciji praškega zleta, br. načelnik pa o udeležbi na mednarodni tekmi v Lyonu meseca maja prihodnjega leta. — O poškodbenem fondu je poročal br. Marolt. V 14 slučajih je bilo v letu 1925 izplačanih 5275 Din. — Fond znaša danes S6.745 Din. — Br. Co-bal je poročal o finančnem stanju JSS. Sa. vez ima terjatev za visoko svoto 718.000 dinarjev. —Br. T ur k je poročal o proračunu za 1- 1926. Celotni dohodki so prora-čunjeni na 1,057.714 Din. Razvila se je živahna debata. Gospodarski odsek k stavil predlog, da odstopi od nameravanega po-viska, ako župe iu društva do glavne skupščine poravnafo vse zaostanke v znesku 718.000 Din. Predlog je bil sprejet, istotako celokupni proračun. Župe dobe proračun v pregled. Skupščina bo dne 14. marca t. 1. ali v Brodn, Gradiški ali Vinkovcih, kar določi starešinstvo sporazumno z dotičnimi društvi Glede povabila Bolgarov ua vseslo* vanski sokolski zlet v Pragi je Savcz sklenil, da. nima nič proti tercu, ako ČOS povabi na zlet tudi bolgarsko telovadno organizacijo Junak*. — Sokolsko društvo v stepami vasi priredi v društveni telovadnici pri bratu Soržn «Silvestrov večer» z raznovrstnim sporedom. O polnoči alegorija, ples, prosta zabava. — Začetek točno ob S. zvečer. — Zdravo! — Sokolsko društvo v Radovljici prlre. dl v četrtek, dne 31. decembra ob S. url zvečer »Silvestrov večer«. Na sporedu ata dve veseli enodejanki, pevske m god bene točke ter polnočni govor. Po polnoči pa se vrši prosta zabava in ples. Pridite! i '.i Stran 4. »SLOVENSKI NAROD, dnt 30 decembra i92i>. siev oralov nuv in travnikov se zaraii todbinsk h razmer takoj proda za 60.0 JO dinarjev. — Dopisi na upravo Slovenskega Naroda pod „številko 5067*. Moško suknja za srednjo postavo, do« bro ohranjena, naprodaj za 500 Din. — Naslov pove uprava «SIov. Na* roda». 5286 Trg. pomočnik mlajša moč, prost voja* ščine, izurjen v trgovini s specerijo, predvsem s poljskimi pridelki, ki ima tudi veselje do potovanja, se išče za takoj. — Ponudbe pod »Soliden 5470» na upravo «Sloveti* skega Naroda*. Planino močan glas, dekorativen, v najboljšem stanju — naprodaj. — Naslov po* ve uprava ^Slovenskega \aroda». 5272 ii. mu & ei. mm plaakerra la Udari* .lubljina. Karti Kotni k ova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cen), občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. isi l riAJLO HomrrjmM j «m so-brata in 7 a h tf213 Zli mnogobrojne dokaze globokega fcai,TBI • cutja ob smrti našega sina. brati svaka, gospoda Julii Blasa uradnika oltroL mrada za tavarov. delavca* izrekamo tem potom vsem in vsakemu svojo najiskre-nejso zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo ČaaL oo. frančiškanom za slovesno opravo pogrebnih obredov, uradntstvu okro£. urada za z 1 varovanje delavcev i g. ravnateljem dr. L Bohincem na čelu, darovalcem prekrasnega cveta, vsem rnjatehem in znancem, ki so ga v tako častnem številu sprem li na zadnji poti. sploh vsem, ki so nas tolaZili v teh težkih urah, iskreni Bog plačaj ! Globoko žalujoče rodbine : Blaa, 5'arm, MarClC. r-'T77 r Ne pozabite si ogledati RAZSTAVO ~l m 99 damskega perila in vezenin v izložbah v veži a Selenburgova ul. 1. J Urejuje: Josip Zupančič, mm Za «Natodao tiskamo*; Fran Jesetiek. — Za inseratsi del lista; Oton Chnatot — Vsi i Ljubljani.