Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25« lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-*XI. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 45
Trst - Gorica, 8. novembra 1957
Izhaja vsak petek
Hruščev slavi in grozi
Uradne proslave so ©tvorili :s posebnim ^zasedanjem Vrhovnega sovjeta, katerega so ise udeležila tudi vsa taja. komunistična odposlanstva.
Hruščev je pršel v Športno palačo, kjer so se iza to priliko izbrali člani Vrhovnega sovjeta in gostje, v spremstvu Mao Tse-tunga, s čemer je tudi na zunaj poudaril važnost, ki jo Sovjetska zveza priznava velikemu kitajskemu, narodu. Mao Tse-tungu je tudi pripadla čast, da. je govoril takoj iza Hruščevom. Se bolj iznačilno pa je, da je set njim govoril Go-mulka, 'ki predstavlja nekako tako imenovane »nacionalne« komunizme, v neki meri tudi Tita. S tem so hoteli v Moskvi poudariti popolno solidarnost vseh struj, ki so, vkljub medsebojnim razlikam, vendar v bistvu komunistične in se: v odločilnih trenutkih, vkljub morebitnim prepirom, vzajemno podpirajo.
Glavni in najdaljši govor trajal, je itri :ure — ie imel na zborovanju Hruščev, ki je govoril v svojstvu generalnega sekretarja Centralnega komiteja. KP SZ, torej matične komunistične stranke, ki je prva uvedla komunizem v neki državi.
Glavni tajnik KP SZ je na široko slavil uspehe komunizma, je pa dodal, da •bo potrebnih še kakšnih dvanajst let, da bodo sovjetski narodi dostojno stanovali in dosegli visoko življenjsko raven. Napovedal je, da bo sovjetsko, gospodarstvo v dogledni bodočnosti doseglo isto višino produkcije, kot jo ima ono v Adruženih državah. Navedel je cilje, ki jih bo sovjetsko gospodarstvo v tej tekmi moralo doseči.
Glavni tajnik je prav tako na široko razpravljal o odnošajih med komunističnimi deželami. Ostro je napadel tako i-menovani liberalni komunizem, ki ne sprejema diktature proletariata. Take težnje vodijo, po njegovem, k izdaji. Navedel je ‘tudi, da misli s tem na primere, kakor je bil Nagy na Madžarskem. Lahko bi se reklo, da je posredno mislil tudi na načrte, kakršne so prvotno imeli Poljaki, ki so se pa zadnji čas, pod Gomulkovim vodstvom, že povrnili k zatiranju še tiste mate -svobode, kolikor je je po lanski je- -senski odstranitvi stalinistov sploh prišlo do izraza in veljave. Titu se pa itak ne more očitati, da bi bil liberalen. O tem dovolj očitno priča Djilasov proces.
Hruščev je poudaril potrebo po enotnosti med vsemi komunističnimi dežela^ mi, ki pa ne izključuje manjših razlik. Tako je omenil, da so na nekatere probleme na Kitajskem uredili drugače kot na Češkoslovaškem, pa je komunistični sistem v obeh deželah le ostal izares komunistični.
Hruščev je ostro napadel zahodno politiko ter je izjavil, da. ni pričakovati nič dobrega od bližnjega, sestanka Atlantske zveze, ki bo v Parizu, Glede sovjetskega oboroževanja je poudaril, da bodo sovjetski napori na tem področju pač takšni, kakor jih bosta narekovali nevarnost morehitnega napada in sodobna vojaška tehnika, Zanikal, je., da bi sateliti predstavljali vojaško grožnjo.
(Najvažnejša! točka v govoru Hruščeva pa je bilo vabilo zahodnim državam, naj se udeležijo konference na visoki stopnji, da- bi na njej dosegli sporazum med kapitalističnimi in socialističnimi državami. Govornik je poudaril, da je treba, doseči .razorožitev in končati živčno vojno. Slovesno je obljubil, da se njegova dežela ne bo nikdar poslužila. sredstev za množično uničevanje, seveda če je ne bodo napadli. Edina, pot za razvoj mednarodnih odnoša.jev — je zaključil to svojo misel — je tista, ki temelji na* miroljubnem sožitju, pa čeprav ©ta kapitalizem in komunizem ‘nezdružljiva.
Besede in dejanja
Sam zaključek tega dela slavnostnega ■Hruščevega govora nakazuje dejansko nasprotje med besedami, in dejanji. Na eni strani priznava nezdružljivost, na drugi slika neko idilično sožitje, ki naj bi končalo tako, da bi Sovjetska zveza počasi spravila vse v svojo vrečo.
Tudi ostalo ravnanje Sovjetske, zveze potrjuje to domnevo. Tako rekoč na pred-
Liberalci odklanjajo desnico
Senator Messe se trudi, da bi v Italiji združil vse desničarje v množično politično grupacijo z nekakim posnemanjem Mussolinija po prvi svetovni vojni. Tudi takrat 'je Mussolini zbiral bojevnike, in. ta politična akcija je Italiji, kot znano, prizadejala nepopravljivo škodo. Tega so se liberalci zavedali, ko Je Messe tudi njim poslal povabilo na sodelovanje. Liberalci niso desničarji, pač pa. sredinci, niso konservativci, pač pa; liberalci, je izjavil poslanec Martino. Istega mnenja je tudi tajnik liberalne stranke.
V	resnici danes ni izrazito desničarske stranke v Italiji. Misovci pravijo, da: so socialno gibanje, ludi monarhisti zatrjujejo nekaj podobnega. Misovci in monarhisti pa praktično le odkrivajo svojo žalostno dediščino.
večer proslav 40. obletnice revolucije je namestnik sovjetskega zunanjega ministra, Kuznjecev, v političnem odboru Glavne skupščine OZN sporočil, da se Sovjetska zveza umika iz odbora in pododbora OZN ,za razorožitev, »ker so vse možnosti za plodno delo izčrpane«. To je. izjavil 24 ur pred glasovanjem o. predlogu štiriindvajsetih držav, ki so bile za nadaljevanje pogajani v pododboru za razorožitev. Prav na dan, ko je Hruščev imel svoj veliki govor, je politični odbor Glavne skupščine Združenih narodov ta predlog tudi sprejel. Za resolucijo1, ki predlaga takojšnjo obnovitev pogajanj za razorožitev je glasovalo nad dve tretjini članov Združenih narodov in. je zato prav ‘gotovo, da bo resolucija odobrena tudi na plenarnem zasedanju Glavne skupščine. Vkljub temu pa je Sovjetska zveza glasovala proti in vztraja. pri svojem sklepu, da se umakne iz razorožitvenega pododbora petih držav.
Takšno ravnanje m svojeglavost prav gotovo ni v skladu z demagoškim poudarjanjem potrebe po pomirjenju, razorožitvi in sožitju.
Satelit, revolucija in mir
'Po uspehu, ki so ga Sovjeti dosegli s prvim »sputnikom« is bilo pričakovati, da bodo za samo obletnico komunistične revolucije skušali napraviti nekaj, da bi še močneje vplivali na domačo in tujo javnost. To je bilo potrebno tudi zaradi tega, da bi ljudje čimprej. pozabila na. neprijetni vtis, ki ga je izzvala odstranitev Zukova. Nov tehnični podvig bi prikril notranja, trenja.
In res, v nedeljo zjutraj so. — baje v bližini finske meje izstrelili nov satelit, Sputnik II., ki po svoji velikosti, višini, ki jo je dosegel, in drugih značilno-
stih daleč prekaša prvega. Novi satelit tehta osemkrat več kot prvi, namreč 509 kg, kroži okrog .zemlje v oddaljenosti 1500 km (prvi je dose.gel 900 km) in z njim so izstrelili tudi prvo živo bitje, nalašč 'za to dresiiano psičko. Posebno ta je pritegnila nase zanimanje vse svetovne javnosti. Tako krožita danes okrog našega planeta že dve umetni luni. V njunem znamenju in podprti od teh nedvomnih tehničnih uspehov so preteklo sredo v Moskvi začeli slaviti spomin na revolucijo, jS katero so leta 1917 boljše^ vika prišli na oblast.
Dragoceno priznanje Tila
BREZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE 'NE BI BILO KOMUNIZMA V JUGOSLAVIJI
Pretekli teden je. Tito dovolil intervju dopisniku sovjetske revije »Ogonjok«. Tito je ob tej priliki dejal, da bi brez oktobrske revolucije bilo nemogoče organizirati odpor proti nemškemu vdoru in .začeti z izgradnjo komunizma tako v Jugoslaviji, kakor v katerikoli drugi državi.
Titovo priznanje je dragoceno z dveh vidikov: prvič pobija tekom spora s Ko-minformom mnogokrat ponavljano trditev, da Sovjetska zveza ni imela prav no-ibenet zasluge za zmago komunizma v Jugoslaviji. Jugoslovanski politiki so v tisti dobi Sovjetski zvezi celo očitali, da je ovirala izvedbo revolucije; drugič, pa je Tito s svojo izjavo potrdil, da: bi v Jugoslaviji komunizem nikdar ne zmagal, ko bi morali njegovi organizatorji računati samo na pomoč in odziv jugoslovanskih narodov. Komunizem je bil torej Jugoslovanom vsiljen, in sicer prav s pomočjo Moskve. Njene čete so pomagale Titu zavzeti Beograd in se uveljaviti v Srbiji, česar sam med vojno ni mogel doseči.
Diplomatska bolezen Tlta
'Neki ponedeljski tednik, ki izhaja kot priloga tržaškega dnevnika je objavil vinjeto, v kateri je karikaturist prikazal Tita kako se zvija in drži roko na ledjih, spodaj pa je pripisano, da se Tito sprar šuje, kako je vendar možno, da ga je začel boleti hrbet takoj potem, ko so v Moskvi dali Zukovu in njemu brco v tisti del, kjer hrbet končuje. Vinjeta ni samo plod šale, temveč domnev, ki so začele krožiti po tisku in radiu takoj potem, ko so v Beogradu sporočili, da. je Tito zaradi hudega napada akutnega revmatizma moral odpovedati vse svoje bližnje obiske v tujini.
Tolmačenje je bilo preveč zapeljivo, da bi mu novinarji in komentatorji ne podlegli. Malo pred svojim padcem je bil Zukov pri Titu na. obisku. Za razliko od ukazane hladnosti, s katero so v zadnjih letih v Jugoslaviji sprejemali razne kremeljske veljake, so Zukova pričakali kar toplo, in čeprav se je Tito iz njim videl samo enkrat, so se vendar dobro razumeli. Kaj' naj bi torej bilo bolj razumljivo kot ito, da se je, Tito, potem ko so Zukova tako na lepem vrgli, premislil in da ne mara v Moskvo. Zato so vsi trdili, da je Titova bolezen izrazito diplomatskega značaja.
Vsekakor je nekaj na -tem, toda zadnje čase se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da je glavna teža pravzaprav na resničnem obolenju. 'Tito je že trpel na akutnem revmatizmu, in ta naj bi ga zdaj zopet napadel. Pri tem ne smemo pozabiti, da sploh nikdar ni bilo uradno napovedano, da bo Tito osebno prisostvoval proslavam oktobrske revolucije v Moskvi. Ce je že razmišljal o tem, ali naj sploh gre, ko je bil zdrav, je toliko naravne jše, da se ni podal na pot zdaj, ko je bolan. Dodatno k temu se oglašajo tudi komentatorji, ki menijo, da je Tito pravzaprav vedel za skorajšnji padec Zukova. Ob obisku sovjetskega maršala
v	Jugoslaviji naj bi on in njegovi sodelavci celo izvabili iz Zukova nekaj' iz-
KOMUNiSTICNA HVALEŽNOST IN RESNICOLJUBNOST
Žuhov - avanturist in slab vojah?
Tako je sklenil Centralni komite Komunistične partije SZ, razložil pa maršal Konjev Dokument
»'Plenum CK KP SZ ugotavlja, da je bivši minister za obrambo, tov. G. K. Zukov, zadnje čase kršil leninska načela vodenja oboroženih sil, da je uveljavljal linijo odklona dela partijskih organizacij, političnih organov in vojaških svetov na likvidiranje vodenja kontrole partije, njenega CK in vlade, nad vojsko in vojno mornarico.
Plenum CK je .ugotovil, da je začel ob ■udeležbi tovariša Zukova v sovjetski vojski rasti kult njegove osebnosti. Ob sodelovanju priliznjencev in prisklednikov ■so ga začeli slaviti v predavanjih, v referatih, v člankih, filmih in brošurah, kjer izredno poveličujejo njegovo osebnost in njegovo vodilno vlogo v veliki domovinski vojni. V tem prikupovanju G. K. Zukovu se je pačila prava zgodovina vojne, pačil se je stvarni položaj, zmanjševali orjaški napori sovjetskega ljudstva, vloga vseh naših oboroženih sil, vloga komandantov m političnih delavcev, vojne izkušnje ‘komandantov armad in mornarice, vodilna in nevdihovalna vloga K'P SZ.
Partija in vlada sta visoko cenili zasluge G. K. Zukova, ko sta mu dali čin maršale Sovjetske zveze ter ga trikrat nagradili a redom heroja Sovjetske, zve-ize in 'z mnogimi odlikovanji. Izkazano mu je bilo veliko politično zaupanje. Na XX. kongresu partije je bil izvoljen za člana CK KP SZ, in ta ga je izvolil za kandidata Prezidija. Centralnega komiteja, pozneje pa tudi za. člana Prezidija CK KP SZ. Toda tovariš G. K. Zukov je spričo nezadostne partijnosti nepravilno raz.umel to visoko '.oceno svojih zaslug, izgubil je skromnost partijca, ki nas - jo je učil V. I. Lenin, domišljal si je, da je edin! heroj vseh zmag, kar so jih dosegli naše ljudstvo in njegove oborožene sile pod vodstvom Komunistične partije, in grobo kršil leninska načela partijskega vodenja oboroženih sil.
Tako G. K. Zukov ni opravičil zaupanja, ki mu ga je izkazala Partija. Pokazal se je nedoraslega političnega voditelja, ki je nagnjen k pustolovstvu, in sicer tako v pojmovanju najvažnejših nalog v ■zunanji politiki, kakor tudi v vodenju o-brambnega ministrstva.
!V zvezi s 'tem je plenum CK KP SZ sklenil tov. G. K. Zukova izključiti iz članstva Prezidija in članstva CK KP SZ in je naročil sekretariatu CK KP SZ, naj ga pošlje na drugo delo. «
Tako se glasi tisti sestavni del poročila plenuma CK KP SZ o zboljšanju dela v sovjetski vojski in mornarici, kateri se: nanaša osebno na maršala Zukova. Poleg tega poročilo uvodoma poudarja1 vodilno vlogo partije in njeno nadreje-
nost vojski, v zaključku pa. še posebej o-menja, da. so za sklep soglasno glasovali vsi člani CK, kandidati za člane CK in člani centralne revizijske komisije, odobrili pa so vsi navzoči vojaški in politični delavci v vojski in funkcionarji, ki so plenumu prisostvovali.
Kakor je iz poročila razvidno, so se plenuma CK KP SZ, ki je zasedal zadnje dni oktobra. y Moskvi, udeležili tudi mnogi vojaški in politični delavci v vojski, vsi maršali, poveljniki -ojnih okrožij in enot vojne mornarice, člana vojnih svetov ter odgovorni funkcionarji iz ministrstva za obrambo. Hruščev je torej poskrbel, da je ustvaril videz široke soglasnosti. Da bi to še bolj podkrepil, je seveda, posebno od navzočih vojaških prvakov zahteval, da tudi oni vržejo po en večji ali manjši kamen na že premaganega leva.
'Tisti, ki bi pri drugačnem izidu enako soglasno podprli Zukova, so razumeli to skrito željo Hruščeva in so pohiteli z blatenjem svojega dovčerajšnjegai predpostavljenega poveljnika. Pravijo, dai je od navzočih maršalov in admiralov vsakdo povedal nekaj na račun Zukova. Najtemeljitejši in najstrupenejši je bil maršal Konjev. Ta ga je obsul s celim plazom. Zato mu je pripadla »častna« naloga, da je s posebnim člankom v glavnem partijskem glasilu »Pravdi« še posebej o-črnil vojaško slavo tega trikratnega heroja Sovjetske zveze, zmagovalca pred Moskvo, pri Stalingradu in v bitki za Berlin. Zanimivo bo videti, kako ga bo Hruščev za to poplačal.
Maršal Konjev v svojem članku podrobno pojasnjuje, v čem naj bi bile napake maršala Zukova. Pri tem pravi, da je previsoko cenil sebe in svoje sposobnost, da je ukrepal sam, ne da bi poslušal mnenja drugih, m da je ta mnenja o-malovaževal. Tako Zukov ni mogel razumeti, da je bilo v njegovem delu mnogo velikih napak. Zukov je bil n. pr. pred 'vojno načelnik generalnega štaba. Kot takega zadene gotovo velika odgovornost, da so sovjetske čete dočakale nemški napad nepripravljene in nezavarovane. Konjev zmanjšuje zasluge Zukova pri Stalingradu. Pravi, da so pri snovanju načrtov iza- razbitje nemške vojske na tej točki fronte sodelovali komandanti stalin-grajske fronte Jeremenko, komandant jugozahodne fronte Vaitutin in, komandant donske fronte Rokosavski. Ideje o načrtu pa ie zasnoval vojni svet stalingrajske fronte v glavnem stanu vrhovnega poveljstva ” začetku oktobra. Potemtakem bi Zukov kvečjemu izvedel od drugih pripravljene zamisli. Zukov, ki je hotel veljati za edinega med sovjetskimi vojskovodji, ki v vojni ni doživel nobenega poraza, ne bi smel pozabiti, da je bil na-
čelnik generalnega štaba, potem pa namestnik vrhovnega poveljnika takrat, ko je sovjetska vojska doživela hude. poraze in se umikala v zaledje.
Konjev sarkastično napajja »kult o-sebnasti«, ki naj bi ga razvijal Zukov. Tako mu očita1, da je dovolil, da je film-»Stalingrad«, ki smo ga imeli priliko videti tudi i» naših kinematografih, popolnoma izmaličil dejansko zgodovino. Pra-
vi	mu, da je njegova domišljavost dosegla višek, ko je dopustil, da .ga je neki slikar upodobil na. konju, z berlinskimi ibrandenburškimi vrati in ruševinami Reiehstaga v ozadju, kako gazi po nemških vojaških zastavah in praporih. Konjev pravi, da. je Zukov na teh slikah bolj podoben starim cerkvenim podobam sv. Jurije, ne pa modernemu vojskovodji.
Tudi Žukov je klecnil
Ce je res, kaT pravijo moskovska, u-radna poročila, potem je treba k vsemu ■temu dodati še osebno, kapitulacijo Zukova. Proti pričakovanju, naj bi Zukov na plenumu CK klecnil in pokorno izre-citiral svoje kesanje. Priznal naj bi svoje' napake, se zahvalil prijateljem in partiji, da so mu pomagali, odpreti oči. Dejal naj bi, da je to sicer že njegov drugi greh. Prvič je bilo po vojni, ko iga1 je Stalin potisnil ob stran. Toda tedaj tn.i priznal svoje krivde, bil je prepričan, da mu je storjena krivica. Zdaj pa je uvidel, da imajo prijatelji prav. Zato daje svojo besedo, da se bo poboljšal ter bo v bodoče postal drugačen človek, vreden zaupanja partije.
Tako naj bi govoril Zukov, in skladno s tem svojim zadržanjem naj bi celo sam glasoval za lastno izključitev iz Centralnega komiteja in Prezidija.
Kaj hoče svet še več! bi dejal Hruščev. Toda vsi, ki so v teku borih par let prisostvovali raznim posmrtnim in naknadnim razkrinkanjem sovjetskih veličin, vedo in čutijo, da vse to ni čista resnica. Kakor je bilo prej veliko pretiravanj in laži v hvali Stalina, Molotova, Kagano-viča, Malenkova in Zukova ter mnogih ■drugih, tako je veliko pretiravanj tudi v obsodbi, ki jo politični tekmeci izrekajo nad njimi, potem ko so jih premagali. Vendar ta borba še ni končana. Kremelj še nima svojega neosporavanega gospodarja, .zato bo še marsikomu sedanja »karakteristika« izpremenjena. Ni ■izključeno, dr> pride na vrsto tudi Hruščev, ki se sedaj sonči v žaru uspehov.
Grda je ta 'borba za oblast, gnil je sistem v katerem je, treba nekoga osramotiti, da se opraviči njegovo odstavitev. Zahodna demokracija, je pač pri vseh svojih pomanjkljivostih v tem vse boljša in bolj človeška.
jav, ki so jih nato še tople sporočili v Moskvo, kjer so Hruščevu pomagale, da je lažje izpeljal svoje načrte.
Ce je vse to res, potem med Titom in Hruščevom ne bi bilo nobenega nesoglasja in bi si oba, kot stara partijca, tudi pri tej potezi nudila složno medsebojno pomoč.
Na Koroškem ukinjajo poukslovenščine
Kakor poročajo so. še v nekaterih nadaljnjih nižjih srednjih in strokovnih šolah na Koroškem ukinili pouk slovenščine. Tako so nedavno, kljub uredbi iz leta 1945 <o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, ki je še vedno v veljavi, ukinili pouk slovenščine v nekaterih šolah v Celovcu in v višji .glavni šoli v Vetrinju. Tudi v nekaterih drugih nižjih srednjih šolah na Južnem Koroškem, kjer je bila slovenščina še lani obvezen učni predmet, nimajo dijaki več možnosti, da bi se učili materinega jezika, čeprav so se prijavili, da bi ga radi imeli vsaj kot neobvezen predmet.
Tako je v deželi, kjer vladajo pravzaprav socialisti in je njihov deželni gla-; var v ostalem velik prijatelj s titovci.
Pred raznarodovalnimi težnjami zamrejo tudi pri socialističnih internacio-.nalcih vsa merila za pravice narodnih manjšin. Tega bi se morali zavedati vsi Slovenci na mejah, ki bolujejo na socialističnih utvarah.
Za nov vseljenski zakon v ZDA
Centralni svet ameriške Demokratske stranke je napovedal, da bo predlagal, naj Demokratska stranka .zahteva popolna revizijo vseh zakonov, ki se nanašajo na vseljevanje v Združene države.
Izjeva strankinega posvetovalnega odbora pravi med drugim, da so demokra-tje naklonjeni novemu, obsežnemu zakonodajnemu programu ia politike vselje-vanja, posebno pa. so proti temu, da bi narodnostni izvor še n bodoče bil osnova, količnikov za vseljevanje. Po dosedanji praksi je namreč vsak zakon o vseljeva-mj« določal, koliko vseljencev lahko pride iz ene ali druge države, enega ali drugega dela sveta. V bodoče bi torej ta narodnostna- in deloma tudi rasna razlikovanja odpadla. ‘Uvedli bi nova merila, ki pa še niso znana.
Nova vatikanska radijska postaja
Preteklo nedeljo sta začela delovati dva nova vatikanska radijska oddajnike, ki bosta prenašala sporočila im glas svete stolice v vse dele sveta. 'Novo oddajno središče leži 18 kilometrov od Rima, blizu jezera Bracciano, na ekstrateritorial-nem zemljišču, ki spada pod suverenost Vatikanske države. Študiji, iz katerih se vršijo oddaje, pe ostanejo še vedno v Vatikanu. (Novo središče je eno največ j ih in najmodernejših, kar jih je v Italiji. Ima dva oddajnika, enega za 120, drugega pa .za 10 kilovatov.
■Po kratkem ogledu novih naprav je sv. oče sam vključil nekaj stikal, ki so bila za to priliko nalašč belo pobarvana. 'Oddajnika sta začela delovati in prenašati govor, ki ga je imel sv. oče v latinščini. Pij XII. je pozval narode, naj izkoristijo čudovite iznajdbe našega časa za duhovno izboljšanje ljudi, ne ®a za uničenje sveta. Omenil je, da je pred 26 leti prisostvoval otvoritvi prve vatikanske radijske postaje, ki jo je blagoslovil Pij XI., izdelal pa. Guglielmo Marconi. Od takrat dalje je vatikanski -radio stalno izboljševal svoje naprave. Trudil se je, da bi njegov glas dosegel čimbolj oddaljene ■kraje ter nosil tolažbo tudi ljudstvom, ki žive na drugi strani železne zavese. To se mu je posrečilo kljub motnjam, ki so jih' organizirali komunisti.
Novo vatikansko oddajno središče so začeli graditi leta 1955 s prispevki, ki so jih nabrali po vsem svetu med katoličani v letu 1950, 100-kilovatni oddajnik pa so darovali sv. očetu holandski verniki za njegov mašniški jubilej.
Nemci gradijo ladjo na atomski pogon
Za Združenimi državami in. Sovjetsko zvezo so tudi 'Nemci napovedali, da bodo začeli graditi prvo ladjo na atomski pogon. V njihovem primeru pa ne bo šlo niti iza velike vojne ladje, ker .takih še ne smejo imeti, niti za ledolomilce, ker jih ne potrebujejo, pač pa bo to 28.000-tonska petrolejska ladja. Nova nemška ladja na atomski pogon 'bo stala 50 milijonov mark ter 'bo s svojo zalogo .atomskega goriva lahko plula 6 mesecev, ne da bi se morala na. novo oskrbovati. Prednosti take ladje so očitne: poleg izgube časa za nakladanje goriva bo tudi ■teža goriva manjša, in zato bo pri isti to-naži ostalo več prostora za koristen in donosen tovor.
Tako se Nemci posredno spet uvrščajo v vrsto držav prednostnih tehničnih izumov in njihove praktične uporabe. Mislimo pa, da bi spričo preteklih izkušenj moralo današnje človeštvo pozornejše slediti takim in podobnim naporom med nar-rodi, ki, so si sami izpodkopali zaupanje.
VESTI z GORIŠKEGA
Notranji položaj
Predsednik republike, Gronchi, obišče prihodnji teden od 11* do 15. it. m. Turčijo, .kamor ga je povabil predsednik Celal Bayar. Spremljal ga bo- tudi zunanji minister jPella, kar pomeni, da gre tudi,za kake pplHčme razgovore, med obiskom.
V torek 5. it. m. je ibila v Rimu svečana . otvoritev izrednega zasedanja skupščine Evropske skupnosti (CECA), in to v prisotnosti predsednika Gronchija, ki je povzel besedo, ko ga je predsednik Evropske skupnosti Haas iurler pozdravil, in podčrtal važno delo, ki ga je Evropska ' skupnost do tu napravila, in uspehe, ki j jih je dosegla zlasti v pogledu socialnih j vprašanj. »Kar pa zadeva bodočnost
je dejal predsednik Gronchi — nisem velik optimist, imam pa globoko in odkritosrčno upanje. Optimizem bi naš namreč lahko zapeljal 'k misli, da so lahko : dosegljivi tisti cilji, ki so v resnici še daleč. Upanje pa nam daje vero, da. je «a-še delo plodno ter vzpodbuja nas' v.se, da j mu posvetimo svoje najboljše energije. [ Upanje in vztrajnost, kajti, zgradba, ki jo želimo, je dosegljiva samo po stopnjah.« • Zaključil je z željo po mirnem napredovanju vseh v .svobodi in pravičnosti.
V ostalem se nadaljuje, prpravljanje strank zaj prihodnje državnozborske volitve. Fanfani, tajnik -demokrščanske stranke, odgovarja na očitek nekaterih, ■ da si njegova stranka prizadeva doseči absol-utno večino, za.gota.vljajoč, da demo-krščani na tak način ne mislijo in ne : verjamejo, ker J> imogli odnesti kar tri milijone glasov več kot leta 1953, med- : tem ko letošnje -upravne volitve .kažejo, j da utegnejo pridobiti le kak poldrugi milijon glasov več. Sicer pa, 'zagotavlja Fan-fani, tudi če bi absolutno večino res odnesli, bi vseeno radi vladali š pomočjo drugih strank po De. Gasperijevem sistemu.
Desničarja, se še niso sporazumeli za skupen nastop na volitvah, ker je Lau-rov monarhistični poizkus za sporazum z misovci padel. Zdaj nastopa maršal Mes-se in skuša povezati vse desničarske sile.
Tishovna konferenca
poslanca Marangoneja
V torek zvečer,.5.jeijNettnijev socialistični poslanec g-. Marangone imel v Gorici posebno tiskovno konferenco o zadevi gorlškega prostega pasu. Parlamentarec g. Mara n gon e je izčrpno prikazal potek razprave v krogu IV. parlamentarne komisije, ki je proučevala zakon za podaljšanje delovanja prostega pasu še za nadaljnjih 9 leit. Zanimivi so ibili podatki glede zadržanja raznih poslancev pri stvari in glede zahteve, naj vlada poskrbi !za pomoč vsem revnim krajem dežele Furlanije - Julijske krajine. Povedal je tudi, da je minister Andreotti izjavil, da se deželna avtonomija mora izvesti tudi zato, da Se k odgovornosti pri javni u-pravi pritegnejo zastopniki jezikovnih manjšin.
Seja obCinshega sneta
Predpreteklo sredo zvečer, 30. oktobra! se je .zopet vršila seja soriškega občinskega sveta, na kateri je najprej župan, .poročal, da je odbor poslanske zbornice potrdil zakon .za podaljšanje delovanja goriškega prostega pasu še za. nadaljnjih devet let. Ker pa vsebuje ta. zakon neko spremembo, nič .kaj posebne važnosti, bo moral priti zopet pred senat.
Tako je .nadaljevanje prostega pasu (zona franča) zdaj gotovo dejstvo in u-pati je, da bo. prineslo prebivalstvu občutne koristi zlasti kar zadeva zaposlitve in olajšav pri nekaterih živilih.	,
(Nato je svet razpravljal o sestavi pravilnika za vpis potrebnih v imenik upravičenih za dosego zdravniške in druge pomoči.
Med drugimi je tudi. dr. Sfiligoj predložil v imenu svoje skupine razne spremembe k osnutku pravilnika, sestavljenega od odibora, in, že odbor, nato pa tudi svet sta večje število takih sprememb sprejela im vnesla v pravilnik, ki je bil ob ‘koncu v celoti potrjen.
Plače županov in odbornikov
(Poslanska zbornica je izglasovala zakon, ki ga mora potrditi, Se. senat glede višine županov#! in odbčirnttkoVih plač. Zupani občin do 1000 prebivalcev ibodo lahko prejemali po največ 5000 lir na mesec, župani občin nad 30.000 do 100.000 prebivalcev, kot na primer Gorica, pa največ 70.000 lir,' odbornik! pa. ne več kot dve tretjini županove plače. Zdaj ima go-rlški župan znatno višjo plačo.
PPBbivalstvo države
Koncem minulega meseca avgusta je Italijanska republika štela 48,403.000 prebivalcev. '	■■•■>■■■
Šolska avtonomija t Poadižju
Tirolski Nemci v Poadižju se nenehno borijo aa popolno špl*ko avtcuvonifijn in •talno vztrajajo, da sc podeli šolska zakonodajna oblast provinci Treirfo in Bočen. Ustavno sodišče jim je ustreglo pod pogojem, dft vlnda izda zakon sklede' prr-vilnika za izvajanje toke šolske avlono-
3m
mije, in tirolski nemški parlamentarec Tinzl je pripravil in predložil zadevni o-snutek zakona. Z Nemci se v pogledu: take avtonomije strinjajo tudi italijanski krščanski demokrati.
'Proti temu pa sfe 'postavlja italijanska liberalna stranka ih živahno proteištira, češ da gre za. 'nevarnost kulturnega in državnega značaja.
Res, d£v stoji italijanska liberalna strap-fca vedno na stališču državnega unitarizma in je zato tudi centralistična ter proti deželnim avtonomijam, toda v pogledu manjšinskih pravic in .njihove zaščite bi morala vendar razumeti, da je njim šolska avtonomija absolutno potrebna.
In ker bodo take avtonomije deležni Nemci ,y Italiji (polet Italijanov v tistih krajih), je moramo biti deležni tudi Slovenci. Dvojna mera ni dovoljena, mi demokratična in ni krščanska!
Vpisovanje v imeniku volilnih upravičencev
Goriško županstvo objavlja, da imajo pravico do vpisa v volilni imenik vsi Občinarji, ki so že dovršili ali ,ki bodo do 30. aprila 1958 dopolnili 21. leto starosti. Kdor še ni vpisan, naj vpis zahteva pismeno na kolka prostem papirju do 15, t. m. V prošnji pa mora navesti: ime in priimek, poročene ženske in vdove pa (tudi možev priimek, kraj in datum rojstva, šolski naslov, poklic in bivališče.
Državljani, bivajoči v inozemstvu, 1-majo pravico zahtevati vpis v imenik volilnih upravičencev v občini, kjer so bivali ob času izselitve ali v lastni rojstni občini ali pa tudi v rojstni občini staršev.
Zanimiva združenja
demokristjanov
Iz časopisov izvemo, da so se mai zadnjih upravnih volitvah, ki so se vršile nedavno, demokristjani povezali v občini Cattolica Eraclea .(prov.' Agrigento) z misovci in monarhisti, to je z novimi fašisti in s tistimi, ki bi radi obnovili monarhijo. V občini Cortino (prov. Teramo) so se demokristjani zopet povezali z misov-či in monarhisti, v občini Pietracamela pa celo s komunisti.'Občina Montecatini, znana klimatična točka, pa ima za župana nekega demokristjana, za odbornike pa same socialkomuniste.
V	teh povezavah se kaže ves idealizem in krščanska podlaga demokristjan-.skega programa in politike. Kljub temu bodo imeli ,zai prihodnje državnozborske volitve kot glavno geslo:	boj .komuni-
stični nevarnosti.
Toda s takim geslom mislijo le slepiti preproste in neizkušene volivce ter .krščansko prepričane vernike., kajti danes je komunistična nevarnost v Italiji že odpravljena. Le da nimajo demokristjani kakega posebno vabljivega političnega, socialnega in gospodarskega programa, ki naj .bi jim služil za pridobivanje glasov.
Pri nas na Goriškem smo že večkrat prikazali, kako .so se demokristjanski občinski svetovalci opredelili raje za komuniste, .kot pa za slovenske katoliške može. In tako bo verjetno tudi v naprej.
7000 bolnih od azijatsfte gripe v Gorici
Azijska influenca je dosegla v ponedeljek 4. t. m. svojo akutno črto v Gorici, kjer je tega dne bilo 7 tisoč bolnih. Pravili so, da ta (bolezen z nastopom hladnejšega vremena popušča, vidimo pa, da postaja vedno bolj nevarna in delujoča, čeravno smo že v novembru in pod 15. stopinjami Celzija.
Ob de setletnici
»Klic Triglava« prinaša ob desetletnici ustanovitve »Slovenske pravden spominski uvodnik, ki ga prinašamo tudi našim čitateljem v vednost. Obenem iskreno čestitamo odboru k plo-donosnemu delu, ■> željami za čim večji uspeh tudi v bodočnosti.
Uredništvo
Na narodni praznik, 29. oktobra 1947, je bila ustanovljena »Slovenska pravda«. Njen nastanek v majhnem begunskem taborišču v severni Nemčiji je bil tiste čase komaj zaznaven, tako nepoznani in tudi mladi so bili njeni začetniki. Toda, kdor bi hotel razumeti, zakaj je tedaj vzklila ta nova. politična organizacija, in kako je sploh mogla združiti na skupno idejno politično osnovo ljudi iz različnih predvojnih političnih, ali če že hočete, »svetovno nazornih« okolij, ne .sme iskati odgovora v ljudeh, ampak naj s iprikli-če v spomin vso tragiko slovenskega in jugoslovanskega medvojnega življenja in izlasti vzdušje, v katerem je tista prva .begunska leta živela, bolje rečeno: životarila slovenska politična emigracija.
29. oktober 1947 je pomenil za »Slovensko pravdo« dan odpora proiti miselni ohromelosti slovenskih in jugoslovanskih politikov, ki so z gesli, da še ni čas, ali da se ne da nič storiti branili mrtvilo v ■tisti emigraciji, ki je iz političnih razlogov zapustila domovino in bi torej v svobodnem svetu morala z vso iznajdljivostjo, neodjenljivostjo ir* predvsem najširšo koncentracijo nadaljevati svoj politični boj.
(Proti .»povratku na staro« je bila rojena ustanovna, »Izjava«.
Iz lakote po resnici in žeje po novih idejah smo pred desetimi leti, dobesedno
Dioiziia „Gorizia“ proti Slooencem
V	ponedeljek 4. t.ffi so se člani divizije »Gorlzia«, ki so se po desetih letih mrtvila združili; pokazali in prejeli društveni prapor iz rok župana dr. Bernar-disa. Ta divizija naj bi bila sestavljena iz prostovoljcev leta 1945 in delovala do sredi septembra 1947 v obrambo italijan-Stva Gorice in Furlanije proti namenom slavokomunistov (contro le mene degli slavocomunisti).
Toda poleg lega programa je divizija-»Gorizia«, pišejo italijanski listi, p oskrbela, da bi se nastanilo v Gorici čitnveč-je število istrskih izseljencev za ojačenje etniške obrambe. In v resnici so se tt taj-k,6) uvrstili v našo borbo.
S lem je še enkrat potrjeno to, proti čemur se Slovenci' V Italiji nenehno pritožujemo: da smo predmet načrtnega za-duševanja, in torej, raznarodovanja. Dokler je vladal fašizem, nas je očitno preganjal in pobijal v odkriti izpovedi, da nas mora. popolnoma. uničiti. Ko pa je, fašizem bil premagan, so vstali drugi za njim, se zibali prisotnosti velikega števila Slovencev v Gorici in na Goriškem sploh ter nas jeli, po stopinjah fašizma, dušiti in na. vse mogoče načine prezirati v raznarodovalnem namenu in načrtu.
iZaito nas vlada še danes noče. zaščititi, pa čeravno ji to veleva 6, člen. ustave in je že poleti 1945 slovesno izjavila, da bomo deležni popolne zaščite.
,Nič zato, če so se goriški Italijani prostovoljno uvrstili v svojo dvizijo in v o-brambo svojih specifičnih pravic in koristi. Naš protest gre za,radi njihovega nastopa proti našim slovenskim specifičnim pravicam in koristim, kajti njihova pravica! preneha tam, kjer nastopa naša.
Nagradni natečaj za kmetijske naprave
S sodelovanjem .provincialnega kmetijskega nadizorništva razpisuje igoriška provincialna uprava nagradni natečaj za kmetijske naprave sledečih vrst pri živinskih hlevih, gnojišč, napajališč in boksov ter dvorišč:
a) razširitev, povečanje in odprtje no--vib oken, tlakovanje tal, naprava odvodnih kanalov gnojnice, zgradba racionalnih jasli In avtomatičnih napajališč, prezračevanje to beljenje prostorov itd.;
b) zgradba gnojišč in jam .za gnojnico;
c) zgradba kletk tudi v notranjosti hlevov, toda zlasti zunaj istih za gojitev mlade živine;
d) zgradba racionalnih dvorišč in dru-i ■gih podobnih kmetijskih prostorov.
Razpisane so sledeče nagrade: prva za
100.000	lir, dve po 80.000, šitri po 60.000, deset po 50.000, petnajst po 40.000, dvajset po 30.000 in trideset po 20.000 lir vsaka.
Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci, mali neposredni obdelovalci, ki ne presegajo 8 hektarjev lastnine v ravnini ali 10 hektarjev kraškega ali brdskega sveta.
Natečaja se. ne more udeležiti, kdor je omenjene zgradbe že izvršil, in kdor je kakorkoli že 'bil deležen zadevnih nagrad.
‘Prošnje za pristop k natečaju, ki ne zadevajo .točno gori navedena dela in zgradbe pri hlevih, ne pridejo v poštev. Izključeni .so torej seniki, strehe nad seniki, velika obnovitvena dela pri hlevih itd.
Pristop k natečaju je treba 'napisati na. posebni tiskovini, ki jo je dobiti pri go-
riški provincialni .upravi na koran Italia in pa pri kmetijskem nadzornišitvu in poslovalnicah, ter predložiti najkasneje do 30. t. m.
Dela, 'ki se nanašajo na. razpisani 'nar tečaj, pa bodo morala biti dovršena najkasneje do 30. novembra 1958.
'Pojasnila daje tajništvo Province v Gorici, korzo. Italia .štev.. 19.
Opozarjamo vse kraške in briške kmete, pa tudi vse kmetovalce iz- ravnine na ta natečaj in jim svetujemo, da se ga po možnosti .udeležijo. Zlasti mali kmetovalci si morajo postaviti moderne., racionalne hleve in dvorišče za gojenje živine in perutnine. Pravilna gnojišča in jame za 'gnojnico pa služijo kmetiji mnogo, ko je vendar vse to zelo potrebno za obdelovanje izemlje.
Sputnih, Kudrijavha in zaščitniki živali
Ko te dni ves svet občuduje velikanske zmožnosti človeškega, .uma in iznajdbe‘ter zgradbe in poizkuse ruskih znanstvenikov, se nekateri, ljubitelji in zaščitniki živali zgražajo nad predrznostjo ru-
skih' znanstvenikov -la' oblasti, Sči da niso imeli sočutja do psičke Kudrijav-ke, to je, po slovensko povedano, »Kodraste« ali »Kodriče«, katero so Sovjeti lepo spravili v sputnik -štev. 2 in jo 'z njim pogna-li v vsemirje, kjer kroži in se dobro počuti, ker je zanjo vse dobro preskrbljeno!
Zgražanje slišimo iz raznih krajev svobodnega demokratičnega sveta. Povsod na svetu se znanstveniki poslužuje jo živali iza fazne poizkuse, še najbolj v medicini. .
Koliko krivično zatiranih in pobitih kolonialcev, koliko še danes zatiranih drugorodcev marsikje v Evropi, v Afriki,' v Aziji in drugod, pa se »ljubitelji in zaščitniki« živali .za -trpeča človeška bitja niti ne zganejo.
(Skrbi jih samo usoda ‘»Kodriče«. Ne glede na komunistični režim, ki v Rusiji trenutno vladai, je uspeh ruskih znanstvenikov neoporečno velikanski.
S tem pa se nikakor ne mislimo pridružiti tistim številnim ljudem pri nas in po svetu, ki so jim živali le plen za -telesno ali duhovno prehrano. Potrebna je pravična presoja.
PRVAK KOMUNISTIČNIH SINDIKATOV
Giuseppe Di Piitorio umrl
Prvak komunističnih sindikatov, v katerih sodelujejo tudi Nennijevi socialisti, Giuseppe Di Vittorio je preteklo- nedeljo podlegel srčni ka.pl. Prišel- je v Lecco, blizu Milana, kjer je imel govoriti na nekem zborovanju, toda že zgodaj popoldne, med razgovorom z aktivisti, je -nenadoma dobil prvi srčni napad. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer .so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Sledil pa je drugi napad, proti kateremu je bilo vse znanje zaman.
Giuseppe D.i Vittorio je kot sindikalist in človek .užival veliko spoštovanje. Sin skromnih staršev se je odlikoval po svoji načelnosti, delavnosti in sposobnosti. Kot protifašistični emigrant se je -udeležil španske državljanske "vojne; po porazu 'republikancev se je udejstvoval kot pratifašist v. Franciji, kjer so ga aretirali, odpeljali v Nemčijo in od tam izročili Mussoliniju. Vse to je preživel in je po padcu fašizma zavzemal razne visoke položaje. Bil je organizator in generalni tajnik komunistične sindikalne zveze.
'Pripadnost stranki Giuseppeju Di Vit-toriu ni preprečevala, da ne bi imel svojih lastnih pogledov, zaradi -katerih je pogosto prišel v spor s strankinim vodstvom pač 8at6, ker je dajal prednost delavskim, ne pa strankinim interesom. To je delal kot prepričan sindakalist. Tako je n. pr. lani ohsodil sovjetsko klanje bu-dimpeštanskih domoljubov In glede enotnega evropskega tržišča je od stranke zar hite val, naj vendar prizna, da bo od njega imelo italijansko delavstvo- velike koristi.
Di Vittorio ni niti s prvim, niti z drugim pri komunistični stranki prodrl. V obeh in neštetih drugih primerih se je (končno moral disciplinirano ukloniti. Vkljub temu pa so- mu prav .takšne njegove poteze in dejanja pridobila veliko prijateljev in ob njegovi smrti so ga. počastili tako komunistični, kakor demo-
kratični sindikalisti, zastopniki opozicije in zastopniki vlade. 'Nedvomno bi bilo delo Giuseppeja .Di Vttor.ia še veliko u-spešnejše in večje, ko bi se, čeprav pro-tifašist, sam ne vpregel v rdeči totalitarni voz. Ce je kdaj kasneje to svojo .napako spregledal, je bilo prepozno.
Azijska med dijaki
Stanje na- goriških srednjih šolah se je po velikem napadu gripe nekoliko izboljšalo. Pokrajinski zdravnik je izjavil, da je sedaj bolnih le okrog 20 odstotkov študentov. Občutno poslabšalo' pa se je stanje v otroških vrtcih, kjer je predvčerajšnjim bilo .bolnih blizu 75 odstotkov.
Fašisti na ulici
■Pretekli teden so se bivši goriški fašisti ali pravzaprav -sedanji misovci pripravljali na pot v Predappio, kjer je pokopan Mussolini. Na- dan, ko bi se morali odpeljati, smo opazili po goriških. ulicah prave, pravcate fašiste, to je ljudi od ©iaive do nog oblečene v nekdanje fašistične uniforme.
Meščani so kar začudeno gledali na ta-ko prikazen in obstrmeli nad predrznostjo, ki žali znaten del protifašistično u-smerjenega prebivalstva, zlasti pa- v.se Slovence, ki so bili velika, žrtev fašizma.
Čudimo se, da ni bilo zraven polcije, ki naj bi1 predrzneže prijela, ker gre za 'Poveličevanje fašizma, ki .gai zakon prepoveduje, in pa za motenje javnega reda in miru.
Iz nepojasnjenega vzroka se potovanje tistih ljudi v Predappio ni vršilo.
SMRTNA KOSA
V	'Sovodmjah je 2. t. m. umrla gospa-Frančiška -Butkovič, stara 76 let. Pokojnica je bila mati č, g. prof. Dragotina Butkoviča. Gospodu profesorju in ostalim sorodnikom naše. iskreno sožalje.
pozabljeni od večine sdovenske emigracije, od nekaterih, njenih vodnikov pa obsojeni kot izrodki, začeli presodno proučevati slovensko' in jugoslovansko preteklost ter svet okoli sebe in se dokopovaiti do novih spoznanj, ki so bila. v marsičem drugačna od Onega, kot nam je bila nekoč doma soljena pamet.
Tako smo bili željni delovanja, da nismo toliko gledali na, svojo obliko ali o-bleko, da bi si le omogočili organiziran nastop in s tem dovolj močan glas, da bi slovenska in jugoslovanska emigracija slišala in spoznala, dai ne bo pripomogla k izboljšanju razmer v domovini, če se bo predajala filozofiji slabičev, ki vedno čakajo in zato tudi vedno zamude.
Sprva smo bili deležni značilnega, maL loslovenskega posmeha in kasneje formalističnega »nasveta«, da naj ustanovimo politično stranko. Kot da bi mi tedaj razmišljali- prav o tem, kako -bo kdo zasedel kak položaj v Ljubljani, ali pa, da je samo -s politično stranko moč tolči komunizem...
Toda čez nekaj let so tudi. drugi prišli do nam podobnih spoznanj in zaključkov, ne med zadnjimi oni, ki so nekoč kazali s prstom na nas. Tako smo tudi od drugod slišali kritiko filozofije čakanja in zamujanja; -tudi drugi so prišli do spoznanja, da vendar »mladi rod« odrašča in da se bo treba z njim sporazumeti. Toda tudi tu je nazadnje, kot teko pogosto v malih slovenskih razmerah, prevladal formalizem: »ker niste stranka, zato ne morete med nas, odnosno se morate prej vključiti v kako stranko.« Kot da bi ibila delavoljnim in požrtvovalnim ljudem .samo partijska izkaznica dopustilo1, da bi smeli ali mogli politično misliti in delovati, zlasti še v emigraciji. Slo- je torej za čisto formalistično vprašanje, ker ni vendar danes v emigraciji prav nobene razlike v delovanju političnih strank, t. j. skupin, ki jim je do oblasti, ter političnih' organizacij, ki niso stranke in jim ni do oblasti.
Ob tem vprašanju smo se dokončno ločili. Ta nova »ločitev duhov« in razvoj dogodkov sita nam narekovala nova razmišljanja in nova iskanja ter prav za deseto obletnico določamo prilikam in prihajajočemu času- odgovarjajočo obliko »Slovenske pravde«.
Izvršni odbor »Slovenske pravde«
NOVICE IZ SLOVENIJE
PREMALO ZANIMANJA ZA INVESTICIJSKE KREDITE
V	KMETIJSTVU, TRGOVINI, GOSTINSTVU IN OBRTI Iz »Slovenskega poročevalca« št. 244 od 16. oktobra ponatiskujemo:
Medtem ko se industrija močno poteguje za investicijske kredite iz zveznega investicijskega sklada, potrebne za. obnovo opreme in, rekonstrukcijo podjetij, pa doslej, kljub ugodnim pogojem in razpoložljivim sredstvom, pri kmetijskih gospodarskih organizacijah, v trgovini, gostinstvu in obrti ni pričakovanega odziva.
Kakor kažejo izkušnje v. mariborskem okraju, kmetje zadruge in kmetijska gospodarstva a. nekako -bojaznijo- hajemajo kredite, čeprav so znane velike potrebe za uresničevanje smernic, ki jih je postavil IV. plenum SZDL za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Obnova zastarelih vinogradov in sadovnjakov, uvajanje agrotehničnih ukrepov v poljedelstvu, -melioracije in mehanizacija 'kmeitjstva so v tej fazi razvoja našega kmetijstva o-snovne naloge, ki pa zahtevajo večja finančna sredstva., kot pa> jih morejo- kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva-sama ustvariti. Prav v ta namen so bile določene pri zveznem investicijskem skladu znatne- vsote, da bi -ta, smoter pri pospeševanju -kmetijske proizvodnje čim-prej dosegli.
PROIZVODNJA ORGANSKIH KEMIKALIJ
Na Hrvaškem se tri tovarne pripravljajo na proizvajanje ■prganskih kemikalij. Te tovarne so »Pliva«, »Kromos« in »Katran«. Glavna, surovina za proizvodnjo organskih- kemikalij (bodo naftni derivati in odpadni plini v domačih rafinerijah nafte. Do sedaj niso teh odpadkov še izkoriščali. S tem se bo začela široka proizvodnja umetnih vlaken, sintetične smole in raznih drugih proizvodov, ki jih do sedaj niso še imeli v Jugoslaviji. Sedemdeset odstotkov .umetnih vlaken, ki jih bodo odslej proizvajali v Jugoslaviji, (bo porabila tekstilna industrija,, ostalo, pa (bodo uporabili za embalažo.
IZSUSEVANJA CERKNIŠKEGA JEZERA
Z izsuševanjem Cerkniškega jezera, so se začeli ukvarjati že po prvi svetovni vojni. Pripravljeni so bili vsi potrebni načrti za to delo. Takrat so v -glavnem poglabljali požiralnike, izkopali so in poglobili glavno dovajalno strugo, vendar je delo šlo zelo počasi izpod rok. Druga .svetovna vojna je že počasna, dela, ukinila, izgubili so -se razni inventarji in na^ črti in -takoj po vojni Se, niso več ukvarjali -s tem vprašanjem. Sedaj pa- je bil u-stanovljen nov odbor za čiščenje Cerkniškega jezera. Zaenkrat bodo samo očistili to, kar so napravili pred vojno, nato pa bodo začeli g pravim izsuševanjem jezera.
Zakaj so 1.1917 zmagali v Rusiji komunisti?
V	teh dneh 'Slavijo sovjetski boljševiki in ® njimi vsi .tisti, ki so se zapisali komunistični diktaturi, štiridesetletnico obstoja Sovjetije. Gotovo ni gol slučaj, da od vodilnih poglavarjev oktobrske revolucije skoraj nikogar ni več med živimi. Le zelo redki so — kot Lenin — umrli na postelji. Velika večina je končala svoje življenje pa moriščih komunistične strahovlade, za katero se je borila, ali pa jih je dosegla v daljni tujini dolga roka komunističnega maščevalca, kakor se je to dogodilo Trockemu.
Ze površen pogled v novejšo zgodovino potrjuje, da je sovjetski komunizem ostal zvest zakonom, na podlagi katerih se je polastil oblasti v največji slovanski državi sveta. Lenin ni zmagal v 'borbi proti avtokratski caris-tični vladi, ta je bila namreč pokopana, še preden se je Lenin s sovražnikovo podporo in njegovim denarjem vrnil Iz emigracije v domovino. Carizem so porušile meščanske stranke, kmetje in socialistični demokrati. Ti resnični revolucionarji so že meseca marca 1917 neorganizirani in med seboj needini dokončno opravili z monarhijo.
Lenin je zmagal .v. borbi proti demokraciji. To je zgodovinska! resnica, ki je ne morejo zabrisati nobene komunistične laži. Lenin, nosilec neprimerno hujšega centralizma, od carističnega, je bil predstavnik diktature, ki je zase zahtevala! vso oblast v imenu proletariata. Ta oblast pa je ostala trdno v rokah CK komunistične partije. Le neznatna manjšina prebivalstva ogromne države je stala v trenutku polastitve oblasti za komunisti. To je bila. peščica mož in ženš, ki se je leta in leta urila za tako »revolucionarno si-, ituaeijo«.	'	■'
Lenin si je prisvajal vsa sredstva zal -dosego svojega namena.. S smrtnim sovražnikom svojega naroda, sredi vojne je izvršil največje veleizdajstvo kar ga. pozna svetovna zgodovina. Ze 50 milijonov .zlatih rubljev je rusko zmago v prvi svetovni vojni prodal Nemcem, ki so ga v plombiranem vagonu iz Švice prepeljali v domovino, da ibi' tam povzročil revolucijo, ki naj bi v prvi vrsti služila Nemcem.	i
Mir in kruh so. obljubljali komunistični agitatorji mestu m, deželi. Tako si je Lenin .pridobil skupine omahljivih skupin demokratov in socialistov. Lenin si je s podobnimi demagoškimi frazami pri-, dobival meščanske množice prav tako, kot deželane. Vojne sitim vojakom ni bilo treba posebno prigovarjati, da zapustijo svoje vojaške enote in dezertirajo. Končno so komunistični agitatorji snubili zastopnike narodnih manjšin s krilaticami o samoodločbi narodov. Prav na tem področju 'komunističnih zavajanj si je Stalin pridobil prve boljševiške -lavo-rike.
Odločilni dogodki so se odigrali po ruskem 'koledarju 21. oktobra, ali po naše 3. novembra. Zastopniki vseh vojaških enot petrograjske garnizije so itega dne izjavili, da se bodo odslej dalje pokorili samo poveljem Trockega.. S tem so komunisti dobili premoč vojaštva.. Častniki, ki so se protiviU novemu-povelju, so bili aretirani.
Korenski, edini legalni predstavnik ruske vlade, je sicer še vedno razpolagal z nekaj zvestimi polki. Ko je hotel s temi četami napraviti red, je Trocki udaril. Zasedel je vse železniške postaje, mostove in ostale važne zgradbe in postojanke. Upirala se je samo še posadka v Zimski palači, ki so jo branili v glavnem kadeti. Nato je pričela križarka Aurora, katere posadka se je pridružila komunistom, obstreljevati Zimsko palačo. Dne 7. novembra je kapitulirala legalna vlada. Njen predsednik, Korenski, je pred kapitulacijo še pravočasno pobegnil.
Istega dne so desničarski socailisti za-JII!l!l!!ll!!ll!l!l!l|]l!l!llllllllll!lll)l!!l!!l!!![l!lll!]||l!Hnill!tl!ll!l{ll!l!l!!l!llirail!l!llllll!l!I!llil1WIIIIIUJII!lllll1l!milll!
Štirideset let komunistične strahovlade v Rusiji
pustili poslansko zbornico, ker so bili prepričani, da ne morejo svobodno razpravljati. Istočasno pa so boljševiki po ulicah in cestah terorizirali mirno prebivalstvo. Tako so dobili iboljševiško večino. »Vaiša vloga je zaključena,« je men-ševiikom zaklical Trocki, ko so skupno z zmernimi socialisti odhajali.
Nekaj ur kasneje, v noči na 8. november, se je pokazal Lenin, ki se je vse do. tega trenutka skrival, in izjavil, da se bo sestavila nova vlada, v kateri ne bo meščanskih .strank in niti socialistov. Pri tej priložnosti je tudi povedal, da. bo s koncem vojne izbruhnila splošna svetovna socialistična revolucija. Dejal je, da je taka revolucija že pričela v Nemčiji, Italiji in nai Angleškem.
Nade y svetovno .revolucijo se niso izpolnile. Trocki in nekateri drugi boljševiki so zastopali mnenje, da. je taka revolucija neobhodno potrebna, ker se dru-igače boljševiška vladavina tudi v Rusiji ne bo mogla za .stalno uveljaviti.
Medtem so v oddaljenih predelih o-gromne ruske države leta. 1918 stari carski generali in admirali zbrali številno vojsko, s katero so hoteli iztrgati oblast komunistom iz rok. Ta namera pa se jim ni posrečila iz najrazličnejših vzrokov, ki jih bo osvetlila, šele zgodovina.
Tako. se je v krvi in strašnem trpljenju polagoma utrdila boljševiška oblast v Rusiji v znatni meri tudi zaradi popolne brezbrižnosti .zahodnega sveta, ki je bil močneje zaposlen z delitvijo pridobitev prve svetovne vojne, kot pa s skrbjo urejevanja svetovnih vprašanj.
Prvi zunanjepolitični udar pa ni bil samo izguba velikih predelov- Rusije, pač
pa tudi začetna, popolna izolacija nove državne skupnosti. Cela vrsta, tujih vlad je odklanjala priznanje Sovjetije. Kljub temu je prišlo do nekaj trgovskih pogodb z Zahodom. Prvi učinkovitejši predor inozemskega, bojkota pa- se je posrečil spretnemu zunanjemu ministru čičerinu. 'Tej pobudi je do uspeha znatno pripomogla tudi Leninova uvedba »nove gospodarske politike« (NEP), ki in,aj bi zamenjala vojni komunizem. Ta »oddih« pa je trajal komaj nekaj let. Leta 1924 je u-mrl utemeljitelj boljševizma, Od leta 1927 dalje je vse oblast prešla v roke prvega, tajnika partije, Stalina. Sledilo je četrtletje ,največje tragedije ruskega naroda. Najštevilnejši razred države je bil popolnoma uničen. Samostojni ruski kmet je izginil z .zemeljskega površja.
Istočasno je s. kolektivizacijo zemlje pričela nasilna industrializacija dežele. Sredstva je črpala z najbolj trdimi omejitvami. množične potrošnje. Industrializacijo je vodila z najbrezobzirnejšimi metodami tajna policija, ki je z množičnimi likvidacijami .zatrla, v.sako mnenje, ki se je razlikovalo od Stalinovih muhavosti.
Prišli bi predaleč, če bi ponavljali potek dogodkov v drugi .svetovni vojni. Priznati je vsekakor treba, da se je v Rusiji i.z zaostale poljedelske države razvila industrijska. država prvega reda. ,7erjetno je, da bi, -Sovjet-ija v drugi svetovni vojni brez ameriške pomoči omahnila pred 'nacistično silo. Prav tako pat je tudi res, da je Sovjetija ogromno pripomogla k izmagi zaveznikov nad Hitlerjem.
Industrializacija se" je po vojni nadaljevala v velikem obse.gu. V poljedelstvu pa je dežela zaostajala, kar je prihajalo
in prihaja še vedno do še občutnejšega izraza, ker se je na drugi strani potreba po živilih z razvojem velemest neprimerno povečala.. 'T.udi proizvodnja industrijskih potrošnih dobrin je še vedno popolnoma nezadostna. Tako se je raj na. zemlji, ki so ga napovedovali! komunisti ljudstvu, čedalje bolj pomaknil v megleno bodočnost.
Rusija je z razvojem oktobrske revolucije postala velesila- prvega reda na svetu. Sovjetija je v posameznih tehničnih. pridobitvah (še pred celinskimi raketami in. umetnimi sateliti) dosegla rekorde, ki so deloma prekosili celo vodilno industrijsko deželo sveta, Združene države. Ali nihče ne bi mogel resno zatrjevati, da. se je življenje v deželi srpe in kladiva kakorkoli izboljšalo v korist ljudskih množic. Rusko ljudstvo tudi še danes nima prav nobenih izgledov, da bi se pirbližalo življenjski ravni povprečnega državljana na Zahodu.
Marx in Lenin sta pridigovala, kako se bo gospodarska produktivnost z izločitvijo kapitalizma dvignila v astronomske višine in služile zgolj delovnemu človeku. V štiridesetih letih obstoja »prve proletarske države na svetu« ni o vsem tem ne duha. ne sluha. Dvig produktivnosti, zmanjšanje delovnega časa, zboljšanje življenjske ravni delovnih lj.udi, vse to napreduje na Zahodu 'kljub veli-, k im pomanjkljivostim današnje družbe, v neprimerno hitrejšem .tempu kot se to dogaja. y državi oktobrske revolucije.
»Nazaj od Stalina S* Leninu«, to so krilatice današnjih moskovskih poglavarjev. To pa ne pomeni nikakega zbližan ja iz demokracijo zahodnega pojmovanja-, saj je bil Lenin največji nasprotnik te de-
Cig
ani v atomskih
Cigani niso bili vedno tisti nemirni nomadi kot -so danes. Njihova pradomovina je Indija, od kjer so se pa izselili že v prvem tisočletju pred Kristusom. Od takrat dalje so .cigani, ki so se vedno trdno držali stare kulturne oblike materinskega prava, na- nenehnem potovanju, ki je bilo pogosto pravo božanje. Najprej so se zadrževali v Perziji, od koder jih je pa pregnal vdor Mongolov. Od takrat dalje živijo raztreseni po Evropi, 'kjer so jih vedno bolj ali manj le prenašali, od ča-sa do časa pa tudi preganjali. Evropejcem so bili vedno tuji in skrivnostni, verjetno zaradi njihove matriarhalne kulture in simbolike te'kulture.
Pri ciganih je »P.uri Dai«, stara žena rodu, naskrivaj tako mogočna, da -o njej sploh najraje ne govorijo. V njeni prisotnosti govorijo le pridušeno. Od raznih obredov, ki so njena stvar, poznajo drugi -ljudje povečini le prerokovanje, s katerim odloča tudi ob težkih odločitvah rodu.
Rojstvo in smrt veljata v mišljenju vseh narodov kot čas posebne nevarnosti.
V	matriarhata! .zavesti pomenita prihod in odhod skozi ista vrata. Cigani se morajo .roditi in umirati izven šotora in stanovanjskega voza. Ce se pa -to le dogodi v domovanju, ga je treba kasneje zažgati ali prodati neciganom. Hiša, ki je kot posoda že sam a po sebi ženski simbol,'bi po takem, dogodku bila napolnjena premoči ženskosti. Sest tednov po porodu ne sme priti žena v noben, stik iz možem, ne sme niti zanj kuhati. Ce mu pa le mora v sili pripraviti jed, mora to .storiti izven domovja, na noben način pa ne pred devetim dnem. Jed bi postala- prepovedana-, to mož bi postal preklican ali v cigan-
skem jeziku: pras-to. Meso od konja, psa in mačke je prav tako prasto, in enako .tudi ljudje, ki zakoljejo take živali.
Vsa pravila ciganom, za združevanje in občevanje ter predpisi za izogibanje so, v kolikor jih poznamo, polni take simbolike. Je -to svojevrstna kultura, ki pa zdaj izumira. iPoko-lenje, ki je še obdržalo stara izročila, izumira. Zaradi mehanizacije poljedelstva izginjajo med cigani poklici dninarja in popravljavca košar, kotlov itd. Vaško godbo opravljata zdaj' radio in gramofon. Cigani pa ne igrajo niti jazzav niti šlagerjev. Stari cigani prepovedujejo svojim. otrokom, govoriti starodavno narečje romani, da bodo kasneje laže živeli med necigani. Ciganski časopisi že nekaj časa ne izhajajo več. Ciganske šole y iUžhorodu v Ukrajini ni več in romani - svetega pisma, ki so ga -tam pisali, nei čita nihče več.
S tem pa ni rečeno, da ne bi bili cigani .skupno povezani. V gozdovih Armata-villierša v Franciji .se je -zbralo nedavno okoli tri tisoč ciganov z vseh vetrov, da proslavijo neko proščenje. Taborilo je 400 Stanovanjskih voz, med njimi precej .najmodernejših camping-avtomobilov.
Večina ciganov je -bila motorizirana, vendar je bilo videti tudi še vozove s konjsko vprego. Cigani imenovali drug drugega brata, in sestro. V nedeljo zjutraj je bila velika krstna slovesnost, nato se je pa poročilo 28 parov. Večina ciganov je .bila nepismenih, pa so vendar vsi dobro poznali svoje sveto pismo. Notranja ganjenost teh ciganov je prišla vidno do izra-za, ko so pri molitvi pobožno ponavljali besede župnika.
Dež iz soli
Meteorologu dr. Daviesu se je v Vsh. Afriki posrečila proizvod/ruja »umetnega dežja« s uporabo kristalov kuhinjske soj li. Do sedaj pozna znanost dve metodi s cepljenjem suhega ledu ali pa z uporabo srebrnega jodida. Obema metodama se je sedaj pridružil še način uporabe kuhinjske soli. Kristali kuhinjske soli, s katerimi s pomočjo raket obstreljujejo oblake, prevzemajo vlogo kondenzacijskih jeder, to se pravi majhnih tujih delcev, ki se prilepijo na kapljice oblakov, katerm s tem povečajo težo. Ko je ta teža dovolj-na, se kapljice poslovijo od oblakov in cepajo na zemljo.
Mladinski literarni natečaj
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA razpisuje, kot običajno, nagradni literarni natečaj. Najboljši prispievki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva nagrada 3.000, druga 2.000, tretja 1.000 lir in naslednje v obliki knjižnega daru.
Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10, novembrom 1.1. na naslov uprave »Demokracije«, ul. S. Anasitasio 1-c - ’Trst.
Slov. prosvetna Matica - Trst
nioiuiniiiHiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiuiiiii;
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiuuuiiiiiiiiiiuuiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiuHii
iiiitKininuuniiiiiiiuimuiiuiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiuniiiiaiiiiiiiiiiiiuuiuii
POD ČRTO
Naklepi zakonskega moža
Lev; T-urmaiiov, kreposten meščan, ki je med .svoje premoženje prišteval mlado ženo im ugledno plešo, je bil povabljen na praznovanje rojstnega, dne. Tam je i-gral tudi na karte. Po izdatni1 Izgubi, ki mu je iztisnila, nekaj potnih kapljic na čelo, se -je nenadoma domislil, -da ie dolgo ni okusil vodke. Dvignil še je In si u-ttiral po prstih pot med miizami-, ves zibajoč .se v kolkih, do dvorane, kjer se je vrtela- mladina. (T.u se j-e sladko smehljal Sn očetovsko potrepljal mladega, -mršavega lekarnarja po ramenih.) Nato je smuknil skozi majhna, vrata v fufet.
Tu so se na- mali mizici kopučile steklenice vodke najrazličnejših velikosti. Zraven je poleg -drugih, sladkosti 'ležal na krožniku s čebulo i n peteršiljem obdan slanik. Turmanov si je natočil kozarček, dvignil kazalec, ko-t da bi nameraval .izustiti- svečano govoranco, s strastnim izrazom na obrazu: izpraznil kozarček, zabodel slanika :z vilicami In..., tedaj- je za-steno' -zaslišal glasove. »Morda, morda...,« je dejal ženski glas, »samo kdaj se bo to zgodilo?«
Moja- žena — se je dorhislil Turmanov —, s kom neki govori? »Kadar želiš, -moja golobica,« je odgovarjal za steno- .globok, zveneči bas. »Danes na žalost to ne gre, ,in j.utr.i sem .tudi' ves dan zaposlen...«
»To je vendar Djag.te-rjev!« si je dejal T-u-rmanov, ko je spoznal prijateljev glas. »Torej tudi ti, Bruitus! Kaj je tudi tebe prignala že .tako daleč? Nenasitna ženska! Niti en sam dan ne prestane brez romana!«
»V resnici- sem dva dni zaseden,« je
bes nadaljeval, »če se ti ljubi, pa mi piši jutri... Zelo bi me razveselila... Potrebno je samo, da dopisovanje pravilno organizirava — morava si izmisliti nekaj pripravnega. Pošiljanje pisem px> pošti ni varno. Ce ti pišem, bi pismo lahko pre-strigel tvoj puran; če mi ti pišeš, prejme pismo -lahko -moja -boljša- polovica in ga seveda tudi odpre.«
»Kako naj torej zadevo urediva?«
'»Morava si p>ač nekaj domisliti, kot sem že deje!. Služinčadi ni ,za.up>ati. Tvoj- mož z železno p>estjo nadzira služkinjo in slu-žabhika... Kaj kvanta?«
-»Seveda, p>a vedno vse zaigra ta- idiot!«
»No, potem ima pač srečo v ljubezni!« se je zasmejal Djagterjev. »Poslušaj, moja 'golobič-ica, česa sem se domislil... Jutri, točno ob šestih zvečer, ko se bom vračal iz pisarne, jo -bom mahnil skozi park, ker moram -govoriti z nadizornikom. Stvar moraš tako urediti, da odložiš pismo še pred šesto v marmornato vazo, ki stoji levo od poletne kolibe.«
»Ze vem, že vem...«
.»To ni samo poetično, -pač pa. tudi ta-•j tast veno in nekaj novega... Niti tvoj de-beluhar, -niti moja stara ne bosta o tem ničesar izvedela. Ali si me razumela?«
Turmanov si je zvrnil še kozarček v grlo in odšel nazaj k igralni mizi. Izkušnja, k-i. jo je pravkar doživel, ga ni prav nič presenetila, Še manj pa razburila. Ca-si, v katerih- se je še razburjal, pripravljal ženi scene, ko jo je zmerjal in celo .klofutal, so že davno minili. Na vse to se je -požvižgal in pri ženinih romanih je zatiskal kar oboje oči. Kljub temu mu je bila zadeva neprijetna. Izrazi -kot puran, debeluhar itd. so žalili njegov .ponos.
•Kakšna kanalja je vendar ta Djagter-
jev! je premišljeval, ko si je na tablico zapisoval s-voje. igralske dolgove. Ko se srečava na ulici, se mi hlini kot naj,boljši- prijatelj, -kaže zobe in klanja, in sedaj... V obraz sem mu- prijatelj, za hrbtom pa sem zanj. puran in debeluhar.
Cim globlje se Je potapljal v svoje zapiske igralskih gubitkov, tem 'bolj se -je v njem utrjeval občutek užaljenosti... Zelenec — je premišljeval in jezno drobil kredo — ti bom že pokazal debeluharja!
Med večerjo kar ni mogel ravnodušno motriti prijateljeve fiziognomije, kot nalašč pa se je Djagterjev neprestano obračal nanj ts vprašanji: Ali je izgubil? Zakaj. je tako slabe volje? Ih tako naprej. Predrznil se je celo očitati njegovi ženi, da se premalo zanima za njegovo zdravje. 'Njegova boljša polovica- pa se je obnašala, kot da hi se ničesar ne zgodilo. Z ljubeznivimi pogledi ga je ogledovala, se prisrčno smejala, brezskrbno klepetala; sam satan bi podvomil v njeno nezvestobo.
Ko je Turmanov prispel domov, se je -kaj slabo počutil. Bil je nezadovoljen in-zdelo se mu. je, da je pri večerji namesto okusnega zrezka pogoltnil star podplat. Morda bi vse ito prebolel ta pozabi-l, če ibi ga' žena -z brezskrbnim .govoričenjem vsako sekundo ne spominjala' na purana im debeluharja.
Pri,soliti bi moral nekaj krepkih zaušnic temu. pasjemu ciganu, je premišljeval, in ig-a javno osramotiti.
Sanjaril je, kako lepo bi .bilo Djakter-jeva pošteno premlatiti, v dvoboju ustreliti ga kot vrabca, na strehi, pognati ga iiz službe ali pa položiti v marmornato vazo nekaj nečednega, smrdljivega... crknjeno podgano... Precej časa se je Tur-
mokracije, Največ kar lahko ruski narod pričakuje od nadaljnjega- razvoja komunističnega državnega ustroja, je zmanjšanje žrtev, nekaj več hrane in drUgih življenjskih potrebščin in morda tudi nekaj več osebne svobode. To pa je vse nekaj drugega od tistega, kar so obljubljali komunistični apostoli skozi štirideset let ruskemu narodu.
-Ob štiridesetletnici oktobrske revolucije imajo svobodni narodi v svetu eno -samo željo: da bi ruskemu narodu čim-prej zasijala zarja popolne .svobode!
Reši sc kdor se more 3
Britanci so pomorski narod. Iz lastnih izkušenj skozi številna pokolenja vedo, da na vodi ni mostišč, in v puščavi ni vodnjakov. Kato tudi a vso vnemo šolajo može, ki jih pošiljajo v svet, da hi. jih na ta način obvarovali pred katastrofami. -Ce pa se že nekdo ponesreči, potem mora, tudi vedeti, kako se .bo, sam sebi prepuščen, tudi rešil.
'Na mornariškem letališču Lee on Solen! v Hampshiru se 23-letna pilotka Pat Ni.chols trudi, da britanske vojake izuri, kaj jim je storiti, če se ponesrečijo nad morjem ali pa nad negostoljubno deželo. Mlada učiteljica se je sama že večkrat vrgla v vodo ta so jo s helikopterjem rešili. Sama je tudi že večkrat dokazala, da se človek osem dni dolgo preživlja s 800 gr -grozdnega sladkorja ta pri tem naprav
vi	še 35 km dolgo pot na dan. Nekateri vojaki so pri takem urjenju shujšali za 10 kg. Taka izkušnja pa jih je tudi poučila, kaj jim je storiti, da si ohranijo življenje, če bi jih .zadela nezgoda.
Tako n. pr, velja, načelo, da ponesrečenci na morju pod nobenim pogojem ne pijejo morske vode. V vodi raztopljena kuhinjska sol- strahovito veča .trpljenje žeje in spravlja brodolomca v nevzdržno stanje. Ce pa se brodolomcu posreči, da najde prgišče in ga žveči, bo žejo presle--paril in tudi več časa vzdržal.
Važnejša od vseh nasvetov ta priporočil je namreč trd-na volja do življenja. To je tudi težišče vsega pouka ta urjenja v -tej svojevrstni šoli.
(Poglavitno vprašanje je: Kaj naj sto-' rim, če se je že nesreča pripetila?
Športno urjenje telesa in utrjevanje volje, to sta dva temeljna pogoja mladih šolarjev. Treniranje 'zahteva znatno več naporov, kot pa je to slučaj pri. padalcih, ki so po vsem svetu'če-njeni kot elitna vojaška enota. Pat Ničhols služi sama za Vzgled. Vse napore in pomanjkanja najprej sama preizkuša. .Vedno z isto Kane-] sljivostjo in -točnostjo. Izhaja iz dobre angleške družine. Gospodinjsko šolo je zapustila kot odlična aibsolventiinj-a. Z 19 leti je prostovoljno vstopila v mornarico in z 21 leti se je prijavila' kot častnik k reševalnim oddelkom. Ob koncu leta pa se ibo poslovila ta poročile. Biti hoče tudi odlična gospodinja in zakonska žena.
POPRAVEK
V čldnfcu Boruta Žerjava ob smrti profesorje Lacroixa bi se moral zadnji stavek drugega odstavka glasiti:
»Profesor Laeroix je teda-j s svojo gibko, jasno, tipično francosko inteligenco, s svojo s klasiko in z modernostjo nasičeno izobraženostjo, s svojim vedrim in subtilnim pariškim espritom in s šarmom svoje osebnosti zanesel v intelektualno Ljubljano nov impulz, -veter velikega svobodnega sveta.«
Stavek -sredi drugega odstavka desnega stolpca pa ibi se moral glasiti:
»»Videl in občutil je naše napake..,u (in ne: pogreške!),
V drugem odstavku prvega -stolpca so omenjene rajnikove zasluge za poživije-nje univerzitetnih »študij« in ne »študi-jeu«.
manov sprehajal po spalnici dn se veselo naslajal nad svojimi naklepi. Nenadoma je sredi- spalnice obstal ta se krepko udaril po čelu. »Jo že imam,« je izak-ričal, ta njegov obraz še je raztegnil od samega zadovoljstva;. »To ibo nekaj -posebnega!«
Ko je žena zaspala se je usedel k pisalni miizi ta z namenoma ponarejeno pisavo in s številnimi slovniškimi pogre-škami napisal takole pismo:
»Trgovcu Dulinovu! Velespoštovani gospod!. Ce ne položite do danes, 12. septembra,, do šeste -ure popoldne v marmornato vazo, ki stoji v Mestnem parkU levo od px>letne kolibe, 200 rubljev, se izpostavljate’ življenjski nevarnosti ta vaša trgovina ibo zletela
v	'zrak! «
Ko je pismo končal, je od samega veselja ka.r poskočil.
»Kako sem le-to napravil?« si je šepetal ,in si živahno mencal dlani. Sijajno! Učinkovitejše stvari bi si sam satan ne mogel izmisliti. Seveda -bo trgovec iz samega strahu izročil pismo policiji. Ta bo ob .šestih razpostavila svoje stražnike po grmovju — in tako bodo mladiča zagrabili, ko. bo segal po pismu! No,'Bog mu blagoslovi vso obilico strahu! Pred,no bo vse odkrito, bo kanalja pošteno zaplesala... Bravo!«
Turmanov je frankiral pismo ta -ga sam potisnil v nabiralnik. Potem pa- se je s srečnim nasmehom na licih ulegel.
Ko se je naslednje jutro zbudil in se spomnil svoje domislice, je veselo zabrundal ta celo požgečkal ženo po bradi. Na- poti v urad ta kasneje v pisarni mu je ves čas poigraval okrog ust zadovoljen nasmešek:	živo	ai je predstavljal
presenečenega Djakterjeva, ko bo stopil
liU!Hlit»ltlliill!!!H!lli!lllUlll!li!!SI!I!IWili!!iiilUUm3!!inillliilllUllllfl
v nastavljeno pest.
Se pred šesto ni več vzdržal ta naravnost stekel v park, da ibi na lastne oči poučil obupen, položaj, svojega tekmeca.
Aha, sl je mislil, ko j.e srečal stražnika.
Tik zai poletno lopo se je skril za grmom to s pričakovanjem ogledoval marmornato vazo. Bil je strašno nestrpen.
Točno ob šestih se je prikazal Djagterjev. Bil je zelo dobre volje. Klobuk mu je ošabno sedel p>o strani ta iz odpetega plašča, se je blesketa! beli .telovnik. Požvižgaval je s prižgano cigaro med pasti...
-»Sedaj si .boš korenito zapomnil -tako purana, kot debeluharja,« je razmišljal Turmanov škodoželjno. »Le počakaj, kanal je!«
Djagterjev jo je mahnil naravnos-t proti vaizi ta nemarno segel vanjo. Turmanov je ostro opazoval vsako njegovo kretnjo. Mladenič je Iz voze potegnil majhen o-voj, sl ga, ogledal z vseh strani dn začudeno skomiz-gnil z rameni. Tedaj ga je -negotov odprl, ponovno dvignil ramena in‘ na obrazu mu je nenadoma- .zagorel izraz na j večjega- presenečenja-: iz ovoja sta se prikazala, dva benkoyca po sto rubljev v mavričnih barvah. -Dolgo j-u je Djag-te.rjev občudoval. Končno je neka-j zamrmral, spet skomignil z rameni ta spravil bankovca, v žep,
»Merci — iskrena hvala!«
Nesrečni Turmanov je slišal ta »mer-ci«.
Ves večer je Turmanov postajal pred izložbo trgovce Dullnova, žugal s pos-tjo in razkačeno godrnjal: »Zajec! Strahopetec! Ničvredna podgana!«
ANTON ČEHOV.
»RDEČA LUNA?
simbol totalitarizma
V
Se en kritični glas Jugoslauije
Komunistični, poklicni provizijski agitpropov« so o,h kroženju obeh sovjetskih »sputaikov« okrog naše zemlje hudo glasni in napihnjeni. Se. pred nedavnim so z nevoščljivo ironijo govoričili o »dohtarjih in profesorjih« ter se ponosno trkali na svoja prsa ifaliranih študentov. Sedaj jim je sama očetnjava vesoljnega komu*-nizma dokazala, da bi brez »dohtarjev in profesorjev« Hruščeva in ves »novi razred« že davno odnesla burja*. »Sputnikov« namreč ne gradi proti Intel i gene ai.
'Prodajalci komunističnih potegavščin pa nikoli ne izaidejo v zadrege pred lahkovernim ta. prostodušnim ljudstvom; pred svobodne in izurjene možgane si tako in teko ne upajo. Tako so naši rdeči brusilci peta iznašli novo modrost. Po njej je sputnik sad komunistične diktature, ki so jo oni prekrstili v »ljudsko-demokratični družbeni ustroj«. V teh zatrjevanjih — kakor v mnogih drugih — je nekaj na pol resnice.
Start umetnega satelita je omogočilo strojenje sil totalitarnega, ustroja s ciljem in namenom, da ta start služi izključno totalitarnemu ustroju. Predpogoji za tak odstrel so mogočen razvoj prirodoslovnih ved, visok tehnični napredek in mobili-tzacija vseh gospodarskih sil dežele.
Prvo zatrjevanje a g it -propo v cev, da je zasluga za tak razvoj sovjetski totalitaristični ustroj, izpodbija že sama zgodovina. Prirodoznanstvo se je že v caristič-ni Rusiji upravičeno ponaišalo s svetovno znanimi imeni. Lobačevski in Mende-lejev sta nepozabni imeni prirodaznan-stva. Ta tradicija se tudi pod sovjetsko strahovlado ni pretrgala., kakor niso izginila številna druga ruska izročila.
Ruski učenjaki:	fiziki Kapica, Tam,
Veksler,, Landov in Aleksandrov; matematika Kolmogorov in Bogoljubov; ke-, mik Semenov (Nobelov nagrajenec leta 1954) in mnogi drugi so v svojih strokah znatno prispevali k obogatitvi znanosti in uživajo svetovni sloves.
Visoka raven posameznih raziskovalnih področij pa je tesno povezana s totalno mobilizacijo in načrtovanjem znanstvenega dela. Sovjetski učenjak, ki prejema za svoje delo neomejena sredstva, največje osebno razkošje in visok ugled v družbi, mora svoje delo opravljati po načrtih, ki jih narekujejo politične in strateške nujnosti boljševiške zavojevalne politike. Pri vsem tem učenjak sam nima nobene besede. Njega1 ne mučijo moralni in etični predsodki, njega vest ne preganja, kot se to dogaja med znanstveniki svobodnega sveta. Poleg tega mora sovjetski učenjak svoja teoretična in praktična dela prilagoditi vladajoči ideologiji in. partijski liniji, če se noče izpostavljati osebnemu preganjanju.
Ideološki procesi proti znamenitim sovjetskim učenjakom za časa proslulfga Zdanova so nam vsem še v spominu, čeprav bi agit-propovci želeli, da bi jih svet pozabil. Znamenitega biologa: Vavi-lova so vtaknili v koncentracijsko taborišče, kjer je tudi umrl. Atomska fizika Kapico in Landova so za.prli, številne druge -znanstvenike pregnali v Sibirijo. Gotovo r zgolj slučaj, da je ruska literatura v zadnjih letih tako rada izbirala ■tako v romanih, 'kot v odrskih delih .za: svoje junake prav znanstvenike, ki sta jih. preganjala partija in »novi razred«.
V	zadnjem času je opažati, da se znameniti ruski učenjaki čedalje bolj zavzemajo za odpravo partijskega nadzorstva in za sprostitev .znaastvenega dela. Oktobra lansko leto so na seji Sovjetske akademije iznanosti člani fizikalno-matema-•tičnega oddelka in inženirji energično Zithtevali, da se pri načrtovanju upo-šte*-va tudi njihov glas. Le z največjimi napori je takrat uspelo partiji, da. je bil za
Italijanski socialdemokrati so na svojem zadnjem kongresu potrdili stališče, ki so ga .bili kot zvesti zagovorniki demokratičnih načel že pred časom zavzeli do socialistične združitve, ter pravilno poudarili, da ni mogoče govoriti o enotni socialistični stranki, dokler socialisti ne pretržejo vseh stikov s komunisti.
To jasno stališče socialdemokratov je seveda razburilo Nennija in Togliattija, ki sta takoj, obsodila socialdemokratski .sklep, češ da pomeni nagrobni kameni na tako zaželeno združitev vseh italijanskih socialističnih sil.
Tukaj pa se nujno vsili vprašanje, zakaj ni pravzaprav Nenni napravil 'konec svojemu zavezništvu s komunisti, ko je vendar pra vdobro vedel, da bi delovanje nove socialistične stranke moralo -sloneti .na tistih demokratičnih načelih, ki jih komunisti prav nikjer ne priznavajo?
Nennijevo zadržanje o tem vprašanju je na žalost neposredna posledica vse dosedanje italijanske socialistične stranke, v kateri, kakor izgleda, morajo imeti odločilno besedo ljudje, ki nimajo nič skupnega s socializmom, ker samo tako si je mogoče ra.zlagati slepo predanost italijanskih socialistov komunistični stvari, kar je v kričečem nasprotju s stališčem ki so ga vse evropske socialistične stranke zavzele do komunizma.
Iz vsega tega sledi, da ne bo mogoče uresničiti socialistične enotnosti na podlagi medsebojnih sporazumov med socialistično in socialdemokratsko stranko. Pot, ki bi do te združitve lahko privedla, je precej drugačna, oziroma tista, ki so
predsednika akademije zopet 'izvoljen njen kandidat.
Vsi t; protesti znanstvenikov pa niso zalegli. Atomska raziskovanja in atomske industrije so še nadalje pod nadzorstvom tajne policije, in vsi doprinosi iSovjetije k Mednarodnemu geofizičnemu letu so prvenstveno vojaškega značaja.
Nihče izven Sovjetije ne ve, koliko je stal odstrel obeh »rdečih lun«, koliko po-grešk in kolikšna potratnost je bila potrebna. Vemo pa, da so se morali b ol j še -viki med uresničevanjem satelitskega in raketnega programa, odpovedati številnim ciljem petletke in končno tudi sami petletki zaradi ‘»pomanjkanja investicijskih sredstev«. Vemo, da so sovjetskim varčevalcem enostavno črtali 260 milijard rubljev državnih notranjih posojil in pra)V| tako vemo, da sovjetski človek še vedno nima stanovanja in niti dobrin, za uteši-> .tev svojih elementarnih potrebščin.
»Sputnik« služi svetovni znanosti in človeškemu napredku v kolikor služi u-trditvi Hruščeve diktature.
Tudi Hitlerju je uspelo med drugo svetovno vojno streljati iz zasedene Francije na Britansko otočje z zloglasnimi maščevalnimi orožji »V 1« in »V 2«. Nihče, najmanj pa komunisti niso zaradi tega verjeli, da so ti izumi zasluga »tisočletne nacistične ureditve sveta«.	,
Slovani se veselimo, da je ruskemu geniju prvemu uspelo predreti v vsemir-je. Ta ruski genij, ki se je rodil in spočel davno pred .rojstvom Karla Marxa in njegovih blodnih zamisli, nima z boljševizmom nič' skupnega. Ta ruski genij bo rastel in se razvijal tudi takrat, ko o boljševizmu na svetu ne bo drugega kot žalosten spomin.
V	odgovor na čltmek, ki ga je priobčila »Demokracija« z dne 25. oktobra 1957 smo dobili od uprave srbske pravoslavne občine sledeče pismo:
»Naša srbsko - pravoslavna cerkvena občine, ki zbira v svoje versko bratstvo kristjane srfosko-pravoslavne veroizpovedi, živi svoje redno življenje ter teži, pri-rodno in edino, za verskimi cilji. 'Zaradi tega odbija in 'bo odbijala iz svoje sredine vse to, ‘kar teži za tem, da onečašča mašo svetinjo in edinstvo s svojim proti-kristjanskim in protidemokratskim delovanjem, To je vse. Nobena kriza ali katerakoli druga neprilika ne ogražata vzvišeno duhovno edinstvo našega starodavnega Bratstva ter slavno tradicijo naše cerkvene občine, na katero s ponosom gledajo vsi Srbi, Italijani, Slovenci ter drugi, ki so srbsko-pravoslavne veroizpovedi.
S spoštovanjem
Uprava« (pismo podpisano)
Nato smo prejeli še drugo pismo, naslovljeno na uredništvo in podpisano od treh članov občine, ki se glasi:
Odgovor na vprašanje, ki ga stavite v Vašem listu, najdemo v besedah, ki jih je namenil današnjemu predsedniku občine na seji odbora z dne 29. jan. 1957 odbornik naše uprave:
»Vi ste naredili iz te cerkvene občine pravi politbiro.« ‘Nič drugače se ni izrazil odbornik in revizor g. V. M. na seji odbora z dne 6. maja 1.1„ ko je izjavil napram predsedniku: »Vi ste vpeljali v tej občini isti režim kot v Kremlju.« S temi besedami se ni hotelo očitati predsedniku, da je komunist, ampak da je ,u-
jo socialdemokrati že pred leti ubrali. Pravi socialisti, katerim je socialistična stvar res pri srcu, naj kar pogumno izstopijo iz stranke, ki je le slepo orodje moskovske politike, ter naj se nato svobodno združijo s socialdemokrati v novo res demokratično socialistično stranko.
Samo na ta način .bo lahko tudi v Italiji zmagal pravi socializem, ki bo, skupno z ostalimi demokratičnimi gibanji, prispeval k uresničenju vseh tistih ciljev, za katere se ‘bori ves svoboden svet.
Zapuščeno Slivno
Slivno že nekaj let slovi, bi rekli mi domačini, za eno izmed zanemarjenih vasi nabrežinske občine. Tisti, ki so zaupali svoje glasove, ob zadnjih volitvah tako i-menovami »Komuni,stičn” enotnosti« in obljubam, so silpo razočarani. Naše poti ob teh deževnih vremenih so prave mlake in podobne so kozjim stezam, samo, da so malo bolj široke. Titovski župan pride v vas, obljubi, potem se pa zgovarja, da so mu’ črtali proračun itd.... Malo več rar ‘zumevanja smo vseeno upali, da bodo i-meli tovariši, ki vedrijo in oblačijo, na mabrežinski občini, tudi za nas slivenske prebivalce, kmete in delavce.
Pridelka je letos na splošno veliko manj. Kašče bodo bolj prazne, in sodi, ti večji neuporabni. Morda ne bi bilo napak, če bi se, lotili, seveda ako imamo blizu vodo, vrtnarstva in, cvetličarstva in poskusili, če bi kazalo začeti s tem tudi pri nas.
Dr. Renzi predsednik trzaš, tribunala
‘Dne 29. oktobra je bil ustoličen za predsednika tržaškega .zbornega sodišča (tribunala) .gospod kasacijski svetnik dr. Aldo Renzi.	'
Novi predsednik je rojen v Trstu leta 1906 in bil vsled ko.nku.rza imenovan leta 1955 za kasacijskega svetnika ter je kot tak bil predsednik oddelka na tržaškem prizivnem dvoru. Or. Renzi je izvrsten jurist, obenem pa tudi velik človekoljub, kar je pokazal, ko je pred leti bil predsednik sodišča za mladoletne.
Novemu predsedniku naše prisrčne čestitke.
Zasedanje Mešane komisije
v Beogradu
V	sredo so pričela v Beogradu razpravljanja italijansko-jugoslovanske mešane komisije za urejevanje vprašanj, ki se pojavljajo na obeh področjih in jih poskuša urediti prav ta komisija,. Z obeh strani so bile komisiii predložene razne pritožbe. 'Sedanje zasedanje obravnava, v prvi vrsti šolska vprašanja.
Na dnevnem redu so tudi razne pritožbe posameznikov m izdruženj z obeh področji.
„Psica na luni" nad Trstom
'Vsa. svetovna javnost ” največjim zar nimanjem in radovednostjo zasleduje kroženje »velikega sputnika« okrog naše ^zemlje. Tudi tržaška radovednost ni m njša od ostalega sveta. »Sputnik II.« leti okrog zemlje s .hitrostjo 8 kilometrov na sekundo v višini 1700 km 'nad površjem zemlje. Njegove radijske signale so. zabeležili na mnogih mestih sveta in tudi pri nas v Trstu.
Ob raznih napovedanih urah so prer mnogi Tržačani upirali poglede v nebo, vendar jim sreča ni bila mila zaradi neugodnih vremenskih razmer. Upajmo, da nam bo v prihodnjih dneh sreča bolj naklonjena.
vedel na občini pravo osebno diktaturo.
To delovanje predsednika je dovedlo do .nevzdržne krize v občini sami. Na e-ni strani je ostala uprava osamljena, posebno odkar so dale ostavko najuglednejše osebe, kot bivši predsednik odv. K. E. in bivši revizor g. . V. M., na drugi strani pa večino članov, ki zahtevajo samo eno: da se vedno in povsod spoštuje ustava ter da nihče ne izkorišča občine v s,vrhe, ki niso- predvidene v ustavi.
Zgodovina pravoslavne -občine v Trstu je tako svetla., da ne smemo dovoliti, da bi jo kdorkoli zameglil: zato smo se odločili, da spregovorimo preko Vašega lista, ker čutimo dolžnost napram naši občini in, nam samim, da točno opredelimo odgovornosti vsakogar, in to kljub temu, da smo vedno težili za tem, da bi medsebojno uredili vsa spoma vprašanja, ker nam je docela jasno, da ugled naše občine trpi zaradi medsebojnega javnega obračunavanja. Na žalost dosedanje zadržanje uprave, ki je stalno uveljavljala le lastno samovoljo, ali bolje rečeno voljo ene same osebe, nas je prepričalo, da iznesemo pred javnost celo vprašanje. Zato smo Vam pisali v odgovor na Vaš članek pismo, ki je obravnavalo v celoti naš problem.
Danes Vas prosimo, da to pismo ne objavite: dejstvo, da je uprava, po dolgih šestih mesecih le ugodila naši zahtevi po sklicanju izrednega občnega zbora, nam veleva, da raje pred tem forumom obravnavamo celoten problem. Za nas je edino važno, da uprava prizna krizo, v kateri se nahaja občina, in da .iz tega priznanja izvaja logični .zaključek: sklicanje novega občnega zbora. To smo zahtevali in tudi dosegli. Kot rečeno, po šestih mesecih obotavljanja je uprava, le sklicala pred tremi dnevi izredni občni zbor ter s tem priznala, da je resnično situacija' v občini nevzdržna.
Lepo se Vam zahvaljujemo za zanimanje, ki ,ste pokazali do naše stvari s tem,_ da ste nenaprošeni napeli vprašanje kri-' ze v naši občini; Vaš nastop je tudi pripomogel k temu, da se razjasni naša situacija.
Sprejmite, velecenjeni gospod urednik, izraze našega globokega spoštovanja.
V. M. - L. M. - K. B.
Ker je medtem situacija s sklicanjem občnega zbora v toliko dozorela, da se bodo vsi pereči problemi reiševali v okviru občine same, kot smo mi od vsega začetka želeli, ne smatramo potrebno poglabljati polemike.
Ugotavljamo le eno dejstvo: da trditev, vsebovana v pismu, ki nam ga dostavlja uprava, im sicer, da »nobena kriza... ne ogroža vzvišeno duhovno edinstvo našega starodavnega Bratstva«, ne more biti popolnoma točna, če samo tri dni po pisanju tega pisma je uprava čutila potrebo, da skliče izredni občni zbor...
TRŽAŠKI PREPIHI
Gliha vkup štriha
Komunistični tisk ie prav posebno kričav, kadar prihaja .y. Združenih državah do incidentov zaradi plemenskega razlikovanja. Histerija nekaterih Američanov l>o južnih državah Združenih držav je vse obsodbe vreden pojav, ki škoduje u-gledu države doma in v tujini. Komunistični kričači pa so zadnji, ki bi imeli kako pravico sodbe in še manj zgražanja nad takimi pojavi.
Na vseučiliščih po satelitskih dežeieh
V	ameriški reviji »Bulletin of the A-tomic Scientisits« je bil v septembrski številki priobčen članek Stevana Dedijerja, brata Titovega življenjepisca Vladimirja Dedijerja, o katerem je »Demokracija« poročala, da so ga titovske oblasti postavile na hladno.
Stevan Dedijer ima danes 49 let. V Princetonu je študira fiziko. Vpisal se je v ameriško komunistično partijo, po vojni pa so ga imenovali v Titovi Jugoslaviji za ravnatelja Atomskega, znanstvenega središča. Leta 1954 so ga odstavil^ s tega mesta, verjetno v zvezi z bratovo, usodo. Zaupali so mu nato vodilno mesto na Boškovičevem inštitutu v Zagrebu.
Dedijer v imenovanem članku popisuje svoje lastne, znanstvene izkušnje v diktatorski državi in prihaja, verjetno pod vplivom Djilasovih zamisli, do sklepa, da diktatura ni potrebna, oziroma, de je celo nesposobna pospeševati razvoj neke dežele. Dedijer zavrača boljševiške trditve, da ie mogoče nerazvite dežele industrializirati samo po sovjetskih vzorcih. Dedijer poudarja, da mora vsaka nerazvita deže.la posvetiti .svoje sile najprej raziskovanju, ki ni zgolj znanstvenega, pač pa tudi družbenega značaja. Po njegovem je »nerazvita dežela v prvi vrsti nerazvita družba«. Za vsak družbeni razvoj, to ,se pravi družbo utrditi in jo u-sposobiti, pa niso potrebni zgolj kilovati, tone in kilometri, pač pa prav tako »odprti kanali izmenjavanja mnenj«. Potrebna ie »svoboda notranjega brušenja mnenj in kritike, svoboda pred gospodovalnimi ideologijami in birokratičnim načrtovanjem.«
Kako je mogoče, se sprašuje Dedijer, da so prav v Sovjetski zvezi, kjer vlada popolna diktatura zatiranja svobodnega mnenja, dosegli itako velike uspehe, kakor je o„ pr. atomska bomba? Ali ne dokazuje v$e to, da neka nerazvita dežela tudi brez odprtih kanalov svobodnega;
ISovjetije in .tudi po visokih šolah sovjetskega kolonialnega carstva vre že od lanske jeseni dalje. V zadnjih mesecih je zbežala iz komunistične Vzhodne Nemčije na Zahod približno ena polna četrtina abiturientov letnika 1957 z namenom, da ■nadaljuje visokošolski študij v Zahodni Nemčiji. Od leta 1953 do danes je zbežalo iz vzhodnonemškega komunističnega raja 19.000 abiturientov. Zanimivo je,, da je ogromno večina teh študentov položila maturo z -najboljšimi uspehi.
Zakaj bežijo ti abiturienti? Zato, ker komunistična .strahovlada uvaja diskri-
Predavanje SPM
V	torek 19. novembra t. 1. bo v društvenih prostorih SPM v ulici Machiavelli 22-11 ob 20.30 predavanje z naslovom: LEVSTIK PO 70 LETIH. — Predaval bo prof. Vinko Beličič.
Vljudno vas vabimo na, udeležbo tega predavanja. Odbor
minacijske predpise za vpis na vseučilišča in visoke šole- Številnim študentom so odtegnili štipendiie brez vsake obrazložitve vzrokov; ogromno število visoko-šolcev pa so nasilno izbrisali. Zakaj? Zato, ker niso rdeči, ali tudi zato, ker so premalo rožnati.
Tudi pri komunistih je torej v tna.vadi barvna diskriminacija. V Ameriki beli preganjajo črne, v komunističnih državah rdeči preganjajo bele.
Kaj bi kotel loncu sponašal umazanijo!
f Dr. Mario Stocca
V	noči od 2. na, 3. november je umrl ‘odvetnik dr. Mario Stocca na azijski influenci, in 4. t. m. je bil pokopan.
Z dr. Stoccom izginja iz tržaškega političnega življenja markantna osebnost. Po pariški mirovni pogodbi se je pokojni dr. Stocca. pridružil gibanju za STO. Leta 1949 je ustanovil z ožjimi prijatelji politično organizacijo »Blocco Triestino«, ki je imela, namen, da zbere v svojo sredo demokratično, nekomunistično italijansko prebivalstvo Trsta in ozemlja., ki je bilo za svobodni teritorij. Ni imel sred' stev in v pomanjkanju lastnega glasila se je dr. Stocca posluževal zai objave lista »Corriere di Trieste«, ki je bil pri 'Tržačanih zapisan kot titokomuni,stično glasilo, četudi je pod uredništvom Cergo-lija pokazal svojo popolno neodvisnost. Ta okolnost je pritisnila po krivem vsemu političnemu delovanju dr. Stocca v •očeh ogromne večine tržaških Italijanov pečat povezanosti s titokomunizmom. Zato ni mogel »Blocco Triestino« kot italijanska demokratična organizacija združiti okoli sebe vseiga italijanskega prebivalstva. ki je bilo. v duši za STO.
Pri občinskih volitvah 1. 1949 je bil •dr. Stoccs- izvoljen v mestni svet, pri drugih volitvah, 1. 1952, je dobil več preferenčnih glasov dr. Cusin. Pri volitvah 1955. leta je bila lista »Unione Triestina« zaradi formalnosti zavrnjena,.
‘Dr. Stocca. je. bil rojen 1. 1887. Njegov oče je bil s Kontovela, maiti je bila italijanskega rodu. Vsa vzgoja dr. Stocca je bila italijanska, in on je bil po mišljenju Italijan, toda bil je pravičen nasproti Slovencem, Kot človek je bil mož na svojem mestu.
Njegovi družini in organizaciji »Unione Triestina« izražamo sožalje.
mnenja lahko razvija široko zasnovan raziskovalni program na vseh znanstvenih popriščih? Dedijer navaja dva razloga za utemeljitev sovjetskih znanstvenih in tehničnih uspehov: navezava na visoko razvito znanstveno delovanje iz ca-ri-stičnih časov in izkoriščanje človeka, kot najcenejše, surovine, kar je prav tako dediščina iz carističnih časov. Za pravilno ocenjevanje sovjetskih uspehov in za merjenje zmogljivost diktature je potrebna primerjava storitve z uporabljenimi napori in stroški ljudi in uporabljenega tvariva.
Druge, nerazvite dežele ne morejo slediti sovjetskemu vzgledu že zato, ker jim manjkajo znanstvena izročila in tudi rezerve na ljudeh in materialnih dobrinah,' .kar vse Sovjetlja lahko izkorišča. Poleg tega Sovjetom z vsemi diktatorskimi metodami do danes ni uspelo, da bi sovjetsko družbo izoblikovali v stabilno in u-činkovi-to družbo.
»Do danes — pravi Dedijer — je za mnoge veljal sovjetski primer za vzor sposobnosti diktature pri razvoju gospodarstva, znanosti, novega človeka in nove družbe. ‘Znamenito Hruščevo poročilo na XX. kongresu partije pa dokazuje, da na zadostuje 50 milijonov ton jekla, 305 milijonov ton premoga., 170 bilijonov kilovatnih ur električne energije in nad
500.000	inženirjev in znanstvenikov za. družbeni razvoj neke dežele, to se pravi tej deželi nuditi družbo, s kakršno bi se z gotovostjo in social.no učinkovito lahko razvijala...
Dogodki na Madžarskem, Poljskem, v Vzhodni Nemčiji, v Sovjetiji in drugod dokazujejo, da doraščajoča inteligenca prva .spoznava po teh deželah, kakšno škodo povzroča diktatura, njihovi, domovini, ker izpodjeda enega izmed družbenih eksistenčnih temeljev, namreč možnosti, da s.i človek iz samega, sebe in po svojih problemih ustvarja kritično in vsestransko podobo. Ti intelektualci so se z grenkimi izkušnjami naučili, da se je z za-mrznenjem kanalov izmenjave mnenj, diktatura proletariata preobrazila v diktature nad proletariatom in da. vodi taka diktalura v stagnacijo, birokratizem in degeneracijo. Te izkušnje so dovedle v primerjavi z izkušnjami Indije in z izkušnjami po zahodnih razvitih deželah do spoznanja, da diktatura deluje nesmotrno, obenem pa so dokazale, da je diktatura povsem nepotrebna.«
Spričo izkušenj, ki jih ima Dedijer pred očmi, opozarja končno na dejstvo, da zahaja dežela, brez odprtih kanalov izmenjave mnenj v resno nevarnost jalovega znanstvenega delovanja.
Zaradi takega kritičnega ocenjevanja znanstvenega dela po komunističnih državah so titovske oblasti Stevana Dedijerja odstavile in ga izključile iz partije ter s tem same potrdile oceno, ki jo je napisal.
Letina v Mačkovljah
Kmalu bomo pretočili vino, predvsem 'tisti, ki smo prej potrgali. Pridelka, je bilo letos skoro četrtino manj. Nekaj ga je vzela sjpomladanska slana in zmrzal, malo pa tudi muhasto vreme ob trgatvi.
Vino samo na sebi kaže biti po .kakovosti .boljše. Bog daj, da bi ga lahko .tudi malo dražje prodali, saj, naš trud je vedno tako skojpo poplačan, tako tudi stroški in naše prizadevanje.
Naša otročad čaka nestrpno na otvoritev vrtca. Prostor je pripravljen. Upajmo, da ie bila intervencija slov. predstavnikov tudi za nas uspešna in da se nam izpolni ta, želja, ki je velikega pomena za celo vas.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
V soboto 9. t. m. ob 20.30
v Avditoriju v Trstu KRSTNA PREDSTAVA
PRIHODNJO NEDELJO
Drama v treh dejanjih Spisal: prof. JOSIP TAVČAR Režiser: , , , . . JOŽE BABIC Scenograf: , . , JOŽE CESAR
V nedeljo 10. t. m. ob 16. in 20. uri v Avditoriju v Trstu,
v torek 12. t. m. ob 20.30
v kinodvorani v Skednju, v sredo 13. t. m. ob 20.30
v Prosv. dvor. na Opčinah PONOVITEV
PRIHODNJO NEDELJO
Za nedeljsko večerno predstavo v Avditoriju, veljajo izkaznice »Z«
  .......................
POOPIRAJTE SO O
DAROVI: V počastitev spomina pok. arh. Radoviča daruje SD,D 'Pepi Lavrenčič L 5.000. Namesto venca, daruje v isti mamen družina Udovič L 3.000.
Pra,v prisrčna hvala!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Or. FRANJO OELAK
v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797
flii je še mogoča socialistična združiteu?
Raj se dogaja p prauosiauni občini?