-----    389   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. fJ« derzavnega zbora). Po dolgem posvetovanju o združbah obertnikov in rokodelcev, kakor jih nova obertnijska postava predpisuje, je večina zbornice poslancov sklenila tako-le: Vsi tisti predpisi naj se prekličejo, ki velevajo obertuikom io rokodelcom, da se morajo hote ali nehote združiti v družtva; sicer pa naj jim je na prosto voljo dano se združiti, ce sami hočejo, za obertnijske in milodarne namene. — Na versto sta potem prišla Tašekov predlog, naj se postava osnuje za neodstavljivost sodnikov v cesarskih sodnijah; minister   Schmerling   misli,  naj   se   to  odloži  do   skupnega
posvetovanja sodniekefi;a zakoDodavstva in skupne uredbe eodnij; zbornica pa skor enoglasno sklene, Tasekov predlog posebnemu odseku v posvet izročiti. — Zoper Muhlfeldov predlog za osnovo postave, po kteri naj se ustanovijo porote (porotne sodbe), ugovarja gosp. derž, minister to, da ee morajo popred deželni zbori zaslisati; al zbornica je spet enoglasno sklenila, naj se Miihlfeldov predlog izroči poseb-Demu odseku v posvet. —- Gospod minister Schmerling je zbornici poslancev bral odgovor cesarjev na adreso hervasko-slavonskega deželnega zbora. Zbornica je molče sprejela to sporočilo; -— v zbornici gosposki pa je, ko je gosp. minister Lasser prebral ono pismo, grof Hartig povzel besedo in omenivsi velikih zaslug Hervatov za Avstrijo, je med drugim rekel, „da le prazen Htrah je tega kriv, ako se Avstrii vedno zvesti narod sedaj upira edinstvu; odgovor cesarjev je sicer ves resnega, pa vendar tudi milega duha.'' Predsednik zbornice potem predloži zboru, naj zakliče „Slavo milostnemu vladarju vseskozi zvestega hervasko-slavonskega naroda!'' Zbornica ponavlja trikrat ta slavoklic.
—   Osnovo občinske (srenjske) postave , ki jo je zbornica poslancev izdelala , je zbornica gosposka le malo prenare-dila tn te prenaredbe zbornici poslancev v posvetovanje poslala.
—   Govori se, da bo gosp. minister pravosodja Prato-bevera vendar le odstopil in da na njegovo mesto pride g. dr. Uorger, sedaj  deželni poglavar teržaški.
—   Dunajski časniki, ki se štejejo med tiste, kteri iz gotovih virov zvejo marsikaj , kar se godi v ministerstvu, govorijo te dni od neke nesloge med deržavnim in pa med dnarstvenim ministrom, ktera izvira iz navskriž misli zastran davkov, ki jih je vlada sama brez zaslišanja deržavnega zbora za prihodnje leto razpisala ; deržavni minister, pravijo, hoče ta razpis deržavnemu zboru v poterjenje predložiti, minister dnarstva pa ta deržavtii troškovnik zboru v pre-Ires izročiti. V vsem tem pa je veliko veliko pomisliti, ker od ene strani bi se moral sedaj ožji zbor pooblastiti za celega, od druge strani pa se ne ve, ali ne bi zbor to in uno premenil.
Doljiia Avstrija. Da bi se iz sopronske žopanije ogerske, ki je soseda doljne Avstrije, ne zanesla goveja kuga, so na cestah, ki peljejo iz Ogerskega v Avstrijo, postavljene vojaške patrole. Na marski meji pa čujejo doljno-avslrijanske soseske (občine) same, da se iz Mušave ne pritepe kuga.
Ilervaško. Iz Zagreba 14. nov. Deželnega zbora ni več. 11. dan t. m., v 103. seji njegovi, je ban besedo povzel in zboru naznanil odgovor kraljevi na adreso našega zbora. Odgovor, v prijazni besedi pisan, historičnim in deržavopravnim terjatvam deželnega zbora protistavlja politično potrebo in edinstvo avstrijanskega cesarstva, poter-juje zborovi sklep o razmerah trojedne kraljevine proti Ogrom, premembo začasnega dvornega dikasterija v stanovitno dvorno kancelijo in napravo posebne deželne nadsod-nije, —sklepa zastran vojaške granice in edine rabe her-vaskega jezika pa ne poterjuje, Dalmacija se bo zavoljo zediujenja s Hervatijo in Slavonijo vnovič v dogovor pozvala , berž ko bo razmera Hervatijo in Slavonije proti skupni deržavi dogotovljena, itd. Ker pa deželni zbor zagrebški že 7 mescov terpi, bode za zdaj razpusčen in obeta se kmali sklic novega zbora. — Ko je ban prebral kraljevo pismo, jo ukazal kot pooblastenec cesarjev zapisnik te poslednje seje berž napraviti in podpisati. Ko je bilo to storjeno, je sklenil zbor in poslancom vosil srečno pot na njih dom.    ,,I zastopnici  razidju   se mirno^ —  piše ,,Pozor**
—   stiščuč si na razstanku bratinske ruke."
Sporočilo kraljevo je osupnilo deželo, čeravno poterjuje nektere zahteve zborove. ,,Pozor'' pravi: ,,Da bi mogoče bilo,   da   se   zravna   opreka med sklepi  vladinimi in zboro-
vimi, bi trebalo, da se na obeh straneh dogodi znamenita premena, ktera bi pa na strani vladni morala mnogo veča biti kot na zborovi. Mi smo pripravljeni za porazuraljenje po latinskem pregovoru: „veniam damus petimusque vicis-sim", — to se pravi po nase: mi bomo odpeli kar smo prenapeli (da ne bo dvalizma ali trializma), pa tudi od vlade zahtevamo, da ona odstopi od centralizma, ki ga ne potrebuje edinstvo Avstrije.
Ogersko. Iz Pešta 15. nov. Mestna gosposka se je danes v Budo podala, deželnemu poglavavarju naznanje dati, da se odpove svojemu opravilstvu. Deželni poglavar pa ji je rekel, da mora ostati v svoji službi. — Po celi deželi kraljuje mir. — Vojaški glavar grof Coronini je ukaz razposlal vsem vojakom, naj se varujejo vsega, kar bi utegnilo zdražiti ljudstvo. — Mnogo prejšnih urednikov je spet na Ogersko poklicanih,   da  prevzamejo ces. službe.
Fraticozko. Iz Prage. Nekaj, česar svet ni pričakoval, se je zgodilo 14. dan t. m. pri nas. Novica, da je cesar izvolil Foulda za ministra dnarstva, nosi sedaj zvonec po celi deželi. Fould, iskreni prijatel Napoleonu, je pisal pismo cesarju, v kterem mu dokazuje živo potrebo^ da iz vok da samooblastno gospodarstvo z dnarstvom deržavnim. Deržavni zbor je sicer določeval dohodke in stroške deržavne; al cesar si je prideržal oblast, da je sam po svoji volji ravnal z deržavnim premoženjem. To ne more več tako biti — pravi Fould v omenjenem pismu — deržavni zbor mora dnarstvo z vlado vred v rokah imeti, da so vsi stroški in dohodki očitni pred celim svetom in se nič na drugi poti ne godi; deržavni zbor ne sme skop biti z dnarjem, ki je deržavi potreben; al on mora za vse vediti. Fould je nasvetoval na drobno vse, kako naj se gospodari vprihodnje, — cesar je poterdil njegove nasvete in si Fould-a izvolil za ministra denarstva.
Angležko. Na več krajih Irskega se bojijo lakote (glada), ker je krompir — tamošni poglavitni živež — letos še huje gnjil kakor leta 1846, ko je bila krompirjeva bolezen najhuja.
Turško. Novice v ,,Agramerici" poterjujejo nesrečo Omer-pasove armade v bojih preteklega mesca pri Pivi, Gackovem, Dugi in Popovem. — Omer paša je po dr. Pan-krazl-u poslal pismo do kneza černogorskega. — O poznejih bojih 86 še nič gotovega ne ve.
-----    390   -----