s POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI NIK 1 Leto XV. [štev. 48 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-6? In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubliana, Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, četrtek 27. februarja 1941 naročnina na mesec Preleman v opravi ali oo ooštl M din. Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din. postni čekovni »aCun! imos Cena 1 din 1*— | Somalija menjafa gospodarje Po zasedbi glavnega mesta Magdiša in izkrcanju pri Gardafuju na severovzhodu je po angleških poročilih vsa Somalija dejansko v britskih rokah — V Tripolitaniji so se pa pojavile nemške čete in se prvič spopadle z angleškimi NAIROBI, 27. febr. RF. Včeraj je bilo uradno javljeno, da so južnoafriške čete v torek zvečer dosegle in osvojile glavno mesto italijanske Somalije Magdišu (Mogadiscio). V zadnjih treh dneh so napredovale približno po 100 km na dan in dosegle s tem napredovanjem rekord v vsej vojni zgodovini. Magdišu je veliko pristaniško mesto s skoraj 60.000 prebivalci in modernimi pristaniškimi napravami ter dvema železnicama v notranjost. Od tu se je pričela svoječasno italijanska ofenziva v južno Abesinijo. S tem je italijanska obramba Somalije ta-korekoč zlomljena in smatrati je treba, da je sedaj zasedba vse Somalije samo vprašani© tehnike razvrstitve zasedbenih čet ?n njihovega prevoza, kar pa more biti vse v nekaj dnevih končano. Italijani niso računali s tem, da bi britske čete mogle predreti tako daleč, zato tudi nimajo na ostalem delu Somalije, d asi je večji kakor že zavzeti, nobenih zadostnih obrambnih čet. Med tem je pa prispelo sem tudi poročilo, da so se angleške čete izkrcale na skrajnem severno-vzhodnem, torej popolnoma nasprotnem koncu Somalije, pri trdnjavi Gardafuj, katero so s prvini naskokom zavzele. S t«m je zasedba vse italijanske Somalije Postala še lažja in bo lahko izvedena še dosti hitreje. Verjetno je, da bodo sedaj angleške čete iz srednje Somalije vkorakale v Abesinijo, iz severne pa v angleško Somalijo, ki so jo Angleži lani izpraznili. Tako nastaja okoli Abesinije ali v Abesiniji sami sedem točk vdora. KAHiRA, 27. feb. AP. Po zavzetju Magdiša zatrjujejo Angleži neuradno, da ie vsa italijanska Somalija že pod angleško oblastjo. Somalija Ima 702.000 kvadratnih kilometrov, Magdiša pa 55.000 Prebivalcev. OPERACIJE V ERITREJI KHATUM, 27. febr. AP. Napredovanje Angleških čet s severa proti Kerenu se nadaljuje In se te čete že približujejo te-itiu važnemu eritrejskemu mestu. Ofenziva iz Sudana, ki je dosegla tako naglo velike uspehe z zasedbo Agordata in ostalih krajev, je naletela zaradi silno goratega in gozdnatega terena na težkoče, zaradi tega se Je angleško vojno vodstvo odločilo, da prične operacije še s severa 'n vzdolž rdečemorske obale proti jugu. Namen te ofenzive Je bH, priti Italijanom Pri Kerenu in dalje doli za hrbet in na ta način olajšati osvojitev Eritreje in zmanjšati žrtve, ki bi sicer bile potrebne. Ta operacija se je v polni meri posrečila In ^ bodo njeni rezultati že v kratkem pokazali. Poročila lz Abesinije pa pravijo, da se nadaljuje napredovanje abesinskih č&t s pomočjo Angležev na več krajih. NEMŠKE ČETE V LIBIJI RIM, 2?. feb. Associated Press. Nemške blindirane čete in nemški letalci poskušajo ustaviti britansko napredovanje v obliki pahljače v Libijo. To poročilo je objavilo italijansko vrhovno poveljstvo, kri pravi, da je prišlo do prve bitke med nemškimi in britanskimi mehaniziranimi °ddelki v Libiji. Italijansko poročlo pra-yi: »Sovražni avtomobili in tanki so bili Uničeni In ujetniki zajeti brez nemških <*Kub«. Bojišče je bik) južnovzhodno od ^gedabije, 160 km južno od Bengliasija. NEMŠKO POROČILO IZ AFRIKE BERLIN. 27. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo sledeče prvo Uročilo o nemškem nastopu v Afriki: Na libijski obali, jugovzhodno od Ageda- bije, je prišlo včeraj do spopada med nekaterimi nemškimi in angleškimi motoriziranimi oglednišklmi oddelki. Več an-gleškh motornih vozil in več tankov je bilo uničenih. Ujetih je bilo več sovražnikov. Na nemški strani ni bilo izgub. Pred včerajšnjim popoldne so nemški bombniki povzročili požare na dveh velikih trgovskih ladjah v nekem pristanišču Ci-renaike. istočasno je bilo poškodovanih več objektov v pristniških napravah. — Nemška lovska letala so nad Malto zbila en »Hurrican«. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 27. febr. Poročilo italijanskega eiavnega stana št. 264, izdano včeraj, pravi: Severna Afrika: Popoldne 24. t. m. so oddelki nemškega zbora v Afriki stopili prvikrat v spopad s sovražnikom Jugovzhodno od Agedabija. Med spopadom z britanskimi oklopnimi oddelki so bila uničena razna sovražnikova motorizirana vozila in tanki. Bilo je tudi več ujetnikov. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub. Letala nemškega letalskega zbora so izvedla močan napad na ladje, ki so bile zasidrane, na pristaniške naprave in vojaške objekte v nekem sovražnikovem pomorskem oporišču v Ci-renaiki. Zadeti in težko poškodovani sta bili dve ladji po 8000 ton. V pristanišču je prišlo do močnih eksplozij in požarov. VDiarabubu in Kufri Se hrabre posadke upirajo sovražnikovemu pritisku. Vzhodna Afrika: Topniško delovanje na obeh straneh ter delovanje mobilnih kolon pri Kerenu. Junaški odpor naših čet vzhodno od Džube se nadaljuje. Položaj na jugovzhodu Nemci izjavili, da ne nameravajo vkorakati v Bolgarijo — V Londonu še niso izrazili svojega mnenja — Grki odklonili angleško pomoč — Izredna seja bolgarske vlade — Posvetovanja v Ankari BERLIN, 27. februarja. DNB. Bolgarija je država, ki živi z Nemčijo v najboljšem prijateljstvu in Nemčija ne bo nikoli storila nobenega koraka, ki bi mogel skaliti to prijateljstvo. S to ugotovitvijo je včeraj zavzelo nemško zunanje ministrstvo Svoje stališče do poročil, ki jih je razširila sovražna propaganda o dozdevni nemški infiltraciji v Bolgarijo, da bi odvrnila pozornost od aretacije angleških tajnih agentov v Bolgariji. To poročanje ima le namen kaliti odnošaje med Nemčijo in Bolgarijo. Zato ne more biti nobenega govora o vkorakanju nemških čet .v Bolgarijo. LONDON, 27. febr. UP. Na angleškem uradnem mestu še ni bil izrečen noben komentar včerajšnje nemške izjave, da nemške čete ne bodo storile ničesar, kar bi skalilo odnošaje med Nemčijo in Bol- garijo in da nemške čete ne bodo vkorakale v Bolgarijo. V neuradnih krogih pa vidijo v tem neko diplomatsko taktiko, katere pravo ozadje se bo šele odkrilo. ATENE, 27. febr. RP. Kakor se je izvedelo iz zanesljivega vira, je grška vlada odklonila tudi sedaj angleško ponudbo, da bi poslali Angleži svoje čete v Grčijo. SOFIJA, 27. febr. AP. Bolgarska vlada se je včeraj sestala na izredno sejo po konferenci med predsednikom vlade dr. Filovom, zunanjim ministrom dr. Popovem in načelnikom generalnega štaba generalom Nikolo Petkovom. Nemški poslanik je imel tudi konferenco s Petkovim. Zvečer je vlada izdala ponovno zatrdilo, da nemške čete niso prekoračile bolgarskega ozemlja. SOFIJA, 27. feb. AP. Angleškim dr- žavljanom je bilo s strani poslaništva sporočeno, da morajo zapustiti Bolgarijo. ANKARA, 27. feb. Reuter. V turških krogih zatrjujejo, da bosta Turčija »n Anglija zasedli grško Tracijo z grškim privoljenjem, če bi Nemci vkorakali v Bolgarijo. KAHIRA, 27. febr. Reuter. Pred odhodom v Turčijo se je minister Eden usta vil za kratek čas tudi na Cipru. ANKARA, 27. febr. RP. Konference, ki jih imata angleški zunanji minister Eden in šef angleškega generalnega štaba general Dill s turškimi državniki in generali, se danes nadaljujejo in bodo najbrže zaključene. Zvečer bo slavnostni banket. ANKARA. 27. f eb. AP. SirStafford Cripps, angleški veleposlanik v Sovjetski zvezi, je odletel v Ankaro, kjer se bo sestal v Edenom. Krvavi nemiri v Amsterdamu BERLIN, 27. febr. DNB. V noči od 25. na 26. februarja so nastali v Amsterdamu nemiri med preiskavo policijskih uradnikov in patrulj po mestu. Neka policijska patrulja je bila napadena, tako tudi člani nekega židovskega kluba. Ko je bil ponovno upostavljen red, je obležalo na strani napadalcev šest mrtvih ter določe- no število težje in lažje ranjenih. Večje število oseb, ki so sodelovale pri nemirih, je policija aretirala. AMSTERDAM, 27. feb. AP. Oglašeno je bilo, da bo dobil vsakdo, ki bi stavkal ali pa povzročal nerede, 15 let ječe ali pa smrtno kazen. Vsa shajanja na ulicah so na Holandskem prepovedana. MACUOKA japonski zunanji minister napoveduje Polet z brzino 998 km na uro NEW YORK, 27. febr. Reuter. Iz Buf-fala javljajo, da so tam izvedli nekaj zelo upelih poizkusnih poletov z novo znamko lovskega letala »Cobra interceptor«. To lovsko letalo leti s hitrostjo 998 km na uro. Med poizkusnim poletom je letalo krožilo 7000 m visoko. N BUFFALO, USA, 27. feb. AP. Novo letalo »Cobra interceptor« je doseglo brzino 620 milj na uro (998 km) pri poizkusnem poletu v pikiranju. Spustil se je z višine 7.000 metrov navpično na zem- ljo. Prejšnji rekord je bil 575 milj na uro (899 km) s sedaj že zastarelim letalom »Curtiss Hawk«. NEW YORK, 27. febr. DNB. »Curtiss VVright Corporation« javlja, da se bo drugi mesec začela graditi največja letalska tovarna v USA. Tovarno bodo postavili v Pittsburgu. Tovarniški objekti bodo obsegali površino 130.000 m*. Takoj spočetka bodo zaposlili 4000 delavcev. Gospodarski sporazum osišča RIM, 27. febr. DNB. Nemško-italijanska gospodarska pogajanja so zaključena. S tem sporazumom je urejen ves blagovni promet med obema državama v !. 1941. V obe smeri se bo promet precej povečal, kar dokazuje, da vojna ni prizadejala proizvajalne sile Italije in Nemčije. Obe državi sta v s\anu, da se izpopolnjujeta v surovinah, potrebn. za vojno in z drugimi proizvodi. Da se zagotovi gospodarsko sodelovanje in čim večja kapaciteta vojne industrije, je sklenjeno, da se lahko vsaka vojna nabava izvrši neodvisno od izravnavanja trgovinske bilance in ‘stanja klirinškega prometa. Pogajanja so se vodila v duhu zvestobe, prijateljstva in zaupanja, ki obstajajo v odnošajih med obe e v °ovražnik v večji aktivnosti napadel sre- kmalu po nastopu mraka in so trajali do polnoči. Prizadejane je bilo nekaj škode in požari so bili kmalu pogašeni. Angleška letala so napadla med drugim industrijske naprave v Kolnu. LONDON, 27. febr. Reuter. V teku današnje noči so angleški bombnik? napadli Koln ter invazijska pristanišča, ki so bila vso noč v plamenih. Nemška letala so v večjih množinah napadla Anglijo, posebno južnovzhodno polovico ter prizadejala nekaj škode. LONDON, 27. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Angleški letalci so včeraj znova dokazali, da so gospodarji neba nad Kanalom. Britski bombarderji in lovci so napadli luke in doke v Calaisu ter vzdolž vse obale ob Kanalu. Napravili so ! več ofenzivnih izvidniških poletov. Dva britska letalca sta se spopadla z 12 sov-Srrimi letali, ki so se pa morali umafc-ti. Obisk Cincar-Markoviča v BUDIMPEŠTA, 27. febr. ZPV. Včeraj-1 renče in vračanje obiskov. Ob 17. uri je šnji sprejem jugoslovanskega zunanjega; bila slavnostna seja obeh zbornic, ki sta ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča I slovesno pozdravili jugoslovanskega zu-v madžarski prestolnici se je razvil v ve- nanjega ministra. Ob 20.30 je b'la slav fiko manifestacijo madžarsko-jugoslovan-skega prijateljstva. Po odmoru v hotelu se je jugoslovanski minister odpeljal na dvor, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Dalje je položil venec na grob neznanega junaka in pokojnega zunanjega ministra grofa Csakyja. Ob 12.30 je ob skal ministrskega predsednika grofa Telekija. Ob 13. uri je bil sprejet v avdienco pri regentu Horthyju, ki ga je odlikoval z ve- nostna večerja na dvoru, ki io je priredil regent Horthy. Dones ob 11. uri se je izvršila slavnostna izmenjava ratifikacijskih listin o madžarsko-jugoslovanskem prijateljstvu. Ob 13.30 bo kosilo na jugo slovanskem poslaništvu. Potem bo sprejem v hotelu »Hungarija«. Sledil bo sprejem novinarjev. Ob 20.30 bo slavnostna večerja pri madžarskem zunanjem mini-ftru Bardossyju, ob 23, uri pa bo jugoslo likim madžarskim križem za zasluge. Ob vanski min ster s spremstvom odpotoval 14. uri je Mo slavnostno kosilo pri mini- i iz Budimpešte, strskem predsedniku. Nato so bile konfe- i Zasedba dodekaneškega otoka ATENE, 27. febr. RP. Kakor je bilo včeraj uradno javljeno v Kahiri, so angleške čete zavzele italijanski dodekaneški otok Castellorizzo, ki leži najbolj južnovzhodno od vseh otokov italijanskega Dodeka-neza in tik ob obali Turčije. Na otoku je bilo letališče za vodna letala s primerno obrambo ter nekaj italijanskega vojaštva, katerega odpor je pa bil takoj zlomljen. Na otoku živi okoli 20.000 ljudi, samih Grkov, ki so prihod Angležev pozdravili z nepopisnim navdušenjem. V Atenah menijo, da se bo postopoma izvršila tudi zasedba ostalih italijanskih otokov Dode-kaneza. ATENE, 27. febr. At. Ag. Uradno poro- čilo grškega poveljstva št. 123 pravi, da so bili v teku dneva zelo živahni topniški dvoboji. Protiletalska obramba je sestrelila dva sovražna bombnika. V ozadju fronte ni bilo dogodkov. ATENE, 27. febr. Reuter. Propagandno ministrstvo je sinoči preko radia javilo, da je sovražnik od 10. do 25. februarja izgubil v Albaniji 41 letal. Angleži so jih sestrelili 24, Grki pa 17. RIM, 27. febr. Stefani. Včeraj izdano uradno poročilo italijanskega glavnega stana se glasi: Grško bojišče: Nič novega. Letala nemškega letalskega zbora so zbila eno sovražno letalo nad Malto. Iftalifani o miniramo Sredozemlja LIZBOA, 27. febr. Stefani. Poročilo angleške admiralilelc, ki je podminira-la prostor v izmeri lOO.tHlO km- v Sredozemskem morju, smatrajo v strokovnjaških krogih za proslo manifestacijo angleške želje. Saj je materialno nemogoče, minirati tolikšno površino. Mednarodni pomorski krogi vidijo v tej angleški akciji zaskrbljcnje zaradi prevažanja velikih osovinskih oboroženih sil v Afriko. Angleži ho- čejo s tem ust rušili ilali jansko-nemško vrhovno poveljstvo. Angleži rajše zapirajo Sredozemsko morje z minami, kakor da bi ga branili z vojno mornarico, ki je bila izpostavljena italijanskim in nemškim letalom. To je iiov dokaz, i da se Angleži ne ozirajo na pravice j mednarodne plovbe po Sredozemskem morju. Enake akcije Angležev v norveških vodah i>o tudi privedle do ne-1 uspehov. Srdite bitke nad Malto ,a sc-ia sovjetskega sveta. Predsednik preračunskega odbora, poslanec Koklov, MALTA, 27. febr. Reuter. Sovražna letala so se včeraj pojavila nad Malto. Brit skl lovci so se takoj spustili v boi. Spopada ni bilo do poldneva, ko je Sovražnik znova napadel aerodrome na otoku. Angleški lovci so sestrelili dva sovražna bombnika, šest ostalih pa je bilo poškodovanih in so morali najbrže tudi kmalu na tla. Protiletalska obramba je sestrelila 5 sovražnih letal. Po bitki .ie neko sovražno letalo Rdečega križa, spremljano z bombniki, krožilo nad Malto in okolico, očividno je iskalo zrušena letala in njih posadke. SOVJETSKA PRERAČUNSKA DEBATA MOSKVA, 27. iehr. Tass. Sinoči ie bi- je predložil nekatere izpremembe preračuna. Dalje je predložil, da se povečajo dohodki za 909,100.000 rubljev, izdatki pa za 272,500.000 rubljev. Razni govorniki so odobravali sklep centralno vlade, da se vnese vsota 70,900.000.000 rubljev za državno obrambo, ker se bo tako povečala obrambna kapaciteta SSSR. »LOVCENU« ODKLONJEN NAVICERT MONTEVIDEO, 27. feb. AP. Jugoslovanskemu parniku »Lovčen« je bil odklonjen navicert s strani angleških obla-stev z motivacijo, da lastniki parnika ne upoštevajo predpisov. »Lovčen« naj bi prepeljal španske republikanske ujetnike iz Ivandič v Južno Ameriko. Romunski bencin za SSSR MOSKVA, 27. febr. Tass. Podpisan je trgovinski in plovidbeni sporazum med SSSR in Romunijo. Na obeh straneh je sprejeto načelo največjih pooblastil. Sporazum predvideva letošnji promet v iznosu 8,000.000 ameriških dolarjev, štiri milijone dolarjev za vsako pogodbeno stran. Romunija bo izvažala v Sovjetsko zvezo v glavnem bencin, iz SSSR pa uvažala bombaž in cink. DOGODKI V 1NDOK1N1 TOKIO, 27. feb. Reuter. Vsi Japonci v .rancoski Indokini so bili poklicani domov Japonska ima sedaj svobodne roke, če bi pogajanja med Indokino in Tajskim ne uspela. V Hanoiu je imel generalni guverner Intiokine, admiral Decoux, konference s civilnimi in vojaškimi osebnostmi, na katerih so bili storjeni sklepi za vse primere, če ne bi bil dosežen sporazum s Tajskim. tiERARD POSLANIK USA PRI VATIKANU \\ ASiII.\i .TON, 27. febr. Reuler. Xo vi ameriški poslanik pri Vatikanu bo najbrž James Gorard. ki je bil med prvo svetovno vojno poslanik USA v Berlinu. Bivši ameriški poslanik v Franciji, BuIIitl, je ponudbo za vatikanskega poSlanika odklonil. POMOČ AMERIŠKEGA RK ŠPANIJI MADRID, 27. feb. Stefani. v Komisija Rdečega križa USA je dospela v Cadiz. Razdelila bo življenjske potrebščine in zdravila v Cadizu, Sevilli. Barceloni, Al-meriji in Malagi. NASEDLA LADJA Z ŽIDI SOFIJA, 27. febr. DNB. Blizu bolgarske luke Varne je nasedla ladja »Panama« s 750 židovskimi izseljenci za Palestino. Največ teh jih je bilo iz Romunije, Poljske in Bolgarije. Upajo, da bodo ladjo osvobodili. Iz Vame bo odplula jutri neka druga ladja z 250 židovskimi' izseljenci na krovu, ki so namenjeni v Palestino. KRALJ ALFONZ V POLZAVEST1 RIM, 27. febr. Stefani. V zdravniškem poročilu o stanju bolezni kralja Alfonza XIII. javljajo, da je bilo bolnikovo stanje zaradi večkratnih srčnih napadov zeio resno. Bolnik je v polzavesti. LETALSKA NESREČA V USA NEW YORK, 27. febr. DNB. Po neki vesti iz Otta\ve se je pripetila 200 milj od Winnipega težka letalska nesreča. Zrušilo se je neko letalo kanadskega vojnega letalstva. Vsi člani posadke so se ubili. Mariborska napoved: Pretežno jasno in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura plus 5.4, da-ues minimalna —5.4, opoldne plus 2. Davi je bila višina snega 1 cm, količina vode od raztopljenega snega pa 0.8 milimetrov. Borza. Curie, 27. feb. Devize: Beograd Ul. Pariz 7.47''. London 16.60, Ne\vyork 4.31, Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4.25. Budimpešta 85. Bukarešta 2.1254. Zadnii ostanki plufoikratščne miselnosti V ponedeljski številki »Večermka« ste na drugi strani priobčili članek o različnih tolmačenjih določanja narodne pripadnosti. Pojasnili ste stališče, katero v tem pogledu zastopa voditelj nemške narodne manjšine inženir Karmasin na Slovaškem in ki se strinja v splošnem tudi s stališčem, na kakršno se postavljajo v zadnjem času naši vojvodinski Nemci, K? zahtevajo, naj se narodna pripadnost presoja po pokolenju, ter tej zahtevi nasprotujoče stališče Nemcev na Slovenskem, po katerem ni nrav nič odločujoče to, kakšne narodnosti so bili predniki koga, zatrjujoč, da odloča samo to, kai kdo sam izpoveduje in h kateri narodnosti se sam prišteva. Se eno, tretje tolmačenje V članku, ki ste ga objavili v »Večer-niku«, ste pa popolnoma prezrli, da obstaja pri nas še neko drugo tolmačenje ki izvira sicer še izza časov pred svetovno vojno, se pa skuša v zadnjem času v celoti znova obuditi in uveljaviti. To tolmačenje je nastalo za časa staroavstrijske plutokracije, ki je tedaj svobodno in po mili volji eksploatirala duševne in telesne sile našega ljudstva, zlasti po mestih in trgih, ter spravljala s to eksploatacijo naših žuljev skupaj ogromno premoženje, a ga potem še uporabljala proti nam, kajti ni šlo le za telesno, ampak tudi za duševno eksploatacijo in absorbacijo naše narodne krvi. Na ta način so nastale ponekod pri nas cele tovarne za fabriciranje narodnih odpadnikov. Pripadnost po odvisnosti Za tolmačenje narodne pripadnosti pri tem ni bilo merodajno prav nič ne po-kolenje ne svobodno priznavanje, temveč kapitalistično diktiranje opredelitve vsem odvisnim nameščencem in delavcem. Kdor je hotel dobiti skorjo kruha in streho nad glavo, je moral izpovedovati pripadnost k tisti narodnosti, katero je zastopal njegov delodajalec. To je bilo gotovo eno najnemoralnejšMi udejstvovanj stare avstrijske plutokracije na našem slovenskem ozemlju in bili smo trdno prepričani, da se ne bo nikoli več našel kdo, ki bi se navduševal za obnovitev te metode. Toda sedaj vidimo, da se skuša zbirati okoli določene skupine zopet jata demoraliziranih in degeneriranih duševnih bastardov, ki bi radi s pomočjo naslednikov nekdanje plutokracije s službo, denarjem, moko, mastjo, sladkorjem, obleko, čevlji itd., zaradi česar so dandanes ljudje v zadregi, znova fabricirali še novo duševno bastardstvo. Rušenje osnovnih teženj države Naša država je pokazala že od vsega začetka svojega nastanka toliko razumevanja za vse narodne manjšine, kot morda nobena druga v Evropi, in to prav vselej, kadar je šlo za njihove opravi' čene in iskrene zahteve, saj je bil fufl-dainent naše zunanje politike iskren na* men živeti z vsemi narodi, posebno Pa še s svojimi velikimi sosedi v najboljšeiu prijateljstvu. In tudi sedaj ni v Jugoslaviji prav nikogar, ki bi želel sprememb« tega načela in teli stremljenj. Poizkusi, ki izvirajo iz stare plutokratične miselnosti-proti kateri se borimo mi prav tako kakor nacionalsocialistična Nemčija, da bi se zopet z nemoralnimi sredstvi podkupovanja v najtežji krizi vojnih posledic osmra-jalo ozračje, je zato tudi v direktnem nasprotju s prizadevanjem za iskreno i|! prijateljsko sodelovanje s sosedi. Za dosledno in edino koristno izvajanje naše širokoprsne in miroljubne državne politike ni zlasti tu na naši severni meji nič bolj potrebno, kakor da se opusti obnavljanje plesnjive stare plutokratične miselnosti lovljenja duš z materialnim podkupovanjem ali izkoriščanje111 bede in potrebe. Ne vemo tudi, kakšno korist naj bi kdo imel od ustvarjanja duševnih bastardov, ki so kakor petelin strehi, da jih vsaka sapa lahko obrne 'p zato na njih ni mogoče ničesar graditi-Kdor nima časti in hrbtenice na eni strani. je tudi na drugi ne more imeti. A<”‘ Južna Afrika na fronti britskega Imperija Pohod m noafrfik h čel v italijanske Somalijo In Abesln Jo — Bocjaf dominion na črni celini General Sm««s, gonilna sla mduseriatl zacije Južnoafriške unije In n|e ofenzivnega duha £53 *QBC*tt)e HUJ C3 - M ATBJPČ FnfPMd MJ&PM6H KčPTŠd KdCdfič HdCdHd vm/ D Ffi 61 pnap 5dT, SkJO MdMJJtP onjidP. 35* JHonryp ■ -A IfJlPtne Khphh\ HGVTM d *% v- _ A pr en JidPdk ^ K "‘v. MCdPdSdhe/J/'! «»*«*« \ Hd„<£, 'MlCTčtHfl omSTjKvo^3 Jmuf nunepovd AdJldJJd MdTdJiO MOSvPTit J)DdK( <*C bdPjiePd nard£HLuQ.zzzr. JdKoJtfJlUi >ctM3 spjrp C'J 7PSU msn 500 m PdCUfoMtJOHS&S^— Vzhodna Afrika je bila do 1925 razde-ijena med tri glavne evropske kolonialn file: Veliko Britanijo, Italijo in Francijo. Ob Rdečem morju in Adenskem zali-yu so se vrstile italijanska Eritreja, francoski Džibuti in Brit ?ka Somalija. N; južnovzhodnem po jlaljšku Afrike je bila Italijanska Somalija. 'ja do Kenije, vse globoko in visoko zaledje je pa tvorila ’-?daj še svobodna m mimo Liberije -Juga ■ samostojna afriška država, Abe-s>nija. Ko so Italijani zasedli to deželo 5? postali po površini zemlje in prebivalstvu kolonij naj močnejša sila na tem Področju Afrike. V Sedanji vojni so Italijani najprej zasedi! francoski Džibuti in oritsko Somalijo te; udrli čez mejo v Sudan in Kenijo. Sledila je angleška protiofenziva, ki prehaja 2daj v koncentričen napad proti jedru, Abe-siniji. V Eritreji, severni in južni Abesiniji prodirajo tri ločene vojske, južnoafriška pa vodi samostojno akejo iz Kenije v Italijansko Somalijo ter je zasedla glavno mesto Mogadiscio, Zasedba Mogadiscia Padec M a g d i š a (Mogadiseia) v roke južnoafriškim četam pomepi velik uspeh za operacije na južnovzhodnem robu Afrike. Po Prehodu močno utrjene črte ob reki jubi so britske čete naglo sledile ob obali na severovzhod, zasedle Džumbo, Margerito, Dželib, Kaskero in Bravo ter se približale Magdišu. Glavni sunek na prestolnico Somalije je uspel, cete so tako v nekaj dneh premerile razdaljo 500 km zračne črte, ki je precej večja od one od egiptske meje do Benghasija. Kakor v Libiji je tudi tu pripomogla k uspehu kooperacija kopenskih, morskih in zračnih sil. Mogadiscio je glavno mesto Somalije in sedež istoimenskega komisariata. V njem je 50.000 duš, radijska in železniška postaja in Stališče. Pristanišče so začeli Italijani šele nadnje čase urejati. Mesto tvorita dva obzidana dela Eingani in Amaruini. Belcev je v njem razen posadke nekaj nad 20.000. Dominion Južna Afrika V dnevnih poročilih čitamo med brzojavkami vesti o prodiranju južnoafriških čet iz. Kenije v Abesinijo in v italijansko Somalijo. So to čete Južnoafriške unije, ki jo tvorijo naslednji zvezni teritoriji: km- prebivalcev Kapland 717.839 3,585.600 Natal 91.382 1,985.300 Transvaal 286.053 3,445.200 Oranje 128.580 781.100 Skupaj 1,223.854 9,797.200 Pod kontrolo južnoafriškega generalnega guvernerja so še naslednja zaščitna ozemlja: Bašuto 30.343 562.411 Bečuana 712.700 265.756 Svasi 17.365 156.715 skupaj 760.408 984.882 Dominion Južna Afrika je tedaj štirikrat večji od Jugoslavije, nima pa niti dve tretjini Našega prebivalstva. Velika večina je domačinov plemena Bantu, Azijcev in mešancev, Evropcev je 2,043.700. Največje mesto je Johannesburg v Transvaalu, ki šteje 519.268 prebivalcev, rtied temi je nekaj nad polovico belcev.- Drugo večje mesto Durban ima 259.647, Capetovvn v Kaplandu Port Elisabeth 109.824 prebivalcev. Natalu 171.534, GENERAL SMUTS predsednik južnoafriške vlade Zlato, diamanti, ž*to, ž vina Južnoafriška unija je bogat dominion v angleški cesarski kroni. Predvsem zaradi zlata in diamantov. Tu pridelajo relativno največ zlata na svetit, 1937 n. pr. so spravili 365.000 kg te žlahtne rudnine na dan. Izvoz zlata je dal vrednost 2.317,000.000 din. Pšenice in koruze Vojna s pisnom? Iz Berlina javlja DNB: »V prestolnici Nemčije je izzvala veliko zanimanje razprava o strupenih plinih v angleški javnosti. Novinarjem je bilo včeraj rečeno, da se je ta diskusija zelo neugodno doj-mila nemških odgovornih krogov, V Berlinu naglašajo v zvezi s tem, da so angleški odgovorni krogi vodili bivšega kandidata na predsedniško mesto USA, Wendel!a Willkiea v središča največje angleške kemične industrije. Na poti v Evropo da je tudi prof. James Conant, ki je znan ekspert USA za bojne pline. Z njim potuje cel štab strokovnjakov. V Nemčiji ugotavljajo, da razvija Anglija v tem pogledu živahno delavnost.« ' pridelajo nad 20 milijonov ton, važne postavke v narodnem gospodarstvu so dalje pridelovanje tobaka, sladkornega trsa, krompirja in živinoreja. Nad 11 milijonov glav goveje živi-I ne se pase po južnoafriških tratah, blizu 18 • milijonov konj, mezgov in oslov premore Uni-' ja. Mimo prešičjereje je zanimivo, da ima južnoafriško gospodarstvo v evidenci nad 32.000 nojev. Zvezne države proizvajajo tudi precej železa, bakra, drugih kovin in premoga. V zunanji trgovini Velike Britanije ima Južnoafriška Unija, posebno zdaj z zalaganjem najrazličnejšega živeža, zelo velik pomen. Zlom opozicPe V sedanji vojni je prevzela Južnoafriška unija operacije na južnozahodnem delu Abe- j sinije nase. S tem veže močne sile nasprotnika, ki bi bile drugače uporabljene drugod. General S m u t s, spretni državnik in izkušeni vojak, ki vodi usodo Južne Afrike, ve, kaj hoče. Preden se je po posvetovanju z Edenom v Hartumu lotil vojnih operacij, je imel mnogo opravka z notranjim rovarjenjem v Uniji. Opozicija pod vodstvom Hertzoga in vodje j nacionalne republikanske stranke dr. M a 1 a- j n a je dvigala glavo. Toda Hertzog sam je j kmalu sprevidel, da napenja dr. Malan preveč : strune, zato se je previdno umaknil in iskal' kompromisne poti. V marsičem podoben de Val eri, se je Hertzog prvotno zelo zavzemal za samostojnost Južne Afrike, ki bi bila popol- , noma neodvisna od Velike Britanije. Ob izbruhu sedanje vojne je zagovarjal nevtralnost. | Vladi se je pa kljub vsem premislekom opo- __ ... ~ cije posrečilo, postaviti močno vojsko, nastala IVlOftarnŠIja V §0311111? je nova industrija, ki se je uspešno lotila po- 1 ~ sla. Močne letalske sile južnoafriške unije kooperirajo s suhozemno vojsko, Unija sama zalaga skoro vse potrebščine z lastno industrijo. Po zaslugi izvrstno urejenega rudarstva razpolaga Južna Afrika z razmeroma naj jimi rezervami eksplozivnega materiala na (patrioti, predvsem pa španska Cerkev, raisrSk* * ■* mp «* »“s°d“ s'w"« * i«. . . . docnosti, podpira vrnitev monarhije. — S?ari borec pomlajenega duna ; Rimski dokument je bil objavljen istega dne, ko je Franco zapustil Bordighero. Sestanek Franca z Mussolinijem je. imel namen, da razčisti tudi to vprašanje. — Infant Don Juan Carlos Tereza Silvera Alfonso biva v Italiji. Rodil se je 20. junija 1913 v Madridu. Smatrajo ga za zelo obdarjenega, razumnega človeka. Vzgojil se je v Angliji, ob začetku vojne se je zatekel v Italijo.« Uvertura v zgodovinsko pomlad »Vodja ve, da smo nestrpni Ve, dane čakajo samo milijoni nemških vojakov, nego vsj Nemci z nestrpnostjo dneva, ko bo konec zimskega počitka in boino stopili spet v tesen stik s sovražnikom, L veseljem smo slišali novo, moško besedo zvestobe do Italije, ki je za skupno stvar doprinesla že velike žrtve. Mussolinijev in Hitlerjev govor sta bila uvertura v zgodovinsko pomlad«, pi še narodno socialistično glavno glasilo »Volkischer Beobachter«. »Der Bund« piše: »Alionz XIII. sc je 15. januarja 1941 s posebno listino v Rimu odpovedal španskemu prestolu v ko-razmeroma največ-; rist svojemu sinu, infantu Don Juanu. Duša vsega odpornega duha dominiona je general Smuts, jurist, državnik, filozof in vojak obenem. Stari borec iz svetovne in prejšnjih vojn se spet počuti mladega, ko lahko dela za skupno stvar velikobritanskega imperija. Z USA je navezal tesne stike, poslal je tja posebno komisijo, ki je uredila sistem plačevanja tamkajšnjih dobav. Pomorska trgovina Južne Afrike z Ameriko se je zelo poživela. Ameriški izvoz v Južno Afriko je od lanskih 17 milijonov narasel na~21 milijonov funtov sterlingov, dočim je Južna Afrika izvozila zdaj dvakrat več v USA, kakor 1938. Sodelovanje južnoafriških čet je tedaj dragocena pomoč za Angleže. Posebno še, ko je nekaj časa bilo videti, da se bo ta dominion cepil v neslogi med samo vojno Generalu Smutsu, predvsem pa tudi preudarnim Burom holandskega izvora se je zahvaliti, da je Južna Afrika stopila strumno ob stran Avstralije in Novega Zelanda v težkih dneh matične dežele v Evropi. —ine „Britski imperil na začetku svoph sil" Kakor javlja Reuter iz Londona, je predsednik avstralske vlade v svojem govoru poudaril: »če hoče dobiti sovražnik to vojno, mora najprej zrušiti duh britskega naroda, ne pa njegove hiše. Britski imperij je šele na začetku svojih vojnih naporov. V Avstraliji proizvaja zdaj blizu 400.000 ljudi munšciio. Do konca tekočega leta bo delalo v avstralskih tovarnah za strelivo že 600.000 delavcev. Ko se je začela vojna, je bilo v Avstraliji šele pet tovarn za orožje, zdaj jih je že 75. Proizvodnja letal v Avstraliji je tako napredovala, da bo sredi leta dobavljala vsa šolska letala za izobrazbo pilotov v vse dominione in kolonije. Avstralska proizvodnja bo dosegla vrhunec tedaj, ko bo najbolj potreba.« & uit ur si Ob sklepu trefega Setnika »»Obzorij14 to številko, ki jc nedavno iz-iborska revija ..Obzorja" za-trelji letnik. S lem je zalil iu-•ispevke, v kolikor so pričeli Z dvanajsto številko, ki ®'a, je mariborska revija jdjučila s v o, fila tudi pr . ‘Majati že prej. To velja predvsem za •niška K r a ujca novelo ,,Ženitev Matije perd-iu' . V lijej je obdelal Kranjec zopet ®os življenja na našem podeželju, vendar *>a svojski” tiaSin in savojskimi ljudmi. i*elo j • posebno zanimivo karakterizaciji, .modrovanju m početju ljudi, ki v njem ^asiopajo. Dni;* leposlovni prispevek v •'■ili zvezku je [rana Roša novela „Grc-je opravi i pretresljiva zgodba prav i iz naš ga vaškega življenja, ena naj-•i, kar jih je Roš napisal. prispevali J ur a j T j o š ,psev-■ jiMP.ko liu do II' in Čveiko Za-a i-i:e.:ratne J. C a e s t u s. Tjo-ai so izraz sedanjosti, in njih sc ijni čas, oglašajo se groaole divje / prvi kiliei prve (,,Pomlad sredi , [( i iL • »vn-i imniikn << Pn- tak, ^lOČili-i Pes n lot! im1' B o r S k m, pr aša \ uriji a tiskovna napaka, „s t'o bi pač moralo biti „s Pohorja' pogorja , sloviuška napaka pa je v pesmi „Na Staro leto' e : se niu-, > .i, novo zavelo bo leto na tujih tleli ', "•-•r se leto le začne, ono samo pa ne more ‘»česar začeti. Tega ne bi ugotavljal 6c napake v zadnjem času — posebno '■-lin ..s Ssi O, i„ take v naših časnikih ne bi postajale kar že „moderne‘V Branko Rudolf, jc posvetil svoja dva sotipla Trubarju in spominjata na tudi njegova soneta „Micliclangelo“ le da je tu pesnikov odnos do Trubarja še bolj intimen in čustven. Cvetko Zagorski se nam pa predstavlja v pesmi „Neurjem vsem ...“ v tako vsebinsko kakor oblikovno novi formi. Caeslusovi epigrami so dobre domislico, posebno la-le: Sto volov je bogovom v zahvalo za novo idejo zaklal Arhimed, zato še danes pred mislijo novo zatrepeta vesoljna goved. V prijetni esejistični obliki nam opisuje Štefan Vujec pod naslovom „Odmevi sodobne zemlje" resnične zanimivosti iz Južne Srbije, ki utegnejo biti za veliko večino čilateljev docela nove. Tu se nam namreč odkrivajo novi zgodovinski, narodnostni, socialni in drugi problemi dežele, ki je pri nas večinoma še „Macedonija“, z besede. V.! briki i ia mogoča šele po koncu sedanje vojne in I ker lx> šele tedaj mogoč objektiven, iz zadostne zgodovinske distance sestavljen ob-, račun z Marsovimi teorijami in ' progno-j zami“. [ Zoran M u š i č je prispeval kratek, morda le prekratek referat o jesenski razstavi kluba „Brazde“ v Mariboru, označujoč Karla Jiraka kot nedvomno avtoriteto skupine, v kateri vidi kljub različnim potem tudi notranjo skupnost Dr. V. Kralj refe-rira o pričetku gledališke sezone 1940/41 v Mariboru in obravnava predstave ,,Cy-Crana'*, ».Nenavadnega človeka" „Na dnu" in ,,Za narodov blagor". Knjižne ocene vsebujejo referate o Bevkovi „Mladi njivi" (Br. R.), Cajnkarjevi povesti „V planinah" (Dolar), Vošnjakovem ,.Jugoslovan-, skem odboru" (Job) in Ivozarjevih pesmih ' ..Izpod zemlje" (T. C.). Nekaj zanimivih drobnarij je dalje objavljenih v zapiskih. Želeli bi bilo, da bi nam bila revija kljub težkim razmeram in našemu mrtvilu v Mariboru ohranjena! —r. k K članku o Cvijeli Zuzorlč in Tor-quatu Tassu, objavljenem v kulturni ru- vsem prizvokom te prastaro K. zaključuje dalje zanimivo referiranj« „lz novejše kritike socializma". Tu obravnava predvsem vprašanje ,, brez raz redne družbe in „zmole v napovedih marksizma", ob koncu pa sc v ,.Zaključku" izreka za čakanje s končno sodbo, ker bo Večernika"’ 21. t. m., smo bili opozorjeni, da so zadevne Tassove pesmi prevedene tudi v slovenščino, in sicer v knji gi dr. Alojzija Gradnika „ltalijanska lirika", ki je nedavno izšla (na straneh 101 in 102, opombe str. 353) in o kateri bomo v prihodnjih dneh obširneje poročali. Norveški skladatelj o prero eni Nemčiji Po »Basler Nachrichten« smo prinesli vest o prilikah na Norveškem. Druga plat, ki jo ugotavlja »Europa Service« pa pravi, da ?.je nemška okupacijska oblast dosegla na Norveškem lepe uspehe. Zgrajenih je več železnic in cest, zdaj nameravajo izkoristiti bogate norveške vodne sile. Dežela bi bila tako neodvisna od uvoza premoga od zunaj, električna kapaciteta bi dvignila kemično industrijo, odvišek pogonskih sredstev bi pa lahko oddajali industriji v srednji Evropi. V Bergenu nameravajo zgraditi veliko industrijsko četrt.« Nedavno je praznoval norveški skladatelj Christian Sinding svoj 85. rojstni dan. »Euro-pa Service« pravi, da je kakor Krnit Hamsttn tudi v lanskih burnih dneh miril Norvežane po radiu. Novinarjem, ki so ga obiskali na domu, je dejal: »Kmalu po svetovni vojni sem bil v Nemčiji. Povsod je vladala nepopisna potrtost. Ko pa sem bil v Nemčiji 1933. in 1937., se nisem mogel načuditi napredku, preroje-nju. Navdušujem se za Wagnerja. Wagner je faktotum, Hitler tudi. V njem je vtelešena vsa volja, vse želje nemškega naroda. Hotel bi videti Evropo, ki ji bo obliko določila Nemčija in njen genialni vodja«. Propaganda m vofna Pod naslovom »Dve propagandi« piše beograjska »Samouprava« z ozirom na razširjanje vesti po radiu in svetovnem tisku iz obeh taborov med drugim naslednje: »Nev-tralne države so nevtralne le pravno, ne pa tudi psihoioško. Premikanje čet na oddaljenih frontah izziva živahnost javnega mnenja tudi v nevtralnih državah, vse se reperkuira. Vesti same po sebi niso mnogo vredne, ako niso dopolnjene z detajlnimi komentarji. Ti so danes najpogosteje plod prisilnega tolmačenja vsega, kar more temu ali onemu koristiti. Invazijo tuje propagande trpe danes mnoge države, tudi mi. Za nas je pa sporedne važnosti, kako kateri narod reagira na takšno delovanje vojskujočih se strank; v danem trenutku nas zanima le naša lastna sodba! Učinek takšne propagande čutimo tudi mi, morda mnogo bolj, kakor se pa od nje branimo. Najboljša obramba naroda je v primerjanju vesti. Komparativ takšnega primerjanja pa ne more biti zbirka vesti z obeh strani v teku enega dneva, količina napisov v raznih ježkih, ton govora odgovornih činiteljev z ene ali druge strani. Tako ni mogoče priti nikoli do resnice.« __ ________ Demokracija je življenjska igra, igrana pa pravilih, ki so jih napravili ljudje sami. '>Sherbrooke Heralde Gos# agarske vesti K*i.^HsaR5*wRHKsaasBsc**B^ i Spomenica javnih nameščencev na odločilna mesta Avtomatično uravnavanje mesežnih prejemkov po gibalu cen !i •I ■d- Lile .{rilanijc pre v kinu Lusor. poslanik za po- _'6 stanovskih organizacij aktivnih in upokojenih javnih nameščencev je poslalo predsedniku vlade, podpredsedniku, ministru financ in banu dr. Natlačenu skupno predstavko, ki se glasi: Podpisane organizacije smo v številnih spomenicah m predstavkah opozarjale na obupen položaj, v katerega so zašli javni uslužbenci in upokojenci in njih družine zaradi ogromnega porasta cen prav vsem življenjskim potrebščinam. V vsaki od teh predstavk smo poudarili neodložljivost pomoči, ki bo uspešna le tedaj, če bo naše delo nagrajeno v razmerju s tržnimi cenami, tako da bodo naši osebni kakor skupni družinski prejemki predstavljali resničen eksistenčni minimum. V poslednjem času smo naslovili na Vas zopet dve predstavki, prvo dne 14. oktobra leta 1940., drugo letos dne 27. januarja. V obeh so podrobneje prikazane naše utemeljene zahteve, zato jih danes ne ponavljamo. Opozarjamo le, da se je vme-ecu januarju t. 1. po ugotovitvah "Narodne banke zopet dvignil življenjski indeks in je bi! od konca te«a me-eca za 53.3/« večji kakor ob začetki? evropske vojne. V dravski banovini se je indeks povečaj še boij. ^ Z ozirom na to, da vse naše dosedanje stremljenje, vse naše spomenice in pred-stavke niso prinesle uspeha, se daltes nonovtio obračamo na Vas v polnem pri- čakovanju, da bomo našli razumevanje za čim hitrejšo in uspešno ureditev našega položaja. Po vesteh, ki so jih prinesli dnevni listi, pripravlja kraljevska vlada uredbo, po kateri bi se za državne uslužbence in upokojence uvedla posebna aprovizacija. S podporo, ki bi jo dajala država, naj bi jim bila omogočena v nabavljalnih zadrugah nabava življenjskih potrebščin za nižjo ceno. Ker uredba še ni izšla, nam je nemogoče zavzeti do tega in takega reševanja našega gmotnega vprašanja odrejeno stališče. Kljub temu pa izražamo dvom, da bi mogle take aprovizacije n Film o obrambi Veli.; vajajo danes v Beogradu Prireditev prireja ar vabljence. n Zanimivo svatbo . , . . „ . „ _ . »Nadmlinar Tomo Al urediti nas materialni poloza]. Za resni-3svatbo po sedmih letih zakona, čno ureditev obstojata po našem globo-, je moral pred 7. leti poročili kot_revež kem prepričanju samo dve možnosti: ali ;bri‘z vsake svatbe ih sla bila oba z 2cn° nižanje cen vsem industrijskim in -1111 a aa ib j i »živel Pož ieksic si je priredn Ker se tijskim proizvodom ali pa zvišanje naših prejemkov na višino, ki bo ustrezala naraslim cenam. Da bi bila rešitev trajn? bi bilo v bodoče naše prejemke automa tfčno mesečno uravnavati v razmerju cenami po indeksu Narodne banke. Skupni predstavki sta bili odposlan-' tudi kraljevima namestnikoma gg. Pc-I roviču in Stankoviču, da s svojim vplivom pripomoreta k čim prejšnj ureditvi položaja javnih nameščencev. zbral do- oblc- sanio da sla vrkev 1 plesala tudi (i. prekoračila zi)»r«i »tvoril Posejane mam pieeiice in industrijskih rastPn V naši javnosti smo že tudi nekajkrat slišali svareče glasove, da bi mogli nekateri nezadostni ukrepi roditi zmanjšanje nekaterih poljedelskih kultur in povečano proizvodnjo takih, ki nudijo več možnosti za dobiček. Tako navaja zagrebški »Jutarnji list«, je letos z ržjo zasejana manjša površina, kot je bila lani ter znaša le 24.000 ha. Ozimnega ječmena je bilo zasejanega lani 236.000 ha, letos pa ga je le za 230.000 ha, jarega ječmena je letos 186.000 ha, lani pa ga je bilo za 180.000 ha. Do čim jc bilo lani jarega ovsa zasejanega za 371.000 ha, ( je letos kvečjemu 350.000 ha. Lani je bilo pšenice za 2.2 milijona ha, letos pa je zasejane le 2.1 mil. ha. Pač ps. je povečana površina zasejana s konopljo, kar je pač posledica dobre konjunkture, ki se obeta tej industrijski rastlini tudi v bodoče. Manjka pa semena. Potrebno bi bilo uvoziti 30 vagonov semen, kar pa ni lahko. Največ bo dobavila Turčija, en vagon bo dala tudi Madžarska. Poleg konoplje je veliko zanimanje tudi za kulture raznih oijčnic. ko. Priredit je pravo svatbo, šla z ,,nevesto". nameslo v tografu. Na ,,svatbi" pa j I njim a. zakonska hči. ki je [leto. i) Zasedanje vakuisko-inearils [se je- začelo v Sarajevu. Prvo sej > je oC predsednik llusaga Cišie n že tre-jič je bila prekinjena telefon* Iska zveza Sarajevo—Zagreb letos zaradi nevihte, ki je pred kratkim divjala p? IJosanski Krajini. Prekinitev je trajala ■> dni. u V stebre mostu sfa zadela dva tanka - Slepa, ki sta bila še z 7 drugimi privezana na nemški remorker, ki je plul sadskim mostom proli Nemčiji, detonacija, ki se je slišala po vsei Sadu ler izzvala vznemirjenje p‘od novo-Nastala je ■m Novci« met! potniki na vlaku, ki je vozil ravno v tistpitt trenutku čez most. Preiskava je ugotoviH da je kriv kapetan remorkerja. ki je slepe razdelil kljub veljavnim predpisom v dve M'sti. n 90.000 prijav za živilske nakaznice 'J*'-bilo doslej predanih v Zagrebu. Za pravi' no funkcioniranje aprovizacije skrbi, 3'® uradnikov.' n 35 milijonov din za regulacijo Morave pri Alcksincu j. benem ministrstvu, posebej za gradnjo n Ogromna skala j« Nova vodstva gospodarskih zbornic Minister za trgovino in industrijo dr And res je potrdil predlog dr. Natlačena o postavitvi članov obrtne ter trgov-sko-industrijske zbornice v Ljubljani. — redsednik zbornice za trgovino in industrijo je Karel Ceč Predsednik indu-Mrjjskega odseka Rihard Skubec, podpredsednik dr. Ciril Pavlin. Člani so- T' n'!ez Ccč Karel- Roj in a Ant., dr. kc-Kar Ernest, Avsenek Ivan, dr. Ahačič Kozma, Kmetič Alojzij, Burnik Bogomil. Kavčič Josip, Krejči Anton, Wdmar Si, Sire Franc, Ivanc Evgen, niz. Kiepach. Trgovinski odsek: predsed. Smerkolj Albin, podpredsednik Fazarinc Anton Uam so: Merhar Anton, Gorjanc Franc, ■ ntei Ferdo, Senčar Milko, Radej Drag Rojiuk Ivan, Senica Josip, Plut Martin IT' Iavčar Franc- Cukala Maks, Kastelic fcdmond. Kamenšek Fr Macun Anton. Gostinski odsek: predsednik Majcen Ciril, člani: Koritnik Anton, Serec Josip •Vindischer Josip, Cajhen Josip, Peterlin vliro, Verlič Josip, Hribar Gojko, Meki/ Stefan, Skrl Ivan. Predsednik obrtniške zbornice je Kavka Karel, podpredsednik Žitnik Rudolf, elani Sadravec Peter. Camernik Fr., Vernik Franc, Verbič Jurij, Vrhovec Iv., Sojč Ivan Vimer Alojz, Zalokar Miha, Lečtlik Anton, Vrečar Janez, Musar Jože, Ruech Josip inž. Likar B., Rebek J., Urbas Miroslav, Ambrožič Josip, Vahte-r Miha, Vidmar Karel. LESNO GOSPODARSTVO IN KONTROLA CEN Kot znano je na seznamu kontroliranih predmetov tudi gradbeni les. Zaradi tega j je sklenila Stalna delegacija lesnega gospodarstva v Beogradu predložiti ministrstvu za prehrano in preskrbo prošnjo, v kateri poudarja, da je pri nas na razpolago dovolj lesa, posebno ker je izvoz v mnoge države onemogočen. Če pa je že urad za kontrolo cen mnenja, da naj ostane gradbeni les vseeno pod kontrolo, naj se za les, ki dejansko služi v gradbene svrhe, določijo maksimalne cene in sicer krajevno za posamezna področja, ker ni mogoče predlagati enotnih kalkulacij in maksimalnih cen za vsa področja. slaviji in v tujini je dovoljen popust 50% pri odhodu in povratku. Od te znižane voznine plačajo otroci od 4 do 10 let le pqlovico. Prošnje za popuste treba vlo žiti na generalno ravnateljstvo drž. železnic 30 dni pred prireditvijo, Popust se upošteva na povratku. Popust se dovoljuje največ za 10 dni, prištevši rok, ki se za »potovanje pri odhodu in povratku določa posebej za vsako prireditev. Pre-njenje potovanja je pri odhodu in po vratku dovoljeno samo enkrat. POPUSTI ZA OBISKOVALCE SEJMOV IN RAZSTAV Po novih določilih v prevozni tarifi za obiskovalce sejmov in razstav v Jugo- g Trgovin« s Španijo bo odslej mogoča na temelju 100 odst. kompenzacij. Kompenzacije bodo dovoljene predvsem za pintov in o, kalofonijo in pod. g Kak za veljavnost uvoznih polrdšl je podaijSan na dva meseca za uvoz iz Nemčije, poljskega guvernemana, Protektorata. Madžarske, Slovaške, Romunije, Bolgarije, Grčije, Albanije, Italije in Švice, za uvoz iz ostalih evropskih držav pa za 3 meseci Pri uvozu na temelju kompenzacij velja za Evropo podaljšanje za pet, za ' preko morske države pa za 9 mesecev. g Samostojno Trgovsko-industrijsko zbor nico zahteva Šibenik. odobrenih pri grad" 5 milijonov din pa sa vodovoda v A'leksincU.. zrušila aia proga Veles—Prilep pri posiaji Bogomila ter .i' prekinila za nekaj časa železniški pra* Brnel. I u Babilonski stolp" in še. razna drtiga I^čuda gradijo beograjski umetniki za svojo prireditev, ki bo 1. marca v korisi ip-adnj9 umetniško kolonijo. n Poplavljena jc Kijeka Crnojevica. Vo* da v mestu je ponekod visoka dva melra. Izpraznjenih je precej liiš. Preplavljena ,iL' tudi državna cesta proti Podgorici. Voda še vedno narašča. Prizadeto prebivalstvo je zaprosilo za takojšnjo pomoč. n Propagandno česanje naj jo;’’vnejdb frizur so priredili frizerji v Zagrebu. n 347.980 din za nezaposleno v v dneh ii) sicer za 1955 oseb, je bilo izplačanih prt javni borzi dela v Zagrebu. n 250 delavskih oirok se je prijavilo W| prvi delavski konservatorij, ki je.’ bil pred kratkim ustanovljen v Zagrebu. Otroci se bodo učili -glasbe; plesa 'in igranja. ())•{!»*? niziran bo tudi veliki orkester tnalih harmonikarjev. Petek, 28. februarja g General Motors Comp. je imela 320,6 itiionov čistega dobička v lanskem letu, 228.1 milijonov dolarjev. milijonov predlani pa g Glavnica 1. ( za !0 milijonov mark. . Farben j: mark ler bila povečana! je sedaj 737.2] Ljubljana: 12. plošče; 13.02 koncert Ho; 17.30 salonski kvarlel; 20.30 kom . t’ i. ,eše-love in Ko pod dirigetstvom I). M. Si' janca. Beograd: 12. odlomki iz komičnih oper; 11.20 iz \Vagnerjevih del; 20.1(1 sim-foiiični koncert Iio; '22.50 plesna gl. • Zagreb; 17.15 bosanske sevdalinke. 20. orkestralni in pevski koncert. — Pra«f»: I5.I-’ pisan koncert Ko; 17.10 lahka SL; 22.30 češka gl.; 23.20 plesna gl. Sofija: 12.a0 in 19. lunka gl.; 19.50 prenos opere. —‘ Anglija I.: 19.20 solisti ali zabavna in plesna glasba; 21.15 pisan koncerl; 23.15 plesna gl. Berlin: 11.15, 16.15, 17 , 18.20 in 21.'la zabavna gl. Mflnchen: IG. orkestralni konc. ■ Budimpešta: 15.20 ciganski ork ; 1—0. orkestralni koncerl; 22. plesiia gl. mi Janko J. Srimšek. $ sme za voli niško vasio »Oče naš, kateri si v nebesih — Daj nam Domovino — Pravo — Resnično Kleno — Mogočno — Najčistejšo med vsej/mi kraljestvi ha zemlji — Dom nam daj! - Nam potlačenim in ponižanim — Nam po tuji volji ločenim otrokom enega edinega kolena — Blagoslov svoj dodeli Njej, ki jo čakamo — Blagoslovi, Oče nebeški, nas, otroke njene, že rojene in še ne priznane — Združi nas — Zedini nas — Reši nas hudega — Amen —« Z desetnikom Ječmenico, dragoncem puntarjem m revolucionarjem, sem moli! In ko sem odprl oči, ni bilo več mrzle in vlažne megle nad razstreljeno volitiijsko vasjo — Gorko sonce je sijalo raz visoko plavo nebo in v njegovih zlatili žarkih sem videl Njo — Daljno — Zaželjeno — ki je prihajala — Videl sem prvikrat — Domovino... Sprehajali srno konje po planjavi, rjavi in mrtvi. Iod m tam pobeljeni z mrazom, ki mM oslabelo sonce ni moglo več do >ivega. »Kako je bilo, fanta? Sta se moško držala?« je vprašal desetnik Ječmenica. »Kakor si rekel, Franjo, sinoči,« je od govoril Pavoševič. »Ti?« »Si morda dvomil o meni?« »Nikoli! Hvala vama, brata! Drevi vama v hlevu povem imena tovarišev, ki so v četi naši!« »Kaj nismo sami? Mi trije? Nas je več?« Desetnik se je nasmehnil. »V obeh vodih, pehotnem in dragonskem, skoraj polovica! — Tiho! Lajtnant Strauss prihaja!« je rekel in pognal svojega Liska v dir... Prtfti koncu druge polovice meseca novembra 1916. leta jc v cenzurnem oddelku mestnega poveljstva infanterjst Mojzes Zvviebel kontroliral pošto, kar se jc je bilo nabralo za odpremo v zaledje. Pismo za pismom, karto za karto je prebiral. Prečrtal s črnilom zdaj tu, zda.il tam prepovedan izraz ali zabranjen stavek. Zraven se jezil nad nerodno pisavo okornih soldaških rok. Preklinjal in zmerjal pamet ubijajoče delo. Udaril je cen zurni pečat na dopisnico, ki je ležala pred njim in jo odbrsknil na kup drugih že pregledanih pisem. Potem jo oslinil levi palec in kazalec in posegel za novo karto. Pri čitanju mu je s cigaretnega ogorka padel na pisanje utrinek pepela. Z malomarno potezo ga je obrisal s spodnjim robom desne dlani in — razširil zenice-------- »Oho!« se mu jc utrgalo iz ust. In je še enkrat močnejše podrsal po karti. Kaj je to?« Sklonil je kratkovidne z očali oborožene oči nad samo karto. Začudil se s še glasnejšim: »Oho!« Skočil do železne pečice. Zgrabil ščepec pepela, se vrnil k mizi. nasul ga na karto in razmazal Tresoč se razburjeno po vsem telesu je s karto planil k oknu —»Der Sohlag soli ih n treffen — Gott der Ge-rechte« — je momljal, — In čital. — Či-tai. — Dvakrat. — In še enkrat. — »Poglej vendar, Mojzes, kdo to piše? Komu? Kam? Aha!« Mojzes Zvviebel se je odprtih ust zastrmel ven skozi okno, kjer je snežilo v debelih kosmih. — Nato se je za krohotal. Vsedel se za mizo -namočil pero In na polo papirja napisal -t; r prijavo. V prigib prijave je vložil dopisnico. Vse skupaj zalepil v rjavo Kuverto. Napisal nanjo: »An das k. u. k-Infanteru; •“ Divisions - Kommando Nr. Feldpost. 111.« In v gornjem levem oglu ovoja trikrat podčrtal opazko: »Štren? reservat!« Infanterist Mojzes Zvviebel je cenzurirano in necenzurirano pošto, z mize stlačil v miznico in predal zaklenil. Oble' -1 je plašč, vzel čepico in naglih korakO? zbežal iz izbe pa po sneženi gazi v plemiški dvorec sredi vasi, kjer so sc nahajale pisarne divizijskega poveljstva Desetnika Dragotina Pavoševiča štiriindvajset ur pozneje- radi veleizdaj ustrelili v bukovju za ubogo volini.is'^ vasico Brany. Ker da jc na skriven na- čin poskušal obvestiti gotovo osebo a vsi rijskil' ozadju o položajih in stanju armad na severnem bojišču • »Ena žrtev več!« sem goovril desetniku Franji zvečer na slami v hlevu. »In v meri njihovih zločinov eden manje! Toliko hitreje bo Njiva obdelan3 in klasje zrelo!« je dejal Franjo z mračnim čelom in z bliski v '”eh — K O N L v Mariboru dne r'~ II. 1^4. »V e č e r n I ti« Stran 5. A9 Povišanje poštnih pristojbin Od 1. apr-ia naprej za pisma 2 din v z naslednjimi poštnimi tarifami: 1. takse -a navadna pisma: a) mestni promet za isma do 20 gr 1.5t)fdin. čez 20 gr je tak-:ista kakor v medmestnem prometu: taksa za medmestni promet za pisma 0 gr 2 din. za pisma nad 20 do 50 gr a šn b) do 2( Poštni minister .ie podpisal odlok, ki stanovanju pa 10 din. Te takse bo pre-s^buuj spremembo obstoječih predpisov \ jemnik plačeval v znamkah na pošiljkah. 5. Takse za priporočena pisma: notranji promet za mestna in medmestna '5 din; mednarodni promet za Grčijo, Romunijo in Turčijo 5 din? za vse ostale države 6 din. 6. Takse za povratna pisma: pri predaji na pošto za mestni in medmestni promet 5 din, za mednarodni promet za Grčijo, Romunijo in Turčijo 5 din, za ostale države 5.50 din;, po predaji pošiljke za mestni promet 6.50 din, medmestni 7 din. 7. Takse za spremembo naslova v notranjem prometu mestni in medmestni 7 din. 8. Takse za izplačevanje pooblastil (duplikat položnice) podaljšanju roka za izplačilo položnice mestni in medmestni promet 7 din, mednarodni za vse države 8 din. 9. Takse za duplikate in duplikatne 3 din, za pisma 50—250 g 4 din, za pisma 250—500 gr 6 din, za pisma 500—1000 gr ]2 din za pisma 1000—2000 gr 18 din. 2. Zaprte dopisnice: a)-v mestnem prometu 1.50 din, b) v medmestnem prometu 2 din. 3. Taksa za knjižne oglase: za vsak primer do 10 gr 0.10 din, čez 10 gr za vsakih novih 100 gr ali pa dalje 0.50 din. 4. Takse za vročitev na pošti in dostava na dom za male pakete: za vsak mali paket, ki se vroči na pošti. 7 din, na spremembe samo v notranjem prometu 7 din. Ta taksa se bo izplačevala v vseh primerih; kdor pošiljko izgubi plača 7 din. 10. Takse za čuvanje polnomočij: za vsako polnomočje za dobo 15 dni 5 din, za daljši čas 10 din. 11. Predplačila za poštne predale in torbe s ključem je plačati mesečno 20 din, za poštni predal s ključem mesečno 30 din. 12; Takse za poslovne papirje v notranjem prometu za 10 gr 2 din, preko 10 do 250 gr 2.50 din. preko 250 do 500 gr 3 din. 500 do 1000 gr 4.50 din, 1000 do 2000 gr 7.50 din. 13. Takse za obračunavanje carinskih dajatev: za vsak obračun carinske dajatve za pisane položnice dinar, za vsak obračun dajatve za pakete 2 din. Povišanje velja od 1. aprila. IJavcidliia sa prvo pomoč lahko razumljivi obliki navodila, kako boš svojemu bližnjemu v nesreči najbolje pomagal. Dodal je knjigi marsikaj, česar v prvih dveh izdajah ni, in je pri tem zlasti upošteval nesreče, ki jih prinaša s seboj vojna grozota. Uvod zaključuje dr. Rus s prepričanjem, da bo ta knjiga še bolj služila svojim namenom in da bo posredno preprečila marsikako zavlačevanje zdravljenja ali pa celo nesrečno j smrt. Cena broširanemu izvodu je 30 din. s 56 podobami. Uvodoma pra- j vezanemu 36 din. da je namen knjige, podati v [ V založbi Učiteljske tiskarne v Ljubšimi: je izšla knjiga »Prva pomoč« (pri nezgodah in nenadnih obolenjih), ki jo je napisal mestni fizik in šef-zdravnik reševalne postaje v Ljubljani g. dr. M a Vi .r i c i j R u s. Zanimivi in za naše ljudstvo nadvse potrebni priročnik je tako razumljivo' pisan, da se ga lahko poslužuje laik Prav tako kakor izobraženec. Zato je dosegla dr. Rusova knjiga že tretjo izdajo. Zadnja jc izboljšana in pomnožena ter je ilustrirana vi pisatelj. p Otroški direndaj v Narodnem domu je uspel nad vse pričakovanje. Zelo pestra jc bila slika naših malčkov, ki so bili v zelo lepih maskah. Dvorana jc bila nabito polna. Vstopnina je bila malenkostna in namenjena za božičnico naših siromašnih otrok. Potopitev italijanskega parnika pri Splitu Včeraj okoli 9. dop, se je v zalivu St-ožunac pri Splitu potopil 1400-tonski ovorni parnik »Senio« zaradi ksplozije. »Senio« je bil regi-Frstu ter je prevažal lovore ihanski iadne c iran v med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami. včasih tudi v Albanijo. Kljub takojšnji preiskavi še niso mogli dognati vzroka eksplozije. Kosina zemlja se ezpre-fei,a v* peščene jame V bosanski vasi Rdtimlje in v okoliških vaseh opazujejo v zadnjem času nenavadni priredili pojav, da- na posestvih 'nekaterih kmetov izginja zemlja, pod njo ha nastajo peščene jame. V največjem ' . . gu je nastopil ta pojav v Dreteliu, kjer so izgubili na ta način okoli 1 kv, kilometer obdelane zemlje. Inženir! stro-k .maki so ugotovili, da je vzrok temu Pojavu v tem, ker velike množine vode ni •;> mogle pravočasno odteč!. ŽALOSTEN KONEC BOLNEGA MOŽA V Pernicah nad Muto je na tragičen .način končal 48 letni p-revžitkar Andrej . Kučei. ki je že dalje časa neozdravljivo bnieluil. 'io je moža tako potrlo, da si je v hipni duševni zmedenosti prerezal vrat hi razpara! trebuh. Nesrečnež je bil na • mestu mrtev. Milenk njir v OROŽNIKI PRIŠLI NA POKOPALIŠČE PO KRSTO V Drmnu pri Požarevcu je nagle smrti umrla žena vaškega bogataša Draginja ikovičeva. Nihče ni niti malo dvo- i njeno naravno smrt in že so se j zbrali pogrebci, da se poslove od pri- j ljubljene žene. S krsto so bili že na po-j kopališču in duhovnik je opravil zadnje Pogrebne molitve. Takrat pa so prihiteli ha pokopališče orožniki, ki so pogreb ustavili in dali krsto s pokojnico odnesti ' Vmrtvnšnico. Zvedeli so namreč, da njen ukv/ n; nailepše ravna! z njo. Sodna ko-Uiisva 'ie na podlagi razteiesenja ugotovila. da je Draginja umrla zaradi hudih Glosnih poškodb. Nato so moža zaprli, ujegovo ženo pa pokopali. o Salr-s' difbvMt v Bohinj«, V nekem bohinjskem hotelu je v soboto pozno zve-'"e- ustrelil ljubljanski zasebni uradnik lit! letni Slane ’ Gabr-jrl svojo izvoljenko 22 Ivino posestniško hčerko Marijo iz šiške. Kal,, j,. Gabrijel še sebi pognal kroglo v vulv, in prsi Mladenka j' bila pri priči hirlvn. Gabrijel pa se bori s smrtjo v ljub, banski bolnišnici. z@s-,e c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Geljc in celjsko okolico bo v torek .1. marca od 8. do 12 predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pritličje, levo. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. bo predaval g. Tugomer Prekoršek o ..Moderni vojni". Predavanje bo spremljal> okoli 150 skiopličnih slik. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, vabi svoje člane na izredni občili'zbor, ki bo v nedeljo, 2. marca ob 0. v hotelu ,,Evropa". c Iz prehranjevalnega urada. Nakaznice za moko in kruh, izstavljene za februar, veljajo še v tem mesecu. Glave nakaznic oddajte takoj trgovcu, pri katerem si marca želite nabavili moko, da boste pravočasno prejeli nove nakaznice. l-radns ure v 'prehranjevalnem uradu so do nadaljnjega za stranke in trgovce od 8. do 12. dop. c Za zimsko pomoč so nabrali v Celju v denarju 360.684 din, v blagu pa 18.000 din, skupaj torej 108.031 din. Mestni socialni oddelek je doslej razdelil med najpotrebnejše za 30.000 din gotovine in blaga. Vse javne in šolske kuhinje v Celju dobe, za enkrat na račun po 3000 din šolski zavodi, humanitarna društva ter javne in šolske kuhinje naj takoj sporočijo socialnemu odboru na mestnem poglavarstvu seznam podpore potrebnih. Socialni oddelek bo proučil te podatke, nakar bo imel odbor za zimsko pomoč sejo. Po seji se bo pričelo ponovno razdeljevanje blaga med reveže. c ,,Barbara Celjska" je naslov novemu romanu, ki bo v soboto pričel izhajati v ..Večerniku". Ker bo ta roman posebno zanimal Celjane, naročite, list takoj v uprava v Celju, Prešernova ulica 3. c Malo oglase oddajte v upravi „Večer-nika" v Celju. Prešernova ul. 3. o. Trboveljski Rdeči križ je imel te dni občni zbor. Grajati je treba pičlo udeležbo. Po zanimivih poročilih je bila izvoljena prejšnja uprava, na novo sta bili izvoljeni ga. Marija šikovec kot podpredsednica in gdč. Dagmar Poznikova kot blagajničarka. Predsednik je spet g. Karl Omerza. VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VEČERNIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE. o Učiteljstvo slovenjebistriškega okraja je imelo v zadnjem času dve zborovanji v svrho izpopolnitve svoje izobrazbe. 'Pri zadnjem sestanku je imela vzoren nastop gdč. Angela Rud ju, zanimiva razprava, ki jo jc vodil okr. šolski nadzornik g. I.co Cepuder, je razjasnila marsikateri vzgojni problem. Končno jc g. Cepuder na podlagi izkušenj ob priliki nadzorovanja podal učiteljstvu dragocena navodila ter hude glede šolskega pouka. o Občina Zagorje bo dobila 2 vagona krompirja, interesenti naj se zglasijo v občinskem uradu. Pretekli leden je občina razdelila na žel. postaji 2 vagona koruze. po- o Podivjanost. V neki ljutomerski gostilni je 18 letni Stanko Kralj tako dolgo izzival, da jo je pošteno izkupil. Svojo objestnost je moral fant plačati z življenjem. Na dvorišču je napadel posestniškega sina Ivana Mesariča, ki sploh še ni bil v gostilni. Razvit se je pretep, v katerem je Kralj podlegel. Dobil je tako hud udarec po glavi, da je naslednjega dne v soboški o Trbovlje. Nezgode in nesreče so v Trbovljah skoraj na dnevnem redu. Tako se je te dni poškodoval, v jami vzhodnega obrata rudar Jarc Jože. Pri odkopavanju premoga mu je padel na glavo večji kos premoga ter ga .občutno poškodoval. _ Kobiljšek hrane od Sv. Urha sc je pri podiranju dreves močno vsekal v desno nogo. Golkonda Mirko, zaposlen pri podjetju Dukič, se je poškodoval na nogi. Pri Iransporlu vozičkov, naloženih s premogom, je prišel z nogo mednje. Vse tri ponesrečence so pripeljali trboveljski reševalci v tukajšnjo bolnišnico. Rudnik bo tudi Id nedeljo zaradi obilice naročil obratoval na vseh obratovališčih v polnem obsegu. „Amater" priredi veliko maškarado v nedeljo od 18. naprej v Delavskem domu. Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli je včeraj popoldne uprizoril v ..Delavskem domu" ..Pclerčkove poslednje sanje"'. o Slatisliko vseh Prekmurcev, ki žive v Zagrebu, namerava sestaviti zagrebško „ Društvo Prekmurcev". Ugotovili hočejo njih število ter poklice, društvo bo pod* piralo najsiromašhejšo čl ah e. V la namen bodo prirejeni prosvetni in društveni .sestanki. o Nevaren vlomilec za zapahi. Šmarješki orožniki so prijeli nevarnega vlomilca Alojzija Lovrenčiča iz Spodnjega Dupleka,, ki je skupno z zloglasnim Sercem vlomil i P1 emieru.j v Perkovo gostilno v Pesnici ter pri več posestnikih v Slov. goricah. Lovrenčič je v mariborski jelnišnici, Serca pa še iščejo. Ljubljana POSEBEN TEČAJ ZA SKAVTE je bil prirejen na Banovinski šoli za protiletalsko zaščito. Trajal je štiri tedne in so se ga udeležili elani in članice (roverji in stanarice) vseh treh. ljubljanskih ste-gov: Zmajevega stega, stega kraljice Alenčice, Zlatorogovega stega ter župnih klubov. Na tečaju so predavali od banovinskega zaščitnega odseka šef tega odseka banski svetnik dr. Ogrin in banski inšpektor inž, Nučič ter inž. Brčic od kemičnega instituta-univerze. Tečajniki so napravili pismene in ustmene izpite in prejeli spričevala. Na zaključku tečaja je predsednik izpraševalne komisije dr. Ogrin izrekel skavtom pohvalo iti priznanje za njihovo vnemo in disciplino, za tečajnike in v imenu Dravske skavtske žuipe pa se je pomočnik župnega starešine br. Knaflič zahvalil gg predavateljem za njihov trud, posebej pa še banski upravi, da je omogočila ta tečaj, ki je dal skavtom priliko, dodobra se seznaniti z nalogami obrambne službe, da bodo tudi tukaj na poziv vsi na mestu s skavtskim geslom: vedno popravljen! — Na banovinski šoli bosta zdaj še dva nadaljnja tečaja: za skavte srednješolce in za planinke srednješolka j a V sporu med Trboveljsko pmnogo-kopno družbo in rudarji se je Ludi drug« poravnalno postopanje končalo brez uspeha. TPD je odklonila zahteve delavstva po novih kaiegorijskih mezdah, ki bi bile v skladu z današnjo draginjo. Odklonila je ludi ponovno zaposlitev v letu 1939 odpuščenih delavcev. Strokovne organizacije sc pa sklicujejo na lo, da sc nanašajo zahteve delavstva le na tiste; točke, ki spadajo v okvir obstoječe kolektivne pogodbe in so torej' popolnoma upravičene. Zdaj bo ta sporna zadeva predložena banskemu razsodišču. L7UBL7AN1RI KIMEHATOCRAD KINO UNION. film *Wifiyja Farsi 1 .22-21. Najnovejši „Oper<‘tii“. ' (Danr*. Stemnite se CMD KINO M ATILA, film ..Jiilrl prične miera.) KINO SLOGA. Tel. 27 španske državljanske vojne Danes premiera. Tel. 22-41. brancoski življenje11. (Danes pre- di). ,l)ve Ki Im iz fronti". PlM p V bolnišnici jc preminul Dragotin Mo-hinski, znani klepar od Sv. Vidu pri Ptuju. p Pustili orači so pridno orali po ptujskem polju. Kljub izrednim časom so sc orači izkazali v vsej okolici Sv. Vida pri Ptuju, posebno pa še pri Sv. Marku niže Ptuja, Kjer so nekaj skupin celo Rimali, o Odbor zn zimsko pomoč v Ptuju je v zimske pomoči nabral 253 din. v nakaznicah din vrednosti, žaganji) s cirkulnrko v gotovini 21 za živila pa tednu li solza lliltl) j) Pri žaganj« s cirkulnrko se je ponesreči! Jakob Štrucl i/, Budine, p Kino It oval predvaja danes in jutri danes fttemeaa! Hafiejtši ,f.i ih semne! Muzikalna umetnina, ki po vsej pravici zasluž1 največjo pohvalo in občudovanje! WILLY FORST v prekrasnem filmu Maria Holst, Dora Komar, Paul Horbiger Leo Slezak • Sodeluje orkester, zbor in balet dunajske drž. opere KINO UNSON Telefon 22-21 WILLy FORSTi- „()na je moja11. kam n* vostf Leon Blum piše politične tponrne Zelo je zaskrbljen zaradi svojega sina, ki je v M&mčij v u etnišfvu Kakor Eduard Daladier tako si tudi Leon Blurn nc žene preveč k srcu — tako piše švicarsko časopisje — bližnjega političnega procesa.: Nekdanji franco- ski ministrski predsednik m politik je ža precej v letih, saj s.e mu niti ne ljubi hoditi na izprehode po parku dvorca Bourasol, das ima za to posebno dovoljenje. Večino dneva prebije za svojo pi- Pri optiku — Čitajte, prosim! — E! — Zares, slabe oči imate, to je vendar B! salno mizo. Neprestano piše in piše, pa spet čita in čita. Blum je znan, da igraje in z lahkoto neverjetno naglo prebira tudi najtežja znanstvena dela. V nekaj tednih je prečital vse knjige, ki so jih imeli v knjižnici dvorca Bourasol, kjer se nahaja v preiskovalnem zaporu oz nekakem ujetništvu. Ko je prečital vse knjige dvorske knjižnice, so prišle na vrsto knjige, ki so mu jih prinaša:i iz Rionm. Danes pa v tem malem in tihem francoskem mestu ni več mogoče najti knjige, ki bi je Leon Blum že ne bil prečital. Z veliko vnemo se je lotil pisanja svojih političnih spominov, ki jih namerava v doglednem času izdati v nekaj knjigah, S pisanjem spominov je pričel še prej predno je prišel v internacijo. Zdaj dela zelo intenzivno, ker bi rad končal s spomini še pred pričetkom političnega procesa. Zelo pogosto sprejema svojega odvetnika. Ure m ure sedita'v sobi ter se pogovarjata, včasih se spoprimeta v burnih debatah o političnem- položaju ter zlasti o politični krivdi zaradi francoskega poraza. Najbolj ga -skrbi usoda njegovega sina. ki je kot francoski vojak prišel v ujetništvo in se še vedno nahaja v nekem ujetniškem taborišču v Nemčiji. Če le nekaj dni ne dobi vesti od svojega sina postane izredno potrt in molčeč ter nervozen. Takrat navadno nič ne dela, ampak ves dan zamišljeno, koraka po sobi ne. da bi se dotakni! jedi.. Cesar cesarja Cesar Jožef II. je najraje potova! in-cognito. tudi takrat, ko je potoval z ve* iikirn spremstvom. Nekoč je p riše iz velikim spremstvom v večje mesto ter se nastanil v najodličnejšem hotelu. Cim .<8 stopil v svojo sobo. se je jel briti. Kmalu nato je vstopila tudi hotelska, da bi povprašala gosta, po željah. V sodi dozdevnega dvornega služabnika Je prav vse pregledala ter slednjič radovedno vprašala: — Oprostite, vaša milost. aj: vi tudi spadate k dvoru. Ali vas smem vera-šati. kakšno službo opravljate pr: cesarju?« i — Ah, nič kaj prida. — ji mirno so v vojnem stanju, ter so se vpisa.: i]3 ženevsko univerzo. Število materinskih jezikov -slušateljev ženevske univerze znaša, kot piše švicarsko časopisje. nK' manj kot 40. Ta številka pa že opravičuje ženevsko univerzo, tako hudomušno pripominjajo listi, do naslova »Babilonski stolp«. 16 nemšk*h policafev utonita Iz Prage poročajo, da se je v noči od 16. na 17. t. m. primerila na cesti blizu Zlina težka nesreča. Z avtomobilom se je peljala večja skupina nemških policajev. Na cesti pred Zlinom so iz neznanega razloga odpovedale zavore ter ic avto treščil v naraslo reko, pri černer je utonilo 16 policajev. Petkrat na smrt obsojen V neki vasi v okolici Znojma na Ce-ško-Moravskem je neki Jožef Rupp temeljito izkoriščal zatemnitev za tatinske podvige in razbojniške napade. Ko j*5 slednjič padel v roke policiji, je bil obtožen ter ga je sodišče obsodilo radi številnih zločinov na petkratno smrtno obsodbo, mimo tega še na 6 let ječe in trajno izgubo drž. pravic. Moč je v denarju, kar želim, to z njim storim. — V. M. Garšin. 20 et preežaia v pos e!'i ZGODBA 0 TRMASTI IN NEPOPUSTLJIVI TAŠČI Danski listi poročajo, da je v nekem mestu umrla 82 letna starka, ki je zadnjih 20 let svojega življenja preležala v postelji. Pred 20 leti se je namreč njen sin poročil proti njeni volji. Svojeglava žena, ki bržčas ni imela razumevanja za življenjsko srečo svojega sina, je na dan poroke izjavila, da bo legla v posteljo, ki jo bo zapustila šele takrat, ko bo zapustila njeno hišo nevšečna snaha. Mladi par te taščine izjave ni vzel resno, misleč, da se bo žena sčasoma vendarle omehčala. Toda mati in tašča je držala besedo: ostala je v postelji do svoje smrti. Lepota je ženino največje bogastvo, ki pa ga mora čimprej in tembolj temeljit0 izkoristiti. — I. Turgenjev. Angleški konvoj na Atlantskem oceanu Harifepf Eno uro v družbi Willyja Forsta in njegove žene Mariborčani so filmskega zvezdnika oblegali za avtograme Včeraj je imel Maribor filmsko senza-fiio: prihod slavnega filmskega igralca 'n režiserja Willya Forsta in njegove soproge Melanie. To je bila tiha, zato pa tembolj prisrčna svečanost za številne oboževalce najboljšega nemškega filmskega ustvaritelja in kralja operete. — \Vil]y Forst je prišel v Jugoslavijo, da Prisostvuje svečani premieri svojega ^ajnovejšega in najboljšega filma »Opere ta« v Beogradu in Zagrebu, dočitn se pre ffiiere v Ljubljani zaradi kratko odmerjenega časa bivanja pri nas ne bo mogel udeležiti. Četrti intervju Maribor ima kot obmejno mesto to srečo, da lahko večkrat pozdravi v svoii sredi odlične predstavnike filmske umetnosti, ki kaj radi prihajajo v Jugoslavijo zaradi naše gostoljubnosti in pri-'odnih krasot. Doslej sem imel pri;:ko Sovoriti s štirimi slavnimi filmskimi pralci in igralkami: s Paulom Horbiger--iem, Magdo Schneiderjevo, Mariko Rokovo in včeraj z Willyjem Forstom. Dobro se še spominjam lanskega reporterskega lova za Johannesom Heestersom, Mariko Rokkovo in grofom Kerstenbrok-kom, ki so se za nekaj kratkih uric ustavili v Mariboru, ko so se peljali v Dalmacijo na snemanje filma »Gasparone«. čeprav je filmski podjetnik g. Guštin včeraj poudaril, da so pravkar omenjeni pralci čisto neopaženo prišli v Maribor ‘>1 da ni imel noben novinar prilike z nji-111 i govoriti, sem vendar imel to srečo, da sem bil predstavljen zvezdnici Rokkovi 'n dobil nekaj podatkov o filmu »Gasparone«, vendar so vsi želeli ohraniti svoj iticognito. Reči moram, da so filmski zvezdniki in zvezdnice zelo prijazne in niso tako molčeče kakor diplomati ‘er Politiki, kar je seveda popolnoma :a-zumijivo, saj je reklama njihov uspeh. Vožnja z Willyjem Forstom do Maribora Ker sem vedel, da bodo slavnega igralca j to režiserja v Mariboru oblegali številni častilci in oficielni predstavniki naše ki- j nematografije, sem se odpeljal Forstu' do meje naproti. Imel pa sem smolo. Vozil sem se z istim brzovlakom, nisem j Pa nikakor mogel priti v stik z igralcem, da bi ga poprosil za razgovor. Šele v Mariboru sem ga videl in se pridružil ostalim, ki so se zbrali k sprejemu. Vedno nasmejani Forst in šarmantna žena sta prijazno odzdravljala ljubiteljem ^orstovih filmov in predstavnikom oblasti ter mariborskih kinopodjetij. Gospa Melanie Forstova je prejela krasen šo-Pek rdečili nageljnov z jugoslovansko !robojnico, nakar sta tukajšnja kinopod-jetnika gg. Guštin in Valjak predstavila jSralca, njegovo soprogo in režiserja Uii\vella predstavnikom ter časnikarjem. Ker ima brzovlak v Mariboru daljši po-!'tanek, se ie družba odpeljala v mesto. Willy Forst v obeh kinematografih . lJo mestu se je hitro razširila vest o ^orstovem prihodu. V obeh kinematografi1 se je zbralo mnogo ljudi, večinoma vdetih oboževalk simpatičnega Willyja °rsta. V kinu Esplanade je filskega j-vezdnika ponovno pozdravil lastnik g, | aljak ter mu želel dobrodošlico v Jugo-; slaviji, Forst si je ogledal kiuoprostore Cr se zelo laskavo izrazil o njih. Prav ako je bil prisrčno sprejet v Grajskem 'nu. kjer je bil oficielen pozdrav šarmantnega Forsta. njegove ženo in sode-‘lvca Dihvclla. Tudi o tem kinu je bil i hvale, saj je celo v Nemčiji malo tako j JOderilih kinodvoran, vsaj tako je dejal ;ivni predstavnik nemške filmske umetnosti. Obujanje zbiralcev avtogramov <)(Hinii filmski gostje niso imeli niti toliko časa, da bi se po daljši vožnji nekoliko odpočili in okrepčali. Kar med zakusko so Forsta oblegali številni zbiralci avtogramov, ki so bodisi sami bodisi potoni Forstovih novih znancev prosili za avtograme Forsta, njegove žene in režiserja Duvvclla. V pol ure je podpisal Forst več kakor 200 razglednic, spominskih knjig in drugih kart ter s tem razveselil marsikatero mlado damico in skrivno oboževalko Belamija. Nekatere so bile celo tako korajžne, da so mu hitele pripovedovati, kako jim ugajajo njegovi filmi, seveda najbolj film „Bel-ami“, v katerem je Forst neodoljiv osvojevalec lepih žen. Zanimivo je, da je dal filmski zvezdnik toliko avtogramov, da se je izpraznilo njegovo nalivno pero, kar ga je vsaj za nekaj časa rešilo pred bojevitimi oboževalkami. Forstova izjava za „Večcrnik“ Willy Forst se je zahvalil za pozornost, ki mu jo jc izkazal „ Večerni k " v zadnji filmski rubriki, o čemer je bil že poučen in mi jc veselo pokazal izvod našega lista, ki ga jc takoj po prihodu kupil na kolodvoru in ga 'izročil svojemu režiserju Dmvelhi, da ga spravi v njegovem dragocenem arhivu. Nato se je razvil med nama prisrčen razgovor. Forst jc bil že večkrat v Jugoslaviji. Prvič kot 12 letni deček, zadnjič pa leta 1931, ko je snemal v okolici Sarajeva in Splita svoj film ..Arkadijski princ“ ter prisostvoval v Sarajevu premieri svojega filma „Peler Voss, milijonski tal“. Že kot nedorasel pobič je vedel Forsl mnogo o lepotah naših krajev, saj mu je o njih pripovedoval njegov stric, ki jc bit med sve-lovno vojno častnik v Jablanici. Čital jc pisma svojega strica o Jugoslaviji, gledal slike in albume ter tako vzljubil naše krajevne lepote, da se jc kasneje kot filmski igralec in režiser odločil snemali več filmov v naših krajih. To jc doslej tudi storil in je zatrjeval, da ima v načrtu še več snemanj v Jugoslaviji, ker ve, da naši ljudje znajo ceniti njegove mojstrske filmske ustvaritve. Forst mi jc posebej naročil, naj v „Večerniku“ napišem prisrčne pozdrave vsem slovenskim kinoobiskovalcem, zlasti pa mariborskim, izrazim naj njegovo zahvalo za nepričakovano topel sprejem na pragu Jugoslavije in ga opravičim, če morda ni ustregel vsem številnim mladim oboževalkam, ker ni mogel vsake posebej počastiti z razgovorom, sliko in avtogramom. Forslovi načrti pri filmu Mnogo jih ima. Vendar obžaluje, da je prišlo do vojne, ki jc težko prizadela tudi filmsko ustvarjanje. V načrtu ima ogromno delo, film o Mariji Tereziji s Paulo \Vesselyjcvo v naravnih barvah. Vendar pa je moral uresničenje Lega načrta odložiti, ker ni strojev in aparatov za barvno snemanje tega filma, vsaj takšnega snemanja, kakršnega si on želi. ker bo la film nekaj povsem novega na polju barvnega filma. Siccr pa Forst nikoli ne dela načrtov za prihodnost. Filmi so odvisni od njegovih trenutnih domislekov in razpoloženja. Pravi, da ima takšen izjemni položaj, da si lahko sam izbira filme in vloge, zato dela vsak film z veseljem in doživetjem. O vseh svojih filmih sodi. da so enako dobri. Forst je tudi novinar Zelo rad se Forst pogovarja o časnikarstvu. Zaupal ni i je, da je strasten novinar-amaler, le žal, da mu čas ue dopušča večjega časnikarskega udejstvovanja. V nemške liste piše mnogo reportaž in člankov in čitatelji niti I ne vedo, da so Forstovi. Iz ljubezni do časnikarstva se je Forst odločil tudi za snemanje svojega velikega fil-\ ma „Belami“, ki je čisto časnikarski ! in v katerem igra Forst skraja navad-j nega reporterja, kasneje pa vodilnega i političnega časnikarja, ki se vprav za-; radi novinarstva povzpne do prvega dr-j žavnika. Forst je tudi velik prijatelj časnikarjev in porabi marsikatero urico prostega časa za razgovor v njihovi družbi. Tudi njegova desna roka R. H. Dihvcll jc vodilen nemški časnikar, urednik in dramaturg ter vodja organizacije tujih novinarjev v Nemčiji in radijske službe za tujino. Seveda igra vodilno vlogo tudi pri Tobis filmu. VTillv Forst zna biti dobre volje Po zakuski v foveru Grajskega kina sla poslala Willy Forst in njegova žena Melanie ob šumečem šampanjcu zelo razigrana. Zlasti Forst je postal Židane volje in je z iskrečimi pogledi i osrečil marsikatero mlado Mariborčan-' ko, ki so se zbrale okoli omizja. Stopil je k reklamni izložbi pri kino-1 blagajni in napisal na lepak svojega I filma „Opcreta<£, ki ga bodo 11. marca predvajali tudi v Mariboru, pozdrave lepim Mariborčankam. ' časnikar Tedi inlervjuva Forstovo gospo Dočiin so se drugi časnikarji vrstili pri razgovoru s Forstom, sc je naš novinarski tovariš Tedi odločil za daljši intervju z dražestno gospo For-stovo. Razgovor jc moral bili zelo razigran, ker ga je večkrat prekinil zvonki smeh. Tedi ja je najbolj zanimalo gospejino mnenje o Forstovcm „BeI-amiju", ki bi lahko zbudil pri njej upravičeno ljubosumje. Gospa For-slova mu je odgovorila, da se ji možev „Belami“ ne zdi niti slab niti dober, pač pa zelo lahkomišljen. Razgovor je zaključil s Forstovimi besedami v .,Bclamiju“: „Milostiva, bili ste moje najlepše doživetje. “ Dihvell o novem Forstovcm filmu Nato sem pričel razgovor z režiserjem in časnikarjem Dfivveliom, najboljšim poznavalcem Forstove filmske umetnosti. Poudarjal jc, da jc For-stov najnovejši film „Opereta“ renesansa glasbenega filma, česar svet doslej sploh še nt doživel. Forst prikazuje v njej kot glavni igralce tragično vlogo največjega ustvaritelja dunajske operete Franza Jaunerja. Straussove in Suppejevc melodije so prišle do popolne veljave. Ta film je prav za prav mednarodnega pomena, ker govori jezik tega filma vsem narodom, saj so problemi srca pri vseh narodih isti. Prisrčno slovo Vse prehitro je potekla ura obiska \V. Forsta v Mariboru. Tik pred odhodom vlaka sc je pripeljala družba na 'kolodvor, kjer so ljudje priredili Forstu prisrčne ovacije. K slovesu je prišel tudi mariborski nemški konzul Paulick s soprogo, še tik pred odhodom vlaka sta morala Forst in njegova soproga dati več avtogramov, zadnji avtogram s sliko pa je dobila mala mariborska „fjlmska diva“ Dušica Seku-lova, hčerkica mariborskega zdravnika dr. Sekulc. Fotoreporterji so napravili pri vlaku nekaj posnetkov, ki bodo Irajen spomin na prvo Forstovo krajše bivanje v Mariboru. -ig. m Odbor Francoskega krožka vabi vse i elane društva na prijateljski sestanek v j soboto, 1 marca, ob 20. v Krekovi ul. i št. 1 i-par„ levo. ! m V Materinskem tečaju bo drevi predava-I nje Pavle Hočevarjeve ^Vzgajajmo socialni 1 čut«. KONCERT v sredo 5. marca 1941 ob 20. uri v Sokolskem domu ^LASBiiNE MATICE Predprodaja vstopnic v knjigarni Koren, Gosposka ul., tel. 29-41. Kje se dobijo živilske nakaznice Med uradnimi urami od 8.—12. ter od 14.—17. se bodo jutri razdeljevale živilske nakaznice v 7 rajonskih raz-deliščih za sledeče ulice: Razdelišče I (dekl. ljud. šola v Miklošičevi): Ulica 10. oktobra. Usnjarska. Vojašniška, Vojašniški^ trg, Volkmerjev prehod, Žički prehod, Židovska ulica. Razdelišče II (dekl. ljud. šola IV.. vhod iz Razlagove): Grajski trg, Grajska, Jugoslovanski trg, Trg svobode, Vetrinjska, Vrazova, Ulica kneza Koclja. Razdelišče III (dekl. ljud. šola III., Razlagova): Trstenjakova, Cafova, Kersnikova, Kopitarjeva, Maistrova, Zrinjskega trg. Razlagova ulica. Razdelišče IV (deška ljud. šola IV., Gosposvetska): Koroška cesta. Razdelišče V (dekl. ljud. šola II., Žol-gerjeva): Frankopanova, Jezdarska ulica, Razdelišče VI (deška ljud. šola III.. Ruška cesta): Levstikova, Linhartova, Hočka, Magdalenski trg, Žitna, Malgajeva, Marmontova, Železničarska, Ljub* Ijanska ulica. Razdelišče VIT (telovadnica šole na Ruški cesti): Stritarjeva, Studenška, Taborska, Teslova, Poštelska, Tvorniška ulica. IZJEMNE VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI Predslojništvo mestne policije obvešča lastnike motornih vozil, da je kr. banska uprava veljavnost dovolil za izjemne vožnje z motornimi vozili, ki jc bila podaljšana že do konca februarja, spet podaljšala do konca marca 1011. m Sokol Marii>or 1 obvešča članstvo, da bo začetek občnega zbora 1. marca že ob pol 20. m. Lovsko društvo v Mariboru vabi vse lovce in prijatelje strelskega športa na sobno streljanje, ki je vsak zvečer od 20. dalje v kletnih prostorih Narodnega dom«. Lovci, skrbite za lovski pomladek. Poročila sla se gdč. Curk Ana in g. Čadež Vinko. Mlademu paru obilo sreče! Dospeli so novi modni časopisi (žur-nali) in revije za spomlad in poletje, V veliki izbiri dobite v TISKOVNI DRUŽBI, Cankarjeva ulica 1. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni-O. Kiffruanu, Aleksandrova c. It. * Trdo kožo in kurja očesa odstranim p brez bolečin, „BATA". Maribor. Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE Din 200.000.—: 69922 Din 40.000.—: 91096 Din 30.000.—: 90007 Din 20.000.—: 59246 Din 16.000.—: 18507 85174 Din 12.000.—: 2057 40289 71182 78956 Dm 10.000.—: 22124 37901 40936 8674« 88630 89852 91818 Din 8000.—: 33060 43719 45008 83041 90208 95605 Din 6000.—: 14198 25708 30216 35719 52178 53621 56260 58769 65484 65942 81865 84751 86168 Din 5000.—: 4727 15095 18284 21737 31196 45842 55073 60377 64663 69165 70480 77124 89996 93877 Din 4000.—: 1906 7536 11593 14341 17251 18291 19771 20366 23303 27674 28263 30946 32693 3389! 40347 41015 43721 44658 44311 40814 5049? 70815 72323 75119 78524 80451 84623 8625 91841 92625 96004 99232 12. dan glavnega žrebanja. (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) m Nočno lekarniško službo Uosla vrši! od 22. do vključno 28. februarja Kraljeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trfc št. 20, lel. 20-05 ter Magdalenska lekarna. Kralja Petra trg 3, lel. 22-70. Narodno gfedaffšče €e(rlek. 27. lebr., ob 20.: ,,Caričiiie Amazonke". Red C. Petek, 28. febr.: zaprlo. Sobofa, 1 marca, ob 20 : „Caričioe Amazonke". Red B. ■MSMHMrMBOHHnnHHHMI Kino v Mariboru ’ ESPLANADE KINO. Do vključno petka dunajski film „Triumf pravice". Oti--, Tressler, Oskar Sima. GRAJSKI KINO. Danes zadnjič ^Brodarji na sinji Donavi". Od petka daij< „Brez okovja" Olga Čehova. * UNION KINO. Do četrtka „Crna ekstaza*. Velika senzacija iz notranjosti Afriko Film v našem jeziku. Preureditev vremenske I IVU msice Na iniciativo m Slaro-katoliška cerkvena občina bo imela svoj redni letni občni zbor v nc-j dcljo, 2. marca, takoj po službi božji 1 v mali dvorani Narodnega doma. Služba i božja se bo pričela ob 9.: občni zbor pa Uiotitfga turističnega i odbora se te dni preureja vremenska hi-; ,. .... .. . . , ■" IManmski tuniški večer, v okviru ka- terega bo občinstvo lahko občudovalo krasote slovenske zemlje, bo jutri ol> 20. v dvorani Ljudske univerze. Predstava za dijaštvo bo v nedeljo, 2. marca, ob 9.30 istotam. v slučaju zadostnega števila prijav sq lx> dijaška predstava ob 11. ponovila, in higrograt za teden- Vsiopuiuit z'a dijake din 2. z razlago prognozej m Za .službo je prišla vprašat v kuhi- na Tržaški cesti neka ženska Ivo je odšla služkinja po gostilničarko, je izmaknila z obešalnika črii hubertiis ter pobegnila. «nMmniDaMMwnHBMHnnna šica na Slomškovem trgu po vseh pravilih vremenoslovja in z opremo vseh modernih naprav. Obnovljena bo celotna aparatura, po že izdelanem načrtu se bodo namestili sledeči aparati in naprave: termo-, baro- sko registriranje i. luzmso ijio^uozc ( m vremena, minimalni in maksimalni termo j »jo gostilne Karner meter, veliki aneroLd ■ (tlakometer), Icl stara sronieter (vlagomer), geografski in kli-matični podatki Maribora, načrt Maribora in okolice, vremenska poročila itd. Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani je podal- svoje strokovno mnenje. Dela izvršujeta tvrdki Bureš in Škrinjar. Zaradi današnjih težkih prilik se.je cjobava aparatov iz inozemstva, . J . . . . nekoliko zavlekla. Vte.,,1 lu,Ls,ič„i urad J » To'S! ffi JC pitvzel preureditev lil obnovo naše, ZFO, je s skokom na 93 m za 3.5 m izboljšal vremenske hišice, ki jo bo vzdrževal in dosedanji Novšakov rekord iz leta 1938. Med j nemškimi gosti je postavil najdaljšo znamko j Palme z 98 m. Vreme je krasno, skakalnica v odličnem stanju, vsi smuski poleti so se kon- 111 Nezaklenjeno kolo je nekdo odpeljal tkalki Olgi Močnikovi iz Nasipne ulice z dvorišča neke gostilne v f rankopanovi ulici. Kolo imu številko 2-197034 ter je vredno 1200 din. m Tri pi^Hins} v vrednosti <>(M) din je nekdo ukradel ponoči z dvorišča v Dvorakovi ulici uradnici elektriškegla podjetja Antoniji Brecelnikovi. m Aktovko z naročilnicami je nekdo izmaknil trgovskemu potniku Frideriku Šap-cu v neki mariborski kavarni, kjer jo je za liip pustil ležati lia stolu. m Maščevanje zaradi tožarenja. Dve delavki iz tvomice Doctor in drug sta po delu v tovarni počakali v Crtomirovi, ulici tkalko Marjeto Bučarjevo, jo napadli ter laže poškodovali. Zagovarjali sta se s tem da jih je Bučarjeva stalno tožila pri poslovodji. imel v,svojem varstvu. Izboiišan Jugoslovanski rekord v Plan!ci Včeraj je bil v Planici na veliki skakalnici 90 in 98 m, Lahr 84, 92 in 95 m, Ge.ring .73 in 83 m, Klopfei; 82, 95 in 97.5 m, Kraus 87, 93, 97 m. Naši skakalci: Novšak 65 m, Klančnik 72 m, Pribošek 70 m, Mežik 58, 72, 77 m, Ne-dog 68.5 m, Zalokar 58 m, Finžgar 68, 82, 93 m. najboljših tekmovalcev zmaga trikrat zaP°rf-doma ali petkrat v presledkih, in sicer ga do«-oni tekmovalec, ki v zmagovalnem mostv‘ doseže v treh zaporednih ali petih tekmah presledkih najboljši skupni čas. Letošnje tekmovanje bo 2. marca s startom ob 8. uri pod Jezerskim vrhom pri Seniorjevem domu. Pravico tekmovanja imajo vsi klubi SZSZ z moštvi 3—4 tekmovalcev, Pf ‘čemer se pri oceni upošteva čas treh najboljših. Prijave sprejema gdč. Ljubica Cingeri'. Maribor, »Putnik«, Trg svobode, kjer se done tudi nadaljnja pojasnila, do I. marca ob 11,» naknadne prijave pa 1 uro pred startom. Prijavnine ni. ŽIVILSKE NAKAZNICI: ZA STI DKM V- ■ XK Občinski preskrbovalni, urad Studenci pri .Mariboru naznanja svojim občanom, da se bodo delile živiiske nakaznice za mesec marec v nedeljo 2 marca 19(1. od 7 do 18. v deški ljudski šoli. Nove živilske nakaznice se bodo izdajale lu proti predložitvi pravilno izpolnjenih glav prejšnjih nakaznic. Kdor je izgubil glavo nakaznice, naj se oglasi 1. marca I. 1„ ob Iti. v občinski pisarni. Občinstvo sc opozarja, da po možnosti dvignejo vsi določenega dne živilske nakaznice. m Kuharske razstave in slanikove pojedine so {tri redili včeraj hotel ,,Orcl“, ..Velika kavarna^ ..Grajska kletV in g. Kačič. čali brez padcev. Podrobni rezultati treninga kažejo sledeče uspehe: Nemci: M«ir 75 in 88 m, Palme 92, Za posebne vlake se je treba prijaviti pri »Putniku«, ki sestavlja tudi skupine za polovično voznino. Vstopnirra znaša za osebo din 15.—. Smučarska nedelja na Pohor:u Prvenstvo MZSP v alpski kombinaciji Zimski športni odsek SPD Maribor bo priredil 2. marca 1941 prvenstvo Mariborske zimsko športne podzveze v alpski kombinaciji. Tekmovanje v smuku bo na smuški progi inž. Lenarčiča izpod Jezerskega vrha pri Se-njorjevem domu. Proga 2.500 m ima višinsko razliko ca. 500 m. Slalom na progi 600 m z viš. razliko 160 m bo z Pavnjakovega vrha. Start za smuk bo ob 8., za slalom pa ob 13. PraVico starta imajo vsi verificirani tekmovalci JZSZ, v konkurenci pa le člani klubov MZSP. Prijave brez prijavnine je treba poslati najkasneje.do 1. marca ob it. na naslov gdč. Ljubica Cingerli, Maribor, »Putnik«, Trg svobode, naknadne prijave se sprejemajo do 1 uro 'pred startom za smuk. Tekmovanje moštev v smuku V svrho propagande in pospeševanja smuškega športa na Pohorju je daroval prejšnji gospodar Senjorjevega doma g. Lojze Straš-nik iz Maribora lep prehodni pokal za smuško tekmovanje moštev na progi inž. Lenarčiča^ Darilo preide v trajno last moštva," ki s trojico Inž. Lenarčič za smuško propagando V svrho pospeševanja in propagande smuškega športa je razpisal industrijec inž. l zadnje prireditve, nov rezultat mora biti boljši, sicer se darilo za ono leto ne podeli. s Pred pričetkom nogometne sezoni1. SK Železničar bo z ozirom na bljižnji začeta spomladanske nogometne . sezono pričel 'f rednim treningom za vse skupine jutri ol> 15. na. stadionu. s Odstop komisarjev KKP. SKZ je postavila ]x> razveljavljenju občnega zbora ?-:1 komisarja podzveze gja. Ivana Stuinber-gerju in Hermanu Bizjaka, ki bi naj do 2. marca sklicala občni zbor. Oba komisarja sla odstopila, morda zaradi nevoljc. s katero so športniki sprejeli sklep SKZ Slovenjgraška športna javnost, ki smatra novo vodstvo podzveze za pravilno i'(~ voljeno, ugiba, kakšen izhod bo našla )’z loga položaja SKZ, zlasti ker prevladuj® mnenje, da bi športni klubi novi občni zbor bojkotirali. MALI OGLASI da 20 Hcsed stanejo z davkom vred IS.— din. Vsaka nadaiiuia beseda 1.— din. Kdor išče službo, plača za fak oglas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno reklamo na stanejo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za pismene odgovo^p glede naslovov v malih oglasih maša posebna pristojbina 3.— din, kateri znesek je treba nriložiti v znamkah. Male oglase le treba plačati takoj pri naročilu. Pri plsuenih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse uiale oglase, čo so dcboH> tiskani, velja dvojna tariia. SLUŽBO DOBI do 20 beSed !5 Jin. vsaka iindaijnia beseda 1 din TRGOVSKA POMOČNICA se SLTujtne ali se odda trgovina na račun. Ponudbe na oglasni cddelek »večernika« pod »Kavcija 2—5000«. 23311-2 OOOC f U IJA KANC TEKSTILNI TEHNIK z absolvirano tekstilno šolo in prakso, se sprejme Ponud be z navedbo plače, dosedanjega službovanja in osebnih podatkov na oglasni oddelek »Večernika« v Mariboru pod »Pomočnik obratovodje« 23319-2 Sprejme se SOSTANOVALEC na celo oskrbo ali brez. Miklošičeva 6-1. 23321-2 vlcJe posestvo- v okolici Banje Luke išče najemnika 7. veččlansko delovno družino. Pogoji ugodni Naslov v oglasnem oddelku ■■ Večernika«. 23322-2 SOBO ODDA Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I diu l.cpa, sončna, opremljena SOBA se odda za eno ali dve osebi s celo oskrbo. Vprašati Primorska ul 10, pritličje 23313-8 Lepo opremljena SEPARIRANA SOBA se odda ev- z oskrbo. Frankopanoma 23-1. Ogledati od 3. do (i, popoldan. 23307-8 SOBA t/razna, velika, sončna, vhod s stopnišča se v centru mesta odda, Pipuševa ul 6-1, desno. 23306-8 Takoj se odda PRAZNA SOBA svetla, sončna, v sredini mesta, popolnoma novo urejena, mirni in solidni osebi- Naslov ,v oglasnem oddelku »Veččr-.nika«. • 23304-8 POSEST do 20 besed 20 din. beseda 2 vsaka uadaljni« din Pripravno ZEMLJIŠČE 5600 kv. m v bližini dolenjskega kolodvora v Ljubljani se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23257-11 VOGALNA PARCELA na prometni točki sc proda. Vprašati od 12. do 14. ure, Kralja Petra c 74. Studenci. __________ 23308-11 Prodani STAVBENO PARCELO I eca. 1000 m2 na zelo lepem prostoru v mestu Vprašati Maribor. Jenkova ul. 6-1. , 2,3294-11 ! FRIZERJI POZOR! Aparat za. trajne kodre »Lu-,xus« naprodaj. Ogled pri Ma ,reš. Gosposka 15. 23303-13 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka adaljnja beseda 1- din Prodam tnalo rabljen PISALNI STROJ ■ »Smith« 3000.— in dobro ohranjen »Adler« 2000- Oba stroja sta velika pisarniška, lidružeiiie. Ulica kneza Koc-lia 5. 23314-H * POHIŠTVO-OPREMA do 20 bešed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din PREPROGE iu klubska garnitura ter zdrvniški instrumenti se prodajo v skladišču Meljska cesta 27._____________23260-17 Prodam PISARNIŠKO MIZO m m manjšo mizo, OBRT ■ TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljuj? besedr 2 din Prijavite naročilo na MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-Melje, tel. 20-83. 22809-13 Nogavice traine po »Nlmela. Vopalt mmmmmmmmm dolgo fotelja, železno stiskalnico za prtiče. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23316-17 VOZILA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din MOTORNO KOLO 200 ccni. popolnoma novo, se takoi proda za polovično ceno. Vpraša se v trgovini s klobuki Čančala. (Slavni1 trg št- 17. 233119-22 PRIDELKI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Ogromen uspeh dosežete s sajenjem ranih BUČ Pošljite 25,- din in prejeli boste obširno navodilo. Žarko Spasojevič, posestnik, Žica, Kraljevo. 23323-23 IZGUBLJENO 1o 20 besed 15 dirt vsaka nadaljnja beseda 1 din Včeraj zvečer se ie izgubila ŽENSKA TORBICA •v mestnem parku. Pošten naj ditelj naj jo odda proti lepi-nagradi na policiji. 23324-27 Od Si/lorave do Save od 3)onave do 3)rave oioti kašlju vzemi y&wame£e \\u Zavojček din 5*- v apotekah H Sirite „Večernik" ! RAZNO jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam enovprežno KONJSKO OPREMO z uzdo in vajeti v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23317-28 Mi salon ..Pavla" Trajni kodri samo p»i Pavli, specialiteta trajne brez vodne onou-i«cije, 6 mmečn^ pismena garancija- Najmodernejši salon- Najboljša postrežba po nižjih cenah. Salon ..Pavla" Koroška 0 Prodaja v Mariboru SCHMEIDED m sinova lurčičeva i ■ZAGBEB. NIKOLIČEVA lo" mmfimssmm1 »NlMELAc preprečuje spuičanje petelj (sank) Din 30'- UNOPROOAiA Trgovski lokal v Maribora >NIMELA< C C L J E, poitnl pradal 3 Dobt te v drogerijah In trgovinah I isku s stranskimi prostori, ob prometni cesti, iščemo. Ponudbe, poslati pod šifro »Najemnina« na ogl. odd. lista. Bančno kom. zavod Aleksandrova cesta 40 Kupuje in prodaja Valute vseh vist, tudi zlatnike Vrednostne papirje iiiici Preskrbuje: Inkase, Posojila, Naložbe kapitala Hranilne knjiiice Prodaja srečk državne razr. loterije Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „ Večernika'1 čim pr e j v tednu, najkasneje do petka ’|27. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V E ČER NIK« Oglasni oddelek. Izdala in urejuje MJOl.l KIIi.MKAli v Mariboru 1 isku Munborsku tiskarna d d. predstavnik S1ANK.0 Utlhl-A v Mariboru — Oglasi po ceniku - ttokopisi sc ue vračajo. — Ureduištvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Ieleton uredništva Siev. 23-67 in uprave štev. 2S1-67, —• Poštni čekovni račun štev 11 409-