TEDNIK
=^—^3
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Pa J), jj_
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 5	CELOVEC, DNE 28. JANUARJA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Dvoje časopisnih mnenj o koroških Slovencih
Slepomišenje okoli slovenske kmetijske šole?
Dolgoletna zahteva koroških Slovencev je javna oz. s pravico javnosti opremljena kmetijska šola za fante s slovenskim učnim jezikom. Pri razgovoru z zveznim kanclerjem dr. Kreiskim na Dunaju dne 18. decembra 1970, je kancler že uvodoma, ne da bi o tem vprašanju poprej spregovorila zastopnika koroških Slovencev, povedal, da bodo koroški Slovenci dobili javno kmetijsko šolo za fante s slovenskim učnim jezikom. Na naše ponovno vprašanje, ali gre za javno šolo ali za šolo s pravico javnosti, je kancler Kreiskj ponovno prebral ustrezni stavek iz svoje pismene priprave na razgovor in izrecno potrdil, da gre za javno šolo.
Treba je, da to dejstvo ponovno pribijemo, ker se država zdaj izmika obljubi, ki je bila podana pred avstrijskim zunanjim ministrom ter pred najvišjim zastopnikom dežele, deželnim glavarjem Simo.
Na drugem mestu prinašamo tri dokumente, ki naj — v zvezi s tem uvodnikom — izpričajo, kakšna je resnična situacija.
14. januarja je namreč naslovil kancler Kreiskj na obe osrednji organizaciji pismo (prinašamo ga na drugem mestu!), v katerem pravi, da je stališče osrednjih organizacij (objavljeno v Kleine Zeitung z dne 24. XII. 1970, ampak tudi v Volkszeitung in v VVahrheit und Volkswille istega dne) nepravilno. To gledanje moramo odločno zavrniti. Prav tako pa moramo zavrniti naslednje trditve, kjer je rečeno, da zvezna vlada pri razgovoru dne 18. dec.- 1970 ni mogla dati obljube, za katere realizacijo ni pristojna. Pri razgovorih je namreč z daljšo razpravo tudi sodeloval najvišji zastopnik dežele. Mimo tega pa ni zadeva manjšine reševati kompetenčna vprašanja. Zaščita slovenske narodnostne skupnosti je zadeva avstrijske države v celoti. Prav v sedanji politični konstelaciji, ko je oblast tako na deželni kot na državni ravni v rokah socialistov (v deželi celo z absolutno večino!) ne more in ne sme biti tozadevnih nesoglasij. Koroškim Slovencem gre za javno kmetijsko šolo oz. za šolo s pravico javnosti, najsi jo zdaj da zveza ali dežela. Socialisti se zdaj ne morejo več izgovarjati na črno vlado.
Že 2. avgusta 1969 smo — po večkratnih predhodnih tozadevnih intervencijah — naslovili na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo daljše pismo. Tedaj nam je bilo dne 15. oktobra 1969 sporočeno, da spada ustanovitev javne kmetijske šole v kompetenco dežele, medtem ko za ustanovitev šole s pravico javnosti sploh ni zakonite o-snove, ker privatni šolski zakon iz leta 1850 ne velja več. Ker smo obvestili o pismu tudi deželnega glavarja, nam je le-ta 7. avgusta 1969 sporočil, da je pisal ministru Schleinzerju in da podpira našo tozadevno prošnjo. Potem pa, ko smo poznali stališče in pravno situacijo, smo se seveda obrnili s prošnjo na deželo. Od deželne vlade pa smo dobili 17. decembra 1969 odgovor, da se zakon o organizaciji kmetijskih šol šele pripravlja in da m zakonite podlage za novo javno šolo.
Iz pisma kanclerja Kreiskega pa je razvidno, da je še v zvezni kompetenci dati obstoječim šolam pravico javnosti.
Vprašati se moramo, kakšna je zdaj resnična pravna situacija; vprašati se moramo pa tudi, ali je dana pripravljenost za rešitev problema na deželni in zvezni ravni. Ljubljansko »Delo« je kmalu po dunajskih razgovorih pisalo, da smo dobili koroški Slovenci javno kmetijsko šolo, zdaj
Na Koroškem se je razgibalo. Slovenci se zbujajo iz svoje potuhnjenosti, zaspanosti, iz brezzgodovinskega životarjenja. Vzporedno s tem se je razgibala tudi avstrijska, iz-venkoroška publicistika. O kor. Slovencih poročajo v radiu, televiziji, v raznih revijah, tednikih, dnevnikih. Kajti lanski 10. oktober je razburil duhove, ne samo na Koroškem. Za 10. in za 26. oktober so se pojavili na južnem Koroškem dvojezični napisi. Slovenska mladina je pokazala, da noče več brez posledic opazovati raznarodovanja, pritiska, prikritega in javnega, nikakor pa ne več stati ob strani, ko zaradi tega nepretrganega raznarodovanja in porivanja koroških Slovencev v zakotje brezosebnosti propada čedalje močneje narodna zavest.
Tu bomo prinesli kratko oceno dveh člankov, ki sta nastala prav zaradi novega položaja na Koroškem; oba članka sta objavila dunajska časopisa, in sicer „Express“ od 21. januarja ter „Furche“ od 23. januarja, oba na strani 3.
Pod naslovom „Krise auf Vorrat"
piše Hans Mahr v začetku svojega članka v „Expressu“, da je v vsakdanjem življenju pravzaprav vseeno, kake narodnosti je ta, kake oni. Tako Slovenci kot Nemci so se navadili sožitja. Seveda je to samo varljiv mir, kajti vsaka nepremišljena beseda bi zbudila stare rane, stara nasprotstva. „Je
Dogodivščina iz Velikovca
„Gemeinde Europas". — Ta napis te zabode v oči, če se pripelješ v evropsko (pa ne vendar v azijsko?) občino Velikovec. Tudi mi smo ga ..registrirali". Pač, napis je o-stal le napis. O evropskem duhu nismo čutili v „svetem" Velikovcu ničesar. Razen, če mislimo na ..združeno Evropo", ki naj bi bila nemška.
Gotovo so bili v Velikovcu samo poedinci, ki so ..uničili" napis ..Gemeinde Europas", ne moremo soditi vseh po dejanjih tistih histeričnih hujskačev, a kar se je zgodilo, priča glasneje in bolj prepričljivo o koroških ali pa samo „velikovških“ dogodkih, kot vse lepe besede.
Ustavili smo se v Velikovcu, v gostilni Liegl. Okrepčali smo se. Pogovarjali smo se slovensko. Veselo razpoloženje je rodilo nekaj domačih pesmi. Koj, ko so čuli našo domačo pesem nekateri velikovški mladinci,
se pa izkaže, da za tako rešitev ni niti zakonite podlage.
Kakor pozdravljamo koroški Slovenci, da je prišlo do ponovnih kontaktov med slovensko narodnostno skupnostjo in vladnimi predstavniki, se moramo pa vendar danes kritično vprašati, kakšen je bil resnični efekt tega pogovora. Ugotavljanje manjšine je odklonil že prejšnji kancler dr. Josef Klaus po svojem tedanjem obisku v Beogradu. Ostane potem kot konkreten rezultat le še sporočilo, da je v zveznem proračunu povišana vsota za kulturne in gospodarske potrebe koroških Slovencev.
Menimo, da bodo morale oblasti končno pričeti s celovitim reševanjem narodnostnega vprašanja na Koroškem, sicer se utegne pripetiti, da je sedanja pomiritev le premirje.
pač kot v ognjeniku... Na zunaj kažemo Korošci otrdelo skorjo, pod njo pa se kuha in kipi kot nekdaj!"
Veliki mejnik v tem narodnostnem boju je bilo leto 1920. Po izidu ljudskega štetja se je pokazalo pravo nasprotje. »Ljudje, ki so poprej več ali manj dobro živeli drug poleg drugega, so bili zdaj razkosani v večino in manjšino." Slovenci, ki so glasovali za Jugoslavijo, so zaradi tega trpeli, pogosto niso dobili dela. Za časa nacizma se je položaj še poslabšal. Tristo slovenskih družin je moralo zapustiti nemško nacionalno Koroško. Mnogo Slovencev je šlo med partizane.
Po vojski se je položaj le počasi unesel. V državni pogodbi se je morala Avstrija obvezati, „da bo branila pravice slovenske manjšine in jamčila za njeno samobitnost. Toda do zdaj te obveznosti še ni izpolnila docela."
Potem, ko navaja, da živi na Koroškem med 15.000 in 25.000 Slovencev, se Mahr sprašuje, kako upošteva Avstrija oz. Koroška pravice koroških Slovencev. Najprej o-menja šolsko ureditev, nato pa citira deželnega glavarja Simo, ki je izjavil, da bo imela Slovenska gimnazija prednost pri zidavi. Čeprav imajo Slovenci še želje glede šolske ureditve, je ta točka po vsej verjetnosti »rešena", piše Mahr. Tudi rešitev o dvojezič-
so čutili, da se krhajo velikovški zidovi, pa so nas takoj polili kot branilci tega slavnega koroškega mesta z vročo smolo psovk. Pozdravili so nas z mednarodnim pozdravom »Tschuschl".
Hoteli so seveda pokazati vse svoje glasbene in glasne zmožnosti ter se vsedli kot »dobri" sosedje k sosednji mizi. Začeli so peti, seveda po »koroško", po vojaško. „ln die Berg bin i gern", in tako dalje, pa še kako vojaško navmes. Kot Korošci in nekdanji vojaki smo se pač pridružili. Če pa smo zapeli spet kako domačo, slovensko, so naši sosedje nategnili vse registre svoje glasnosti in nas pozdravljali ali z nemškim petjem ali pa z mednarodnim (seveda tudi velikovškim) pozdravom »Tschuschl". Prigovarjali so nam, naj gremo dol k Titu, češ tu na Koroškem smo »Korošci", a ne Slovenci.
Ker smo videli, da smo motili s svojo navzočnostjo dobro razpoloženje sosedov, pa tudi, ker se nam je mudilo domov, smo zapustili gostilno. Soseska pa nas je spremljala še do garderobe, kjer so se poslovili od nas s »Tschuschem".
Še prej pa smo jih vprašali, ali sploh vedo, kaj počnejo. Marsikdo od nas je moral odslužiti Hitlerjevo vojsko, a sinovi Hitlerjevega duha najbrž niso mogli in še ne morejo preboleti tega, da živimo danes končno v svobodni, demokratski družbi (ali pa bi po izjavah uradnih predstavnikov vsaj morali živeti).
Človek se čudiš, kake stvari doživljaš kot zaveden koroški Slovenec. Vprašaš se, od kod jemlje mladina vse to. Gotovo si tega ni izmislila sama. Tudi upala se bi tega ne, če ji takega histeričnega šovinizma in nacističnega nacionalizma ne bi vlivali starejši.
Quo vadiš, »Gemeinde Europas"?
—unu—
IZ VSEBINE:
Koroški listi o
kmetijski šoli v Podravljah	str.	2
Je to enakopravnost?	str.	3
»Parada na ledu" — paša za oči	str.	5
Četrti ameriški vesoljski polet na Luno str.	5
Stari običaji pri porokah na Krasu	str.	7
Radiotelevizijski program	str.	8
nem uradovanju treh sodnih okrajev ne u-streza željam koroških Slovencev. Tu citira Mahr mnenje dr. Vospernika; »Prvič zahtevamo uvedbo slovenščine kot uradnega jezika v štirih nadaljnjih sodnih okrajih in drugič vprašanje dvojezičnosti v mnogih občinah še ni pojasnjeno. Kljub priporočilu deželnega glavarja so večinoma dopustne samo vloge v nemščini!"
Najbolj aktualni izobesek narodnostnega vprašanja na Koroškem pa so trenutno krajevni napisi. Avstrija se je obvezala, da jih bo dala Slovencem. Ista Avstrija, ki se bori tako vztrajno za pravice južnih Tirolcev, je doslej odpovedala v lastni deželi. Niti v enem primeru ni izpolnila paragrafa 3 člena 7 državne pogodbe. Nemška večina se brani proti dvojezičnim napisom, ker jo stalno podžigajo nemškonacionalne organizacije. Če bi dali koroškim Slovencem vse pravice, bi baje odprli vrata na stežaj jugoslovanskim zahtevam.
»Za nas koroške Slovence je boj okoli krajevnih napisov znak, kako malo se brigajo drugi za razumevanje".
Na vprašanje, zakaj Avstrija noče dati Slovencem dvojezičnih krajevnih napisov, ugotavlja deželni glavar Sima: »Ker je tu še eno vprašanje. V kateri občini je manjšina tako močna, da lahko zahteva dvojezičen krajevni napis?" Seveda dvojezičnih krajevnih napisov tudi ne more biti povsod tam, kjer so dvojezične šole, ker »tudi to ne u-streza več najnovejšim številkam." Tudi u-gotavljanje manjšine zavrača deželni glavar, »ker bi potem nastal narodnostni boj!"
Na Koroškem ne morejo rešiti narodnostnega vprašanja v smislu državne pogodbe, ker se buni proti temu večina poklicnih vče-rajšnjikov. Politiki pa se bojijo vsi naslednjih volitev. Zaradi tega predlaga deželni glavar Sima, naj bi v prvi vrsti obveščali ljudstvo. »Če se bo vzdušje med narodnostnima skupinama zboljšalo, se bo gotovo tudi daio govoriti o vprašanju krajevnih napisov," zaključuje Sima svoje misli.
Pač, vse dotlej bo ostala koroško-avstrij-ska »kriza v zalogi" (Krise auf Vorrat).
»Kriza ob vznožju Karavank?" (Krise am FuB der Karavvanken)
je naslovil VVolf in der Maur svoj članek v »Furche".
Uvodoma piše, da so zagrešili napake vsi, Slovenci kot Heimatdienst, deželne in zvez-
(Nad.iljcvanje na 5. strani)
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Vsa prosvetna društva in kulturne skupine farne mladine opozarjamo, da bosta obe osrednji kulturni organizaciji KKZ in SPZ nadaljevali z REŽISERSKIM TEČAJEM za režiserje in igralce v prosvetnem domu v Tinjah. Začel se bo v soboto, 30. januarja 1971, ob 14,30 in se bo končal v nedeljo, 31. 1., ob 16. uri.
Posebno razveseljivo bi bilo, če bi mogli na tečaju pozdraviti nekaj več dijakov iz višjih razredov gimnazije, učiteljev in akademikov.
Quo vadiš, »Gemeinde Europas"?
OD TEDNA DO TEDNA
VOLITEV PREDSEDNIKA V AVSTRIJI
Za volitve predsednika, ki bodo 25. aprila letos, so se vse tri stranke že odločile. Dve veliki stranki sta že določili svoja kandidata za predsedniške volitve, in sicer je Avstrijska ljudska stranka imenovala za kandidata nekdanjega zunanjega ministra dr. Kurta VValdheima, Socialistična pa sedanjega državnega predsednika Franza Jonasa, medtem ko je Svobodnjaška stranka (FPO) sklenila, da ne bo imenovala lastnega kandidata.
FINEC NAMESTO U TANTA
Od tedaj, ko je glavni tajnik OZN U Tant sporočil, da ne namerava več kandidirati za to mesto (njegova poslovna doba poteče 31. decembra letos), živahno razpravljajo na sedežu svetovne organizacije o njegovem nasledniku. Glavni favorit je za sedaj finski predstavnik v Združenih narodih Max Ja-kobson. Ameriški diplomatski krogi v New Yorku so navedli poleg Finca še nekdanjega avstrijskega zunanjega ministra dr. Kurta "VValdheima. Sovjetski diplomati so izjavili, da bi tudi Moskva pristala na imenovanje Jakobsona, medtem ko se niso ogreli za VValdheima.
Tako Avstrija kot Finska sta nevtralni državi, vendar je Helsinki — ne samo zaradi zemljepisne lege — mnogo bližji Sovjetski zvezi, kot pa Dunaju, ki bolj teži na Zahod. Jakobson je po rodu Žid, vendar so arabske države pozitivno (tako kot tudi Izrael) ocenile njegovo delo ob priliki arabsko-izraelskega spora.
V Združenih narodih pa navajajo tudi druge možne kandidate za U Tantovega naslednika: odposlanca za Bližnji vzhod Gun-narja Jarringa (Švedska), predsednika 25. glavne skupščine Edvvarda Hambra (Norveška), komisarja OZN za begunce Sadrud-dina Khana (Iran), veleposlanika Cejlona pri OZN Shireya, singapurskega premiera Lee
Kuana Yuja, etiopskega veleposlanika pri OZN Mak Onemo, ganskega predstavnika Roberta Gardinera, bivšega čilskega predsednika Freija in mehiškega namestnika zunanjega ministra Roblesa.
ODNOSI MED JUGOSLAVIJO
IN KITAJSKO
Odbora sveta narodov in družbeno-poli-tičnega sveta zvezne skupščine za zunanjo politiko sta na seji, po poročilu veleposlanika Jugoslavije v Pekingu Oreščanina, podprla ukrepe za nadaljnji razvoj in vsestranski napredek odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko. Na seji je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napredka v odnosih med Jugoslavijo in Kitajsko in ocenjujejo, da so pogoji za nadaljnji razvoj in razširitev jugoslo-vansko-kitajskega sodelovanja v obojestranskem interesu.
RESOLUCIJA ČEŠKE PARTIJE
Centralni komite češke partije je decembra objavil resolucijo, v kateri se obravnava dogodke 1968. leta ter opravičuje sovjetsko intervencijo. V resoluciji je rečeno, da je bila intervencija čet varšavskega pakta nujna, da se prepreči državljansko vojno s tisočerimi mrtvimi, da je prišlo do ostrega protirevolucionarnega položaja in da je „na tisoče" Čehoslovakov pozvalo Sovjetsko zvezo, da posreduje. Obtožuje se Dubčka in druge voditelje, da so onemogočili delovanje partije.
MAJHNO OROŽJE
ZA „ZRAČNE GUSARJE"
V VVashingtonu je bila mednarodna konferenca za varnost na letalskih progah. Na tej konferenci je 80 strokovnjakov iz raznih držav razpravljajo o možnosti uporabe in učinkovitosti elektronskih naprav, ki naj bi preprečevale „zračno gusarstvo". Med drugim so strokovnjaki proučevali učinkovitost
X — žarkov in televizije v zaključenem krogu, za pregledovanje potnikov. Poleg tega pa tudi učinkovitost takega pregledovanja s psi, ki naj bi bili izvežbani, da z vohom odkrijejo kemično razstrelivo. Drugi strokovnjaki so predlagali, da bi proučevali »zračnega gusarja" po njegovem psihičnem vedenju, to naj bi namreč agentom odkrilo potencialnega »gusarja"
Ob koncu konference so vse svetovne letalske družbe prejele sporočilo, da bi mogel kdo izmed potnikov biti oborožen z majhnim orožjem v obliki zapestnih gumbov. To orožje naj bi bila zelo majhna pištola, ki pa lahko izstreli smrtonosen naboj.
V	Miamiju na Floridi je policija že zaplenila dan po božiču sedem takih pištol (dolgih okoli 4 cm) nekemu potniku, ki je stopil v letalo družbe „Boac“. Letalo je bilo namenjeno v Tel Aviv, moški pa je trdil, da so pištole, ki so jih pri njem našli, le spominčki.
Miniaturno orožje so nato dali v pregled strokovnjakom za balistiko. Ti so ugotovili, da je naboj iz take pištole lahko smrtonosen, če je izstreljen iz velike bližine. Iz velike bližine se lahko namreč tak izstrelek zarije za nekaj več kot tri milimetre globoko v zelo trdo lepenko. Če bi tak izstrelek zadel oko ali uho ali iz zelo velike bližine v tanko lobanjo, bi lahko povzročil zelo hudo rano ali celo smrt. Kljub temu pa izstrelek miniaturne pištole ne more prebiti stene letala.
Te majhne pištole lahko odkrijejo na letališču z dosedanjimi ukrepi proti »zračnemu gusarstvu". Miniaturno orožje prodajajo pod imenom „Xythos“. Pištola lahko izstreli v naglem zaporedju šest nabojev kalibra 6 mm.
O JACKSONOVI UGRABITVI
V	URUGVAJU
Novinar Švedske televizije Jan Sandgvist je glavnemu stockholmskemu dnevniku „Ex-pressen" sporočil nekaj podrobnosti o pogovoru, ki ga je imel z urugvajskimi gverilci »tupamaros" v zvezi z ugrabitvijo britanske-
ga poslanika Geoffreya Jacksona. (Le-tega so gangsterji ugrabili 8. 1.) Ob zaključku intervjuja sta mu gverilca zaupala, da bodo morda izpustili angleškega diplomata čez tri mesece, ne da bi nič zahtevali od vlade. Nista mu pa povedala, zakaj nameravajo gverilci tako ravnati.
Ugrabitev poslanika Jacksona je obravnaval tudi angleški zunanji minister Joseph Godber, ki je izjavil: »Zaman je, da skušamo skrivati, stanje je zelo napeto in prav nič rožnato." Poudaril je dalje, da je angleška vlada stalno povezana z urugvajsko.
50.000	DOLARJEV ZA MENGELETA
Dokumentacijski center za nacistične zločine s sedežem v Haifi je razpisal nagrado
50.000	dolarjev za tistega, ki bo ujel nacističnega zločinca Josefa Mengeleta. Men-gele se sedaj skriva v Paragvaju.
Center si tudi prizadeva, da bi dosegli pri paragvajskih oblasteh izročitev Mengeleja.
PAPEŽ — SAMOTAR
Markuš M. Ronner je v švicarskem tedniku »Die Weltwoche“ v članku »Papež samotar" prišel do zaključka, da papež Pavel VI. ni šibak papež. O njem si je svet ustvaril podobo bolj ali manj neodločnega cerkvenega poglavarja, razpoloženega pesimistično, ker je nastopil za Janezom XXIII., ki je bil poln skoraj naivnega optimizma. Ko bi bil sedel na Petrov prestol pred Janezom XXIII. in bi s svojimi prehodnimi u-krepi pripravil pot koncilskemu papežu, bi svet sodil o Pavlu VI. drugače. Papež, ki si je upal izdati odlok, ki prepoveduje čez 80 let starim kardinalom voliti papeža ter je s tem pretrgal stoletja stare tradicije in prelomil apostolsko ustavo — kakor mu je očital mogočni kardinal Ottaviani — ne more biti šibak papež. S svojim ukrepom je Pavel VI. zaprl vrata v konklave 25 kardinalom ter je dovolj pokazal svojo odločnost. Očiten je njegov namen, da omogoči v vodstvo Cerkve dotok sveže krvi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinmu TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Koroški listi o kmetijski šoli v Podravljah
»KLEINE ZEITUNG", 23. XII. 1970:
Offentlichkeitsrecht fiir Fachschule Fdderiach
Bei der Unterredung der Karntner Min-derheitenvertreter mit Bundeskanzler Dr. Kreisky in Wien vvurde auch das Problem der Verleihung des Offentlichkeitsrechtes fiir die „Landwirtschaftliche Fachschule fiir Burschen mit slovvenischer Unterrichts-sprache" in Foderlach erortert. Dr. Kreisky erklarte grundsatzlich seine Bereitschaft zur Losung dieses Problems. Bereits im Au-gust 1969 vvurde von den Tragern der Schu-le Foderlach, dem Rat der Karntner Slovve-nen und dem Zentralverband slovvenischer Organisationen in Karnten, an das Landvvirt-schaftsministerium ein diesbezuglicher An-trag gestellt. Ihm vvurde damals nicht statt-gegeben. Nun hat LH. Sima das Landvvirt-schaftsministerium neuerlich gebeten, den VVunsch der Minderheit vvohlvvollend zu prii-fen. Die Zustandigkeit fiir die Verleihung des Offentlichkeitsrechtes an Privatschulen liegt namlich nicht beim Land, sondern beim Bund.
»KLEINE ZEITUNG", 24. XII. 1970:
Minderheiten-Organisationen stellen klar
Zu verschiedenen vviderspriichlichen Mel-dungen bezuglich der Errichtung einer slo-vvenischen Landvvirtschaftsschule fiir Burschen im Zusammenhang mit dem Gesprach zvvischen Vertretern der osterreichischen Bundesregierung und Vertretern der slovve-nischen Volksgruppe in Rundfunk und Pres-se stellen die Vertreter der beiden Zentral-organisationen der Karntner Slovvenen (Rat der Karntner Slovvenen und Zentralverband slovvenischer Organisationen) fest:
Der Herr Bundeskanzler Dr. Bruno Krei-sky erklarte zu Beginn des Gespraches un-ter anderem von sich aus, daB eine offent-liche Landvvirtschaftsschule fiir Burschen mit slovvenischer Unterrichtssprache errich-tet vvird. Auf ausdriickliches Befragen von seiten der Vertreter der slovvenischen Volks-
gruppe, ob es sich um eine offentliche Schule oder um eine Schule mit Offentlichkeitsrecht handeln soli, erklarte der Bundeskanzler in Gegenvvart des Herm Landes-hauptmannes von Karnten, Hans Sima, de-zidiert: »Hier steht: Offentliche landvvirt-schaftliche Fachschule fiir Burschen mit slovvenischer Unterrichtssprache".
»VOLKSZEITUNG", 24. XII. 1970:
Kreisky verspricht den Slovvenen Landvvirtschaftsschule
Zu verschiedenen vviderspriichlichen Mel-dungen bezuglich der Errichtung einer slovvenischen Landvvirtschaftsschule fiir Burschen im Zusammenhang mit dem Gesprach zvvischen Vertretern der osterreichischen Bundesregierung und Vertretern der slovvenischen Volksgruppe in Rundfunk und Pres-se stellen die Vertreter der beiden Zentral-organisationen der Karntner Slovvenen (Rat der Karntner Slovvenen und Zentralverband slovvenischer Organisationen) fest: Kanzler Dr. Kreisky erklarte zu Beginn des Gespraches unter anderem von sich aus, daB eine offentliche Landvvirtschaftsschule fiir Burschen mit slovvenischer Unterrichtssprache errichtet vvird. Auf ausdriickliches Befragen seitens der Vertreter der slovvenischen Volksgruppe, ob es sich um eine offentliche Schule oder um eine Schule mit Offentlichkeitsrecht handeln soli, erklarte der Bundeskanzler in Gegenvvart von Landeshaupt-mann Sima dezidiert: »Hier steht: Offentliche landvvirtschaftliche Fachschule fiir Burschen mit slovv. Unterrichtssprache."
„VOLKSWILLE“, 24. XII. 1970:
Fachschule Foderlach: Wer ist zustandig?
Vom Landespressedienst vvird mitgeteilt: Bei der Unterredung der Karntner Minder-heitenvertreter am 18. Dezember in Wien mit Bundeskanzler Kreisky ist auch das Problem der Verleihung des Offentlichkeitsrechtes fiir die »Landvvirtschaftliche Fachschule fur Burschen mit slovvenischer Un-
terrichtssprache" in Foderlach zur Sprache gekommen. Bundeskanzler Kreisky erklarte grundsatzlich seine Bereitschaft zur Losung dieses Problems.
Die Schultrager von Foderlach, der Rat der Karntner Slovvenen und der Zentralverband slovvenischer Organisationen in Karnten, hatten bereits im August 1969 an das Landvvirtschaftsministerium einen Antrag gestellt, dem aber nicht stattgegeben vvurde. In diesem Zusammenhang vvird vom Landespressedienst erklart, daB die Zustandigkeit fur die Verleihung des Offentlichkeitsrechtes an Privatschulen nicht beim Land, sondern beim Bund liegt.
Wir vverden die Sachlage priifen und spa-ter vvieder darauf zuriickkommen. Was das Ansuchen um das Offentlichkeitsrecht be-trifft, so hat man nicht erst im August 1969, sondern schon viel fruher damit begonnen.
Inzvvischen haben sich auch die slovveni-
Dr. Kreiskv o
Republik Osterreich Der Bundeskanzler
Zl. 50.090-2b/71 Wien, am 14. Janner 1971
Sehr geehrte Herren!
Die Aussprache vom 18. 12. v. J., die mit Vorstandsmitgliedern Ihres Verbandes in einer sehr angenehmen Atmosphare statt-gefunden hat, hat meiner Meinung nach vvesentlich zur Entspannung der Lage bei-getragen und bedeutet sicher einen guten Anfang fur vveitere Gesprache, die verein-barungsgemaB im gleichen Rahmen vvie die Aussprache von 18. 12. v. J. in der ersten Halfte ds. J. fortgefiihrt vverden sollen.
Um dieses gute Klima zu erhalten, glau-be ich darauf hinvveisen zu sollen, daB die in der »Kleinen Zeitung", Karntner Ausga-be, vom 24. 12. v. J. auf Seite 12 enthaltene Veroffentlichung »Minderheiten-Organisationen stellen klar" nicht unvvidersprochen bleiben kann.
Es ist vvohl richtig, daB Ihre Hauptforde-rung bezuglich der landvvirtschaftlichen Fachschule in Foderlach auf Errichtung einer offentlichen Schule gerichtet vvar. Ihr Alternativbegehren vvar jedoch auf Verleihung des Offentlichkeitsrechtes gerichtet.
schen Organisationen zu Wort gemeldet und erklarten in einer Pressemeldung:
»Der Herr Bundeskanzler Doktor Bruno Kreisky erklarte zu Beginn des Gespraches unter anderem von sich aus, daB eine offentliche Landvvirtschaftsschule fur Burschen mit slovvenischer Unterrichtssprache errichtet vvird. Auf ausdriickliches Befragen von seiten der Vertreter der slovvenischen Volksgruppe, ob es sich um eine offentliche Schule oder um eine Schule mit Offentlichkeitsrecht handeln soli, erklarte der Bundeskanzler in Gegenvvart des Herrn Landes-hauptmannes von Karnten Hans Sima dezidiert: »Hier steht: Offentliche landvvirtschaftliche Fachschule fur Burschen mit slovvenischer Unterrichtssprache."
Es geht hier offenbar um zwei Fragen. Die Errichtung einer neuen Schule und die Verleihung des Offentlichkeitsrechtes fur die in Foderlach.
kmetijski šoli
Bei der gegebenen Rechtslage ist die Errichtung einer offentlichen landvvirtschaftlichen Fachschule in Gesetzgebung und Vollziehung ausschlieBlich eine Sache des Landes Karnten. Fiir die Verleihung des Offentlichkeitsrechtes an eine land- und forst-vvirtschaftliche private Fachschule kommt dagegen nach der derzeit noch bestehen-den Rechtslage vvohl das provisorische Pri-vatschulgesetz von 1850 in Betracht, des-sen Vollziehung gemaB der Rechtsprechung des Verfassungsgercihtshofes (vgl. Slg. 3234 /1957) derzeit noch Bundessache vvare. Es bestand bei der Besprechung vom 18. 12. v. J. vveder die Absicht noch die Moglich-keit, ein Versprechen von Bundes vvegen zu machen, wozu der Bund keine Zustandigkeit besitzt.
Sie vverden daher verstehen, daB auch meine Erklarung bei der Aussprache vom 18. 12. v. J. nicht mehr zusagen konnte, als es im VVirkungsbereich der Vollziehung des Bundes gelegen ist.
Diese Klarstellung mochte ich gerade im Sinne der vveiteren guten Zusammenarbeit machen und bitte Sie, hiefur Verstandnis zu haben.
Ich verbleibe mit besten GruBen
Dr. Kreisky, e. h.
12. gostovanje
DUNAJSKE DRSALNE REVIJE
OD 4. DO 14. FEBRUARIA 1971 V MESTNI HALI V CELOVCU
Večkratni svetovni prvak EMMERICH DANZER in vrsta mednarodnih zvezd v umetnem drsanju nastopajo v slikoviti reviji
Pri vsaki predstavi izžrebanje dragocenih dobitkov!
Glasba: Robert S t o I z — Režija: W i 11 Petter
Očarljiva revija na ledu — Najboljši svetovni komiki na ledu — Kurjena hala.
Prodaja vstopnic: Koroški deželni potovalni urad, 9010 Celovec, Neuer Platz 2, Telefon: 0 42 22 / 70 4 71, Telex: 0 42 465 in vsi potovalni uradi, tudi v Jugoslaviji.
DOBRLA VES:
Je to enakopravnost?
Na občinski seji, dne 15. dec. 1969, naj bi se pod točko 17 razpravljalo o razdelitvi denarja, namenjenega za kulturne namene. Kakor pred vsako sejo se je zastopnik Slovencev v občinskem odboru tudi to pot po-služil pravice in si ogledal papirje, ki jih je občinsko predsedstvo (Gemeindevorstand) pripravilo za to sejo. Ker k točki 17 v mapi ni bilo nobenega akta odbora za kulturo, ki je po občinskih pravilih obvezan predhodno o tej zadevi razpravljati, je slov. mandatar od občinskega nastavljenca zahteval zapisnik zadnje seje tega odbora. Odgovor uradnika je bil, da zapisnik še ni spisan.
Zakaj niso hoteli na dan s predlogi odbora za kulturo, se je izkazalo prihodnji dan na seji občinskega odbora. Gospod Treul, član frakcije SPO in predsednik odbora za kulturo je v imenu tega odbora poročal, da se bo v kulturne namene v naši občini porabilo 23.500 šil. Predložil je seznam 5 pevskih zborov, seveda izključno samo nemških ter nemško Vaško skupnost (Dorfge-meinschaft) v Št. Markešu, ki naj bi ta denar prejeli. Pri tem je treba pripomniti, da leži Št. Markeš skoroda izključno v občini Škocjan. Pri vsakem društvu je navedel njemu namenjeno vsoto. Slov. zastopnik izrazi mnenje, da se ne more samo pevska društva podpirati, ker se more kulturna dejavnost izražati tudi na drug način. Tako imamo v Dobrli vesi zelo dobro delujočo slov. Farno maldino, ki se bavi z odrskimi nastopi. Tudi ta bi morala biti deležna podpore. V debati se izkaže, da ima odbor za kulturo še 7.000 šil. na razpolago. Župan dir. Hafner je mnenja, naj se odbor za kulturo še enkrat bavi s to zadevo in naj razdeli še ostalih 7.000 šil. Bili smo mnenja, da se bo na ta način stvar le še dobro in pravično iztekla.
Farna mladina je takoj vložila formalno prošnjo na odbor za kulturo. Za 19. jan. je bila sklicana seja občinskega odbora. Ker je bilo pod točko 11 dnevnega reda poročilo raznih odborov, smo seveda bili mnenja, da bo predložen tudi sklep odbora za kulturo o vlogi slov. Farne mladine. Dan poprej je slov. mandatar skupno s predsednikom Farne mladine, ki je istočasno tudi
PRED STROJEVO 100-LETNICO
Letos bo minilo sto let, odkar je v Ljubljani umri znani slikar Mihael Stroj. Ob tej priložnosti bo v Narodni galeriji v Ljubljani retrospektivna razstava mojstrovih del iz raznih krajev Slovenije, Hrvaške in iz inozemstva. Kakršen koli neobjavljen podatek o Strojevem delu ali življenju bo pripravljalcem razstave v veliko pomoč. Zato vodstvo galerije prosi vsakogar, ki bi o tem kaj vedel, da podatke sporoči pismeno na naslov: Narodna galerija, Ljubljana, Prežihova ul. 1.
njegov namestnik v občinskem odboru, spet šel na občino, da vidita kaj se je sklenilo. V mapi zopet ni bilo zapisnika odbora za kulturo. Pri seji naslednjega dne poroča g. Treul, da odbor za kulturo o vlogi Farne mladine ni prišel do nobenega sklepa in da zadevo izroča celotnemu občinskemu odboru v obravnavo. K besedi se oglasi župan dir. Hafner, ki je v nasprotju od zadnjič naenkrat mnenja, da na zadnji seji omenjenih 7-000 šilingov ne izvira iz fonda za kulturo, da je ta fond docela izrabljen, da se iz njega tudi ne more več kaj dati. Vloga slov. Parne mladine se mora torej odkloniti. Temu predlogu župana sta se obe frakciji polnoštevilno priključili.
To je bil, po vsem kar se je dogajalo na zadnji seji, docela nepričakovan razvoj, ki pa v bistvu le leži na tradiciji, kako se ravna s kor. Slovenci. Slovenski mandatar izreče svoje začudenje nad tem, da je g. župan svoje mnenje od zadnje seje tako zelo spremenil. On pribije dejstvo, da od vseh skoraj 24.000 šil. v dobrolski občini za kulturne namene porabljenega denarja, za slovensko kulturno dejavnost ni bilo na razpolago niti groša. Izgovor, s katerim se sedaj skuša opravičevati odbor za kulturo, da namreč za slov. društvo sploh ni vedel, nikakor ne more držati, ker je slovenska Farna mladina že v poletnih mesecih naslovila na občino vlogo, v kateri prosi za podporo ob priliki izleta po Avstriji. Spoznavanje domovine je seveda tudi kulturna stvar. Na seji g. župan o tej vlogi prvotno ni hotel vedeti, a se je potem le spomnil, da je takšna vloga prišla in da jo je občinsko predsedstvo obravnavalo in odklonilo. Slov. mandatar ga je nato še opomnil, da o tem Farno mladino sploh niso obvestili.
Toliko k poteku dogodkov. Sedaj še nekaj načelnega. Denar, s katerim razpolaga odbor za kulturo, je občinski denar, torej javen, od davkoplačevalcev plačan denar.
Naš rojak, munchenski založnik dr. phil. in dr. iur. Rudolf Trofenik je v svoji zbirki „Geschichte, Kultur und Geistesvvelt der Slowenen“ (Zgodovina, kultura in duhovni svet Slovencev) izdal inavguraino disertacijo slovenskega pesnika in lektorja slovenščine in srbohrvaščine na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob M. Lojzeta Krakarja „Goethe in Slowenien“ (144 str). Na podiagi te disertacije je Lojze Krakar postal lani doktor filozofije, menda prvi Slovenec, ki mu je ta znamenita univerza podelila doktorat.
V uvodoma označeni disertaciji pa je prof. Lojze Krakar izčrpno orisal ves slovenski material o Goetheju, predvsem za dobo, ki sega od konca 18. stoletja tja do prvega slovenskega prevoda „Fausta l“, ki ga je pripravil Valentin Mandelc okrog I. 1864 in ki je imel kar nenavadno usodo, saj je obtičal v rokopisu in prehodil pot od Frana Levstika, Cimpermana in drugih tja do A. Žigona, ne da bi kdaj „prišel na svetlo". Toda pisec obravnavane razprave je čutil, da bi bil njegov literarno zgodovinski in kritični pregled slovenskih goetheian premalo poučen za širši krog nemških slavistov in posebej še specialistov za raziskovanje Goethejevega vpliva in pomena, če bi omejil svojo študijo na 19. stoletje. Zato je Lojze Krakar dostavil še poglavje z naslovom „Aussblick“ (Razgled), ki na sedmih straneh zgoščeno prikazuje slovenska goetheiana tja do najnovejših prevodov iz dela znamenitega nemškega klasika: na njihovem vrhu stoji Voduškov prevod prvega dela „Fausta“.
Uvodni del Krakarjeve znanstvene veljavne razprave ima naslov ..Goethejevo ime in delo na slovenskem kulturnem prostoru ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja". Tu pisec seznanja nemškega bralca s slovensko književnostjo v Goethejevem času in posebej obravnava odnos Zoisovega razsvetljenskega kroga do Goetheja, nadalje Kopitarjev odnos do Goetheja in prva srečanja ljubljanskega občinstva z Goethejevimi dra-matskimi deli; te orise je izpopolnil še s podatki o Goethejevih spisih v ljubljanski Študijski knjižnici in o tem, koliko je bil avtor Fausta zastopan v šolskih berilih in pri pouku v tedanjih avstrijskih srednjih šolah.
Vsak občan ima pravico do njega, treba je le, da odgovarja pogojem, v tem slučaju, da se bavi z kulturno dejavnostjo. Ker pa živimo na narodno mešanem ozemlju, se pri nas goji kultura obeh narodov in občina, če že podpira, je dolžna podpreti obe kulturi.
Jasno je, da za takšno podporo more zaprositi le tisti, ki za njo ve. Občina je torej dolžna javno razglasiti, če ima namen za kulturne namene kaj izdati. Le na ta način je dana možnost, da se vsi občani pod enakimi pogoji brigajo za podporo. Le na ta način je dana po ustavi zajamčena enakost vseh državljanov. Nikakor pa ne moremo govoriti o enakosti, če se javni denar porazdeli na skrivnem in se vse, kar jim ni po godu, enostavno prezre. Da za slovensko društvo, ki mora vsako svojo prireditev prijaviti na občini, ne bi vedeli, jim ne bo verjel nihče.
Gospodom mandatarjem obeh velikih strank, posebno pa g. Treulu bi svetoval, da gredo ob prihodnji prireditvi slovenske Farne mladine na nekdanji skedenj proštnije, kjer je sedaj farna dvorana. Začudili bi se, kako veliko število svojih lastnih volilcev bi tam srečali. Mogoče bi potem le spoznali, da se velika večina njih volilcev v vsakdanjem življenju poslužuje slovenske govorice in da bi le bilo dobro tudi za kulturo teh svojih volilcev nekaj napraviti.
Prvo poglavje Krakarjeve razprave ima naslov „Prvi ohranjeni slovenski prevodi iz Goethejevih spisov". Tu so v posebnih razdelkih obravnavani poskusi J. N. Primca; čeprav fragmentarni, so bili značilni za tedanje dovolj primitivno stanje slovenskega prevodnega slovstva. V drugem poglavju je najprej obdelan v okviru zanimanja za Goetheja Matija Čop, nato pa posebno obširno in temeljito France Prešeren; njemu se pridružuje v tem poglavju Stanko Vraz, ki mu sledi Jernej Levičnik. Tretje poglavje označuje naslov ..Začetki slovenskega realizma in Goethe". Čedalje bolj se slovenska slovstvena iskanja sučejo okrog Goetheja in Schillerja. V tem delu svoje razprave obravnava Lojze Krakar Matijo Valjavca Krač-manova zlasti glede na njegov prevod „Ifigenija na Tavriškem", nato pa je prikazan Fran Levstik, v čigar poeziji so očitno vplivale Goethejeve lirične in epične pesmi. Posebni razdelki tega poglavja so odmerjeni Simonu Jenku, Josipu Jurčiču in še nekaterim našim pesnikom in prevajalcem; med njimi srečujemo tudi pozabljeno ime in delo Jožeta Orešnika-Leptanskega. Četrto poglavje je pisec posvetil Josipu Mandelcu in že spredaj omenjeni usodi njegovega prevoda „Fausta I", ki je pomenil vsaj po obsegu dotedanji najvišji vzpon slovenskih goethian, a je kljub vsemu trudu prevajalca in poznejših korektorjev naposled obtičal v zapuščini muzealca Žigona. Umljivo je, da je Krakar posvetil največ pozornosti prav temu prevodu in njegovi zapleteni usodi, saj z njim in z razdelkom o Levstikovih poskusih prevajanja „Fausta" sklepa svoja tehtna razglabljanja.
..Goethe in Slovvenien" pomeni prikupno afirmacijo znanstvenega dela našega priznanega pesnika, polonista in književnega prevajalca dr. Lojzeta Krakarja.	B. B.
ODKRITJE V SKLADIŠČIH MUZEJA
Londonska arheologinja Iris Love, ki je nedavno tega odkrila lokacijo Afroditinega templja na Knidosu, je v skladiščih Britanskega muzeja našla glavo slovitega Praksi-telovega kipa.
Krakarjev „Goethe in Slowenien“
SLOVENCI
dama La pa imia
ROBERT PETRIČEK — UMRL
16. decembra je v Buenos Airesu v Argentini prenehalo biti plemenito srce Robertu Petričku, ki je tako ljubilo Koroško, ljubilo naravo in gorelo za vsako narodno in kulturno delo med Slovenci.
Prav je, da se ga spomnimo, saj njegova mati Ana Kolterer, vdova po pred leti umrlem zdravniku, še živi v Celovcu, njegova žena Danica, roj. Kanale pa je doma v Bistrici na Zilji.
Kako pomemben je bil v argentinski slovenski skupnosti, dokazuje to, da je bil predsednik Slov. planinskega društva v Argentini, podpredsednik društva Zedinjena Slovenija in odbornik Slovenske demokratske stranke. Sodeloval pa je povsod, kjer je šlo za ohranitev slovenskih tradicij in potrditev slovenstva v izseljenstvu, in podpiral to delo z vsem idealizmom, delom in žrtvijo.
Rojen je bil I. 1910 v Celju. Hotel je študirati agronomijo, pa je moral za rajnim očetom prevzeti slaščičarstvo (Konditorei), za katero se je izobraževal v Zagrebu, Belgradu, Budimpešti, Dunaju in Dresdenu. L. 1931 je prenesel obrat v Ljubljano, kjer je postala najbolj znana slaščičarna Petriček. Med vojno je bil najprej v nemškem ujetništvu, odtam ušel, pa so ga dobili gestapovci, imeli zaprtega v Kranju in Celovcu in obsodili na smrt. Rešili so ga Italijani, ker so ga zahtevali oni zase. V Ljubljani je zlasti pomagal s pošiljanjem paketov v koncentracijska taborišča v Italiji in Nemčiji. L. 1945 je šel v Italijo, I. 1948 pa v Argentino, kot slaščičarski strokovnjak se je tako uveljavil, da je postal šef proizvodnje v velikem podjetju.
Bil je srčno dober, naraven in odkrit človek, pa tako toleranten, da je Slovence povezoval v ljubezni in zato za njim vsi žalujejo. Bil pa je tudi veren, Boga pa je posebno doživljal in občudoval po Njegovem stvarstvu, lepotah narave, veličastju gora.
Imel je še to srečo, da je zadnje poletje preživel med nami na Koroškem in da je bil prav na Koroškem v Vogrčah za pričo pri poroki svojega brata Frančka, ki je prišel iz Kalifornije in so se pri poroki zbrali skoro vsi sorodniki iz vseh koncev sveta — obenem v večno slovo od dobrega Roberta.
Vsem žalujočim svojcem, posebno še njegovi ženi in materi, gospe dr. Koltererjevi, izreka naš list iskreno sožalje.
t LUDVIK ŽEPIČ
V Ljubljani je umrl Ludvik Žepič, član Glasbene matice, pevec, harmonizator, prevajalec, glasbeni urednik in bibliotekar.
Rodil se je 12. 8. 1887 v Razboru pri Zidanem mostu. Pot ga je kmalu zanesla v svet, na pravne študije v Gradec in Zagreb, dokler se ni v Ljubljani ustavil kot bančni uradnik. Vendar ga je nadpovprečno nadarjenega, glasba najbolj priklepala in se ji je ves posvetil.
Mirovna nagrada Janeza XXIII.
Na praznik sv. Treh kraljev je v klement-ski dvorani v Vatikanu papež Pavel VI. podelil mirovno nagrado papeža Janeza XXIII. skromni redovnici albanskega rodu m. Tereziji — prej Agnes Gondža Bojadžiju, ustanoviteljici kongregacije ..Misijonske ljubezni", ki že vrsto let deluje v Kalkuti v Indiji ter z izredno požrtvovalnostjo in predanostjo lajša bedo ondotnih domačinov.
M. Terezija se je rodila leta 1910 v Skop-Iju, kjer je obiskovala gimnazijo in tam tudi maturirala; zaradi tega še danes govori odlično srbsko-hrvaški jezik, seveda obvlada perfektno albanski, angleški, italijanski in bengalski jezik.
Nagrado za mir je ustanovil leta 1963 malo pred smrtjo pokojni papež Janez XXIII. Nagrada znaša 15 milijonov lir (okoli sedemsto tisoč šilingov) in naj bi se podelila vsaka tri leta. Letos je bila podeljena prvič.
<±	Gimnazijski ples v Celovcu
„TOTENGEDENKBUCH“
Oktobra lani so odkrili v Gradcu spomenik žrtvam južnoštajerskega nemštva. »Naši nepozabni domovini južni Štajerski". Pripravili so tudi posebno knjigo, ki vsebuje imena tistih, ki so padli do leta 1945 za nemško južno Štajersko. A tu se je pripetila gospodom usodna pomota. V tej spominski knjigi so zapisali tudi imena vseh tistih slovenskih fantov, ki jih je Hitlerjeva drhal prisilno mobilizirala za nemško vojsko. Ti fantje so popadali na frontah v nemških uniformah. Pa so jih kar zapisali kot borce za nemško južno Štajersko.
Čudno, kajne?	hik
RETOROMANI IMAJO VSE PRAVICE
V	švicarskem kantonu Graubunden-Gro-gioni-Grischnu živijo Nemci, Italijani in Romanci (Retoromani) ter ima zato ta kanton tri že navedena imena. Osnovnošolske knjige tiskajo v kantonu v sedmih jezikih: v nemškem, italijanskem in v petih romanco ali retoromančo jezikih. Retoromanov je 40.000. Vseh Švicarjev je 4,700.000, v kantonu 137.000, Romanov torej samo en odstotek celotnega prebivalstva, Romanci, teh
40.000	ljudi, govori pet jezikov, ne pet narečij (surselva, sutselva, surmiran, engiadin ota in engiadin bassa). Švicarska zvezna vlada strogo bedi nad tem, da bi turizem ne okrnil etničnega romančo ozemlja. Vsakdo, ki prihaja sem v službo, se mora naučiti enega romančo jezika, romančo jezik pa mora znati tudi Švicar, ki si tu zgradi svojo počitniško hišico ali vilo.
V	Južni Tirolski pa je pretrgana zveza
med Ladinci in Retoromani. Že pod vlado Marije Terezije je bil ladinski jezik prepovedan celo v cerkvi. Švicarji so zavzeli k petim romančo jezikom kljub majhnem številu pozitivno in nadvse dobrohotno stališče. Pri nas na Koroškem pa se gotovi krogi bolestno trudijo, da bi ustvarili čim več „jezikov“ ali narečij, kakor deutsch-win-disch, vvindisch-deutsch, samo čim manj Slovencev.	(Primorski dnevnik)
ŽE SPET?
Bil sem v Velikovcu, v soboto, 16. januarja 1971. Pokopavali so Steinacherja. Vse polno zastav, črno ljudi, vse se je svetilo od odlikovanj. Tudi taka so bila navmes, ki so me spomnila na najudurnejše čase iz naše novejše zgodovine. Križi in podobno, saj veste. Videl sem obraze starih borcev, zariple, izprane zaradi časovnih dogodkov, mrke, z vojaškim pogledom, ostre, kot bi vsak čas priletel iz njih cel rafal.
Videl sem jih, ko so dvigali roke, se pozdravljali „mit deutschem Gru6“, seveda, na žalost, tudi ni manjkalo „Heil Hitlerja".
V	Velikovcu, v soboto, 16. januarja, ko smo mislili, da so pokopali preteklost, za vselej. Zmotili smo se.
P,Utna fcai/cet/
PA ŠE KAKO JE TO MOGOČE!
Nekajkrat sem bil priča podobnega ravnanja s Slovenci v avtobusih, kot ga je opisala Marija VVieser. Nesramni sopotniki so se in se neštetokrat posmehujejo kakšnemu starejšemu človeku, ker mogoče ne zna vse-odrešujoče nemščine. Koliko zasmehovanja morajo požreti nekateri zaradi akcenta, ki ga ne morejo prikriti. Ta zasmeh nas je že tako daleč spravil, da si skoraj več ne upamo govoriti v javnosti svojega materinega jezika. Zato tem več šteje pogum dijakinje Marije VVieser, ki se ni dala ugnati v kozji rog in je vztrajala do konca. Treba je imeti precej civilne korajže. Precej poguma pa je tudi treba za opisanje dogodka, ki ga je podala Marija VVieser v Našem tedniku štev. 3 letos. Ako bi imeli vsi toliko poguma in vztrajnosti, bi si kmalu priborili pravice in spoštovanje. Vsaj toliko bi se morali sami spoštovati, da bi se ne prepustili volji nesramnih ljudi. Tudi toliko poguma bi bilo treba, da bi primere diskriminacij spravili v javnost. Česa pa naj se še bojimo? Ponovnih diskriminacij?	H. J.
VOZIL PO »CESTI" SEM SLABI
Vozil sem se pred nedavnim iz Št. lija ob Dravi proti Borovljam. Rekli so mi, da se lahko peljem čez Trebinjo, ker da je cesta lepo splužena, je kar v redu, in ker je pač precej
Ples Državne gimnazije za Slovence se je že razvil v vsakoletno srečanje dijakov Slovenske gimnazije, bivših maturantov in našega podeželskega ljudstva. Tudi v petek, 22. januarja, se je odzvalo precejšnje število naših ljudi povabilu obeh osmih razredov.
Najprej je pozdravil osmošolec Franc Rehsmann iz 8. b razreda rojake, ki so napolnili Kolpingovo dvorano do zadnjega kotička. Poudaril je, da je ta ples srečanje, ki naj še tesneje poveže dijake s koroškimi Slovenci. Za tem je zapel oktet 8. a razreda pod vodstvom Mirka Lausseggerja nekaj narodnih in umetnih pesmi.
Predsednik Združenja staršev na Državni gimnaziji za Slovence, g. Mirko Kumer, je nato pozdravil številne častne goste, med njimi vodjo manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu, okrajnega šolskega nadzornika Rudija Vouka, strokovnega nad
Dne 10. januarja popoldne smo šli v farno dvorano, da si ogledamo, kaj nam bodo nudili naši otroci pod vodstvom gospe Milke Hartmanove. Ni nam bilo žal, ker deklamacije in prizori so bili podani res izvrstno. Iz vseh je dihala blaga vsebina: pomagati trpečemu bližnjemu. Dati ubogi zmrzujoči deklici, ki ji je mama umrla, nekaj od svojega obilja, je dobro delo v malem. V velikem pa naj dajemo onim narodom, ki trpijo pomanjkanje ker pač nimajo sredstev in znanja, da bi si mogli sami pomagati.
Božični prizori so bili zelo lepi. Ljubki angeli v starosti predšolske dobe do že do-raščajočih nevestic, so nam zelo ugajale. Pastirci so bili manj imenitni po obleki, znali pa so dobro besedila in tudi zapeli so lepo skupno z angelci. Zelo lepa je bila sv. družina. Mati Marija je bila kot na oltarju. Sv. Jožef je bil tokrat malo mlajši in nič siv, a mu je tudi zelo dobro pristojalo.
Med prizori, v odmoru, je imel g. mestni župnik govor, v katerem je pohvalil gospo Milko, ki se vse svoje življenje briga za ljudsko prosveto. Vodila je včasih kuharske
Karntner Sparkasse (Koroška hranilnica) je v torek, 19. januarja, odprla novo vejo v svojem mnogostranskem poslovanju, tako imenovani ..hranilnični cervis (postrežbo strankam) glede stanovanj". Na ta način je dana možnost, ravno na stanovanjskem področju interesente informirati o oskrbi, ceni in financiranju, in sicer brezplačno.
Vzrok ustanovitve tega servisa je bilo dolgoletno izkustvo, da varčuje 40 do 50 odstotkov vseh varčevalcev za stanovanje ali stanovanjsko opremo; varčevalcev s tem ciljem mlajših od 25 let pa je celo 63 odstotkov.
Za referenta tega „hranilničnega stanovanjskega servisa" je glavni zavod na Novem trgu v Celovcu imenoval »Giintherja TheiBbacherja. Vse informacije, kot na primer o načrtih, o financiranju, kje vzamem denar, kakšni so odplačevalni pogoji, katerih davčnih ugodnosti se lahko poslužim, koliko denarja lahko najamem itd., daje re-
krajša. Čez most, pa sem že v Podgorjah.
Pa res, do Trebinje je bila cesta kar lepa, asfaltirana, tudi lepo splužena. A potem! Do konca trebinjskega polja je še šlo. Potem pa je bilo konec lepo splužene ceste. Čeprav so premetavale moj revni avto velikanske luknje, sem še potrpel, kajti zavedal sem se dejstva, da imamo na Koroškem same lepe ceste. In tudi logoveška občina menda skrbi vzorno za svoje občinske poti, saj se vendar spremeni v poletnih mesecih v domovanje številnih turistov, ki ljubijo lepe ceste.
Pa je zapokalo pod avtomobilom. Ni šlo ne sem ne tja. Ko sem pogledal, sem videl, da je tičal avto v groznem rovu, ki je presekal kot bojna črta celo cesto. Po dolgem trudu mi je le uspelo, da sem spravil svojo kravo naprej, a zopet sem videl podobno oviro, še en rov, čez celo cesto, voda je curljala po njem. S pomočjo nekih desk, ki so ležale tam, sem le spravil svojo železno kravo tudi čez to oviro. Čakal sem samo še, da bi se kje pojavila kaka patrola, kajti
zornika Valentina Inzka s soprogo, konzula SFRJ Branka Čopa s soprogo, direktorja zavoda za šolstvo SRS prof. Borisa Lipužiča, ravnatelja gimnazije Ljubljana Vič prof. Virtiča s soprogo in 4 profesorji, prvega ravnatelja Slovenske gimnazije, dvornega svetnika Joška Tischlerja, deželnega poslanca Hanzija Ogrisa s soprogo, ter zastopnike kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev.
Plesa se je udeležil tudi deželni glavar Hans Sima, ki je mogel priti zaradi neke obveznosti šele malo pozneje.
Gimnazijski ples so priredili tudi tokrat dijaki obeh osmih razredov, ravnateljstvo gimnazije in Združenje staršev. Za zabavo so skrbeli Originalni poskočni Rožani pod vodstvom Hanzija Ogrisa, ter beat ansambel Minerve iz Ljubljane, ki je v prvi vrsti ogrel mlajše plesalce.
tečaje, sedaj pa vzgaja k lepemu in dobremu našo mladino izven šole. Včasih so to delala izobraževalna društva, iz katerih so izšli možje, ki nas danes v javnosti zastopajo. Dal Bog, da bi tudi Milkini pastirji postali naši zagovorniki v bodočnosti in njeni angelci dobre slovenske matere.
Občinstvo je bilo v glavnem šolska mladina in matere. Te so z zadovoljstvom mislile na pretekla leta, ko so one nastopale na odru kot angelci, danes pa njih hčerke in sinovi nadaljujejo delo njih mladosti. Pa tudi nekaj resnih možakov in očetov je prišlo gledat in so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Zvedeli so, da je bilo nekaj igralcev iz sosednjih Vogrč.
Vsem igralcem, gospe Milki in gospodu mestnemu župniku gre prisrčna zahvala za to lepo prireditev. Prosimo vas vse, da bi nam še večkrat kaj takega uprizorili. Na pomlad bo še lažje, ko ne bo več tako mrzlo. Naši odrasli mladini pa naj bodo naši mali v zgled in spodbudo, da se bo tudi ona postavila s samostojno prireditvijo.
ferent TheiSbacher. S pomočjo sodelovanja stanovanjskih gradbenih skupnosti, družb in društev je možno dati »Koroški hranilnici" takoj pojasnila: kje so v gradnji hiše, katere bodo gotove v prihodnjih letih in kar je gotovo važno, kakšna je cena raznovrstnim stanovanjem.
Poleg tega lahko »Karntner Sparkasse" izdela natančen načrt financiranja najugod-
Darujte za tiskovni sklad!
nejše možnosti varčevanja, davčni prihranki od lastnega stanovanja in možnosti, kje dobiti javna denarna sredstva. Zadnja točka stanovanjskega servisa je prav tako važna: »Karntner Sparkasse" napravi tudi načrt odplačevanja, in sicer individualno, natančno prikrojen vsakemu posameznemu iskalcu stanovanja.
mislil sem li, da so te ovire prav vojaškega značaja...
Pa sem se le odpeljal, a tokrat me je oviral sneg. Kajti cesta ali ni bila splužena, če pa je sploh bila, tako nemarno, da bi prav privoščil kakemu očetu logoveške občine, da bi obtičal tam kje, da bi se mu razbile osi pri vozilu, da bi končno sam občutil nesramno malomarnost lastne občinske uprave.
Ko sem prispel v kraje bilčovske občine, so se razmere precej zboljšale.
Ne vem, ali se res tako bojijo tujih elementov, tam v občini logoveški, da tiste ceste ne popravijo. Saj bi se končno le mogli opogumiti, pa bi asfaitirali tudi cesto iz Trebinje proti dravskemu mostu. Ne bi bilo negodovanja pri ljudeh, ki upravičeno sumijo, da so postali drugorazredni.
Če mi pa vladajoči občinski očetje logoveški ne verjamejo, naj se samo prepričajo, če se sploh upajo peljati s svojimi vozili po cesti, ki ni nič drugega kot ena sama jama.
P. K.
Gojenke iz gospodinjske šole v Št. Rupertu, bodo v nedeljo, 31. januarja 1971, ob pol treh popoldne (14.30) ponovile igro
SLEPA TILKA
in še nekaj veselih in lepih točk v farni dvorani v Pliberku in isti dan zvečer, ob pol osmih (19.30) v Globasnici pri Šo-š t a r j u.
ŽELEZNA KAPLA
Farna mladina v Dobrli vesi vabi na Igro GENOVEVA
ki jo priredi v nedeljo, 31. januarja, ob 11.30 (pol dvanajstih) v farni dvorani v Železni Kapli.
Uredništvo in uprava »Našega tednika" se zahvaljuje našim naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Po tej poti vas prosimo, da ostanete zvesti tudi v tekočem letu 1971.
V današnji številki prilagamo za tu-zemstvo položnice, da nam boste lahko plačali naročnino. Kdor ne more plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta. Letna naročnina znaša 100.— šil.
Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebno zahvaljujemo!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
SELE
(Dve kulturni prireditvi)
Naše prosvetno društvo »Planina" nas je tekom treh tednov dvakrat povabilo v dvorano farnega doma. Na Štefanovo je uprizorilo ljudsko igro »Vaški lopov". Smilil se nam je pošteni fant Janez, ker so ga ljudje kritično sumničili raznih nepoštenih dejanj. Marsikomu v dvorani je pri tem zablestela solza v očeh, a ob nastopih občinskega policista Vide Sroka je solze premagal smeh.
Bolj resna je bila igra Cvrček za pečjo, ki jo je društvo uprizorilo v nedeljo, 14. januarja. Kljub kratko odmerjenemu času za vaje so igralci svoje vloge dobro, res življenjsko podali.
Udeležba občinstva je bila obakrat dobra, pa bi bila še boljša, ako bi prireditev razglasili vsaj en teden prej, ker se jih tudi okoličani radi udeležujejo, ako pravočasno zvedo za nje. Pa na svidenje ob pustni prireditvi!
PLIBERK (Stanovske vesti)
Rodili so se:
Pri Mihaelu in Herti Stropnik na Ponikvi 47, deklica; pri Ivanu in Frančiški Hanin v Čirkovčah 33, deček.
Poročili so se:
Simon Marktl, strojnik v Šmiklavžu, štev. 36, z Nežiko Hirm, moško krojačico iz Re-pelj štev. 13 (Škerjančevo).
Jakob Sevčnik, gradbeniški pomožni delavec v Libučah, Mežiškogorska 28, z Marijo Kos, kuhinjsko pomočnico, istotam.
Maksimilijan Fevnik, kmet, pd. Pučev v Čirkovčah, z Marijo Kremser, kmetsko delavko s Komla 27, (Tužakova).
Helmut Kiihul, vodja taborišča, Pliberk, Libuška cesta 10, z Justino Kohsel, servirko, Pliberk, Libuška cesta 10.
Umrli so:
Pavel Kert, brez poklica, iz Humč 18, v 41. letu starosti; Štefan Ažnoh, upokojeni zidar, pd. Bajdi v Dobu, star 72 let; Marija Pototschnik, rojena M o rt, upokojenka, pd. Bokrovtova mati v Grabljah, umrla v Pliberku pri hčeri Tereziki, v 80. letu starosti; Filip Pukl, Ozmanov oče v Nonči vesi štev. 30, v 98. letu starosti; Ferdinand Porč, Bi-drihov oče v Rinkolah 5, v 82. letu starosti. Naj rajni počivajo v miru! Novorojencema in tudi novoporočencem želimo veliko sreče!
Popravek:
V tretjem stolpcu komentarja »De mor-tuis" v zadnji številki NT, str. 2, se je vrinila neljuba napaka:
»Od Celovca do Njemna na zahodu in na vzhodu, na jugu in na severu in v prekomorskih deželah — povsod skeleča nemška beseda" — namesto »beseda" se mora seveda glasiti »beda".
Najmlajši na pliberškem odru
Nova posvetovalnica o stanovanjskih vprašanjih
NOVA PRODUKCIJA DUNAJSKE DRSALNE REVIJE:
fpacada na Ledu - pasa za oži
Tega skoraj ne bi verjela niti skupina koroških novinarjev, ki je v četrtek, 21. januarja, na Dunaju obiskala predstavo letošnje nove produkcije, imenovane „Paradana I e d u “ (Eisparade).
Lanskoletna produkcija „Coctail“ je prinesla režiserju VVillu Pettru iz vseh delov sveta toliko hvale, da si še komaj lahko predstavljamo, da bi mu znova uspelo, kar so že navdušeni strokovnjaki na tem področju dvomili: pričarati na ledeno ploskev še boljšo, še lepšo revijo. Vendar je VVillu Pettru uspel tudi ta skok: »Parada na ledu" je revija, ki ne samo po zunanjem blesku, marveč tudi po svoji umetniški izvedbi prekaša vse dosedanje in zasenčuje vsako tovrstno amerikansko prireditev na ledu.
V	čem je skrivnost tega že tri desetletja stopnjujočega uspeha? Na to vprašanje nam daje odgovor Will Petter osebno: Najvažnejše zanj je beležnica, v katero začrta najprej zamisli za naslednjo revijo. S svojo ženo koreografinjo Edith in komponistom, profesorjem Robertom Stolzom išče režiser Petter takoj po premieri revije, nove, izvirne zamisli za posamezne baletne, komične, ljubezenske in druge scene.
Najprej je na sporedu zbiranje idej, zatem odbira in slednjič imajo vsi trije prej imenovani avtorji revije že svojo zasnovo. In to v približno treh mesecih. Ko je znan osnutek nove revije, ko Robert Stolz izbere ustrezno glasbo, se začne izbira kostumov. (Poročilo iz delavnice je zgovorna priča: več kot 200 krojačev in šivilj je delalo tri mesece za »Parado na ledu« 600 kostumov, za katere so porabili na tisoče metrov blaga, kot npr. svile, šifona, platna, batista, velurja, lakastega usnja itd.).
Ko ima Petter v svoji beležnici vse te podrobnosti (tudi tehnične), se začne vadba posameznih plesnih likov na parketu brez ledu; za to skrbi koreografinja Edith. Tu vadijo tri tedne dan za dnem osem ur. Šele zatem se preseli drsalni balet in solisti za nadaljnje tri tedne na ledeno ploskev. Po šesttedenskem podrobnem študiju, mora vsak član ansambla poznati do potankosti svojo vlogo na pamet.
Veliko gostovanje Dunajske drsalne revije — desetmesečna turneja križem po Evropi — se potem lahko začne. In ko bodo prišli umetniki in akrobati na ledu 4. februarja v Celovec, bodo imeli za seboj že več kot petmesečno turnejo. Tedaj bo njihova umetniška storilnost prav na vrhuncu.
V	novi produkciji »Parada na ledu« ponovno svetijo zvezdnice in zvezdniki na ledeni ploskvi. Po vsaki točki, ki jih je deset, zabučijo aplavzi hvaležnega občinstva. Tisoče obiskovalcev še zmerom privlačuje šarm, dunajsko srce, dunajska glasba in dunajska kri. Po 32 letih je Dunajska drsalna revija danes prav tako mlada kot prvi dan ustanovitve.
Občinstvo se naslaja pri pogledu nad čednimi, stasitimi mladimi dekleti in fanti.
Še nikoli ni bila zunanja oprema revije tako bogata in čudovita kot tokrat. Prvak med zvezdniki je EMMERICH DANZER, večkratni evropski in svetovni prvak, ljubljenec gledalcev od tinedžerjev do babic. Elegantno in z vsem artističnim znanjem podaja drsalno umetnost z najtežjimi dvojnimi skoki, ki mu prinašajo navdušene aplavze. Odlično storilnost kažeta v sceni i> O t r o c i sonca«, to je zgodba okoli
ne vlade, v vseh treh državah ob stičišču „Alpe-Jadran“. Tu je kazalo še pred kratkim, kot bi utegnil nastati vzor za reševanje meddržavnih in medkrajevnih vprašanj.
Odnose med Koroško in Slovenijo, med Slovenci in Nemci pa je skalil 10. oktober 1970. Na Koroškem in v Sloveniji da se je razširil zaradi tega nemir, ki se je ojačil tudi zaradi napetosti v Jugoslaviji sami. Nem-škogovoreči turisti so baje trpeli zaradi nevljudnosti, slovenski tisk da je postal v svojem pisanju bolj neprijazen. Tudi na Koroškem so čutili povečanje medsebojnega nezaupanja.
Nadalje navaja pisec med dogodki, ki so razburili vzdušje na Koroškem, zadevo »Gorenje", veliki slovenski tabor na Bistrici pri Pliberku, a tudi dejstvo, da je Heimatdienst odkril v Pliberku spomenik 200 »žrtvam" slovenskih partizanov, a tudi odkritje graškega spomenika za žrtve južnoštajerskega nemštva. Po mnenju pisca je tudi Ljubljano v odgovor na te dogodke začelo skrbeti za usodo »malenkostne slovenske manjšine na Štajerskem in končno tudi za gradiščanske Hrvate, ki pravzaprav spadajo pod pristojnost Zagreba in so že večkrat pojasnili, da ne želijo, da bi jih zavlekli v take »narodnostne boje."
Kar je še manjkalo, je dodal 10. oktober. Slovenci so odklonili sodelovanje, »ker je bil sklenjen spored že pred povabilom." Nihče od uradnih govornikov se ni spomnil
ptičjega strašila, Hugo D um l er in A lena Avgustova. Belgijka Mi-c h e l e Colberg s svojimi ženskimi čari spravlja iz ravnotežja in navdušuje zlasti moški svet.
V	prizoru »Poročna noč« se gledalci nasmejijo do solz komikoma Herbertu B o b e k u in Richardu L e d-w igu. V reviji se ponovno srečamo s šimpanzoma, v dresuri L u c i e n a M ey er j a , ki stopnjujeta vedro razpoloženje pri predstavi. Pridobitev drsalne revije pa je letos madžarski par: M o n a in Peter Szabo. Kot novi adagio par se prvič predstavljata Margarete G o d f r e y in Alain Herminjard s svojo elegantno drsalno točko polno tehničnih težkoč.
V	splošnem lahko rečemo, da je »Parada
na ledu" zares produkcija, ki je sijajno uglašena po svoji umetniški plati in športni zmogljivosti. Očarljivi program bo gotovo zadovoljil vsakega posameznega ljubitelja te kulturno-športne zvrsti.	B. L.
Slovencev, Heimatdienst pa je napolnil mero s svojo protislovensko gonjo (Ruf der Heimat, kjer je zahteval čisto jasno genocid koroških Slovencev, op. ur.). Avstrijski veleposlanik v Beogradu je moral zaradi tega k jugoslovanskemu zunanjemu ministru, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju se je najavil pri avstrijskem zunanjem ministru.
Zastopniki koroških Slovencev so obiskali decembra lani Dunaj, kjer so predložili svoje zahteve, ki so zasidrane vse v državni pogodbi. Oster kamen spotike pa je tako imenovano »ugotavljanje manjšine", ki ga najglasneje zahtevajo FPO in nekateri politiki OVP, da bi »jasno dognali, koliko Korošcev se priznava k slovenski narodnosti in kje stanujejo". Šele potem bi dobili Slovenci pravice, ki so zagotovljene v državni pogodbi. Prejšnje vlade so se izmaknile tej zahtevi z praznimi besedami, šele kancler Kreisky jo je izrecno odklonil. Slovenci so proti ugotavljanju manjšine predvsem zaradi nenehnega pritiska. Tu pa prihaja Wolf in der Maur na problem vindišarjev, ki jih — sicer ne izrecno — omenja kot lasten narod, ki je baje zagotovil leta 1920 večino za Avstrijo. Če bi pisec poznal koroško vprašanje malo bolje, bi sodil v tej točki gotovo drugače, saj bi moral vedeti, da so ravno nacisti spravili tako imenovane vindišarje v politično igro. Število koroških Slovencev — s tako imenovanimi vindišarji oz. brez njih — naj bi nihalo med 30.000 in 90.000. Vse te številke pa so seveda samo domneva, dokler ne bo končno objektivnega ljudskega štetja. Tega pa ni premogla ne stara
ne nova Avstrija. Germanizacija je bila vselej ključna sestavina avstrijske politike do narodnih manjšin.
Koroška vlada, ki je sicer bila precej aktivna v stikih s Slovenijo, pa je pokazala vse premalo »aktivne manjšinske politike". Slovenska Koroška je gospodarsko zaostala. Tudi razdelitev Slovencev v dva tabora je povzročila neelastičnost v deželi. En Slovenec je sicer deželnozborski poslanec na socialistični listi, OVP je kooptirala predsednika Narodnega sveta v svoj deželnozborski klub, ampak to je seveda bolj poteza za oko. Zaradi novega volivnega zakona bi se lahko pojavila samostojna slovenska frakcija, če bo sodelovanje obeh slovenskih organizacij nadalje tako uspešno. Ker bi potem odpadla strankarska politika, bi tak slovenski zastopnik lahko močno poostril svojo narodno dejavnost. »Zelo v škodo Koroške".
Pač pa so Slovenci s precejšnjo diplomatsko spretnostjo izigrali južnotirolsko karto. Kar je Avstrija zahtevala in dosegla za južne Tirolce, mora tudi dati koroškim Slovencem. Novi pojavi v koroški panorami so prestrašili stranke, ki so se predolgo o-zirale na svoje skrajneže. Koroška bi morala že zdavnaj odločno rešiti slovensko vprašanje, kajti tudi Italija je izgubila zaradi svoje dvolične politike do južnih Tirolcev veliko časa.
Na koncu svojega članka riše VVolf in der Maur strahove nacionalizma, če bi v prostoru Alpe-Jadran ne mogli doseči zadovoljive rešitve manjšinskega vprašanja. Preveč gorja je že povzročil nacionalizem, ta »najbolj razdiralna ideja 19. stoletja". Ne z molkom, ne z zavlačevanjem, ampak samo z aktivno politiko, ki se odpove vsem skrajnostim, bi bilo mogoče doseči spravo in u-spešno sožitje v tem koncu Evrope.
Ob koncu te nepopolne ocene je treba še dodati, da je članek Hansa Mahra sicer manj filozofski, a tem bolj informativen, medtem ko je VVolf in der Maur sicer nanizal vrsto zanimivih vidikov, ki pa seveda ne ustrezajo v vsem koroški resnici.
Jože VVakounig
IZKORISTITE DOLGE ZIMSKE VEČERE ZA BRANJE SLOVENSKIH KNJIG!
Veliko izbiro leposlovnih del, mladinske literature, strokovnih in poljudnoznanstvenih spisov ter raznovrstnega študijskega gradiva vam nudi Centralna študijska knjižnica SPZ v Celovcu, Tarviser Str. 16 (vhod iz LerchenfeldstraBe).
Knjižnica izposoja knjige: vsak ponedeljek, torek, četrtek, in tetek od 10.—12. ure.
Dvoje časopisnih mnenj o koroških Slovencih
(Nadaljevanje s 1. strani)
Postna fcaltev
SEHR GEEHRTE REDAKTION!
In den letzten Monaten h at vviederaufle-bender Nationalismus die Lage zvvischen dem Mehrheitsvolk und der slovvenischen Minderheit verschlechtert. Zvveifellos hat d as Jubilaumsjahr und die Feier in Klagen-furt entschieden dazu beigetragen. Ich konnte mich, was die Feier in Klagenfurt angeht, nicht personlich davon uberzeugen, da ich 1968 zum letzten Mal an einer Okto-berfeier teilgenommen habe und vveiteren Feiern so lange den Rucken zuvvenden wer-de, bis man daran gegangen sein wird, die Feiern der Zeit anzupassen und den Nationalismus verbannt haben wird. Ich protestie-re als junger Karntner gegen die Form, wie man jahrlich, besonders aber zu Jubilaums-anlaB, diese Gedenkfeier begeht! Ich halte nichts von Feiern mit groBdeutschem Cha-rakter! Der Artikel im RUF DER HEIMAT ist in meinen Augen eine bodenlose Schvvei-nerei und gehort gerichtlich verfolgt und abgeurteilt, was jedoch vor kurzer Zeit von der Staatsanvvalt abgelehnt wurde. Ich habe dem Heimatdienst und vor allem der Zei-tung: KARNTNER NACHRICHTEN im Zu-sammenhang mit noch anderen Gescheh-nissen, grundlich meine Meinung gesagt und diese Zeitung dann aufgefordert, wenn sie Mut besitzt, meinen Brief, er war nicht als Leserbrief gedacht, zu veroffentlichen. Sie hat es naturlich nicht getan! Zur Zeit stehe ich der ganzen Sache, Minderheit, Heimatdienst und den vergangenen Ereig-nissen, schvveigend gegenuber und ich habe auch nicht die Absicht, mich in den
nachsten Monaten vvieder mit Leserbriefen einzumischen, weil ich erkennen muBte, daB man gegen eine VVand spricht und Sinn und VVort sofort umgedreht vvird. AuBerdem ist z. B. die Kleine Zeitung nicht mehr gevvillt, Leserbriefe zu diesem Thema von mir an-zunehmen und die Karntner Tageszeitung verhalt sich diesbeziiglich uberhaupt sehr ruhig, was auch d as Beste ist. Ich gedenke jedoch nicht fur immer meinen Mund zu halten, obvvohl ich in anonymen Schreiben dazu aufgefordert vvurde, in denen man mich auch einen Landes- und Staatsverra-ter nannte und anderes mehr. Nun aber zum eigentlichen G rund meines Schreibens. Mir fiel schon im vergangenen Jahr des ofteren auf, daB der Naš tednik, aber auch der Vestnik und die slovvenischen Studen-tenzeitschriften in ihren Berichten und Stel-lungnahmen die Tatsache verschvveigen und ubergehen, daB es immerhin eine betracht-liche Anzahl von deutschsprechenden Karntnern, vor allem jungeren Jahrganges gibt, die gegen den Deutschnationalismus sind und denen die Slovvenen kein Dom im Auge sind. Vielfach verallgemeinern sie und andere slovvenische Blatter genauso, vvie jene Zeitungen, die z. B. anlaBlich der Be-schriftungsaktionen und des versuchten Sprengstoffanschlages sofort behaupteten: Das ist die Minderheit, d as sind die Slovvenen, das ist die slovvenische Volksgruppe! Sofort vvurden alle Slovvenen mit jenen in einen Topf gevvorfen. Ihre Zeitung schrieb z. B. in einer der letzten Ausgaben vvortlich: Wir vvundern uns, daB sich die Behorden, besonders noch die osterreichische Staats-anvvaltschaft, darauf ausreden, es sei ja nicht so gemeint gevvesen, vvo aber aus dem
Artikel im Ruf der Heimat klar herausgelesen vverden kann, welches das Endziel der deut-schen Mitbiirger im Lande ist... Sie brin-gen also ohne Unterschied damit den deut-schen Karntner, so auch mich und viele andere, die keine Feinde der Slovvenen sind, mit der Haltung des Karntner Heimatdien-stes in Einklang und beschuldigen uns au-tomatisch, da vvir auch deutsche Karntner sind, daB vvir somit Trager des Artikels im Ruf der Heimat sind. Das hat mich ehrlich gestanden ein bischen getroffen und ich habe mich dariiber geargert. Schon oft konnte ich in ihrer Zeitung solche Verallge-meinerungen und Beschuldigungen lesen, habe sie jedoch leider nicht aufgehoben, was ich in Zukunft tun vverde. Sie schlieBen von den Deutschnationalen und Nazis ganz selbstverstandlich auf alle Menschen, die dem deutschen Volkstum angehoren, obvvohl ihnen jene Organisationen und Ver-eine, die so handeln und denken, sehr gut bekannt sind. Eine slovvenische Studenten-zeitschrift meinte in einem Bericht, der die Betriebsgrundung in Bleiburg betraf: Hatte es nur einen einzigen deutschen Karntner gegeben, der mit der Betriebsgrundung in Bleiburg einverstanden ist, so hatte er sich ja in Form eines Leserbriefes an die Kleine Zeitung in Klagenfurt vvenden konnen, vvas jedoch nicht der Fali vvar... Ich bilde mir nichts darauf ein und will keinesvvegs auf mich aufmerksam machen, doch muB ich bei dieser Gelegenheit schon bemerken, daB ich zu den vvenigen gehorte, die sich fur die Niederlassung der jugoslavvischen Fabrik ausgesprochen haben und keine Be-denken auBerten, ja sogar die deutschna-tionale Seite ob ih res ublichen Theaters
scharf kritisierten. So vvurde z. B. ich dann durch mehr als zehn Tage vvegen meiner Einstellung scharf aufs Korn genommen. Fur die Herren Studenten der Volksgruppe vvaren aber selbstverstandlich alle deutschen Karntner gegen die Niederlassung der jugoslavvischen Fabrik! Ich lege vvie schon ervvahnt keinen VVert darauf, daB man meinem Leserbrief Beachtung schenkt, doch mochte ich damit nur bevveisen, daB die Beschuldigung der slovvenischen Studenten nicht stimmt. Ob absichtlich oder unabsichtlich, unvvillkurlich verletzt man so mit Verallgemeinerungen jene Menschen, die nicht so denken und handeln und da-fur sind, daB die slovvenische Volksgruppe das bekommt, vvar ihr zusteht. Nicht so ge-dankenlos und gehaBig, meine Herren, gegen alles, vvas deutsch ist! Ich kann ihre Einstellung durchaus verstehen, vveil sie unter Hitler viel zu leiden hatten und nicht nur unter Hitler, doch darf man deshalb nicht alle in einen Topf vverfen. Sie verbauen sich dadurch Freundschaften! Wenn ich in meinen Leserbriefen und Artikeln die deutsche Seite kritisierte, dann sprach ich immer von gevvissen Bevolkerungsschichten, von den Deutschnationalen oder von bestimmten Kreisen. Sie rnussen immer damit rechnen, daB auch deutsche Mitbiirger sich iiber das informieren, vvas ihre Zeitungen schreiben, auch wenn sie kein Slovvenisch verstehen. Da bin ich nicht der einzige, der das tut! Diese Einstellung an ihnen paBt mir nicht und ich muB sie scharfstens verurteilen! Also bitte, in Zukunft etvvas vorsichtiger!
Herzliche GriiBe Ihr
Guttenbrunner Herbert jun. 9065 Ebenthal, Neuhausstr. 4
Četrti ameriški polet na Luno
Ameriška uprava za aeronavtiko in vesoljske raziskave (NASA) je objavila načrt poleta odprave „Apolla 14“. Po tem načrtu bosta vesoljca Alan Shepard in Edgar Mit-chell pristala z luninim modulom „Antares“ na Luni v petek, 5. februarja ob 10,16 po srednjeevropskem času.
Člani odprave, to je že imenovana vesoljca in Stewart Roosa, ki bo upravljal matično ladjo, bodo odpotovali s Kennedyjevega rta 31. januarja ob 21.23 po srednjeevropskem času.
Lunin modul „Antares“ bo pristal na področju visokih planot severno od kraterja Fra Mauro. Shepard in Mitchell bosta preživela na Luni 33 ur ter se bosta v tem času dvakrat „sprehaja!a“ po njeni površini. Vsa-kikrat bosta preživela zunaj „Antaresa“ po 4, oziroma 5 ur.
Pri drugem ..sprehodu" se bosta povzpela na »stožcev krater", ki je visok več kot 200 metrov. Vsega skupaj bosta prehodila več kot tri kilometre poti.
Za raziskovanje Lunine površine bosta uporabila nekakšno samokolnico, ki jima bo pomagala prevažati razne znanstvene in-
Pevka popsongov Joan Baez
Znana ameriška pevka Joan Baez je na svetovni turneji v spremstvu svojega sinka Gabriela. Znana pevka protesta in popsongov velja za odločno nasprotnico nasilja in socialne ter rasne neenakosti. Njen soprog David je v zaporu. Ker ni hotel v Vietnam, so ga ameriški sodniki obsodili na tri leta zapora.
Joan Baez je v Parizu posnela nekaj pesmi za 2. program francoske televizije. Na programu je bila tudi Pesem za Davida. V tej oddaji je sodeloval tudi komik Jerry Le-wis.
Joan Baez ima 29 let, poje pa že dobro desetletje. Sicer prebiva v San Franciscu. O sebi pravi: „Nikoii nisem menila, da sem poklicna pevka. Čutim pač potrebo po petju, tako kot živim s svojim političnim prepričanjem. Rada pojem in delam svojo glasbo z drugimi. Vendar glasba ni moja poglavitna in edina skrb. V tem današnjem razpadajočem svetu je treba opraviti še toliko reči...“
strumente. Na Lunini površini bosta med drugim namestila aktiven in pasiven seizmo-meter (potresomer), en odkrivalec ionov ter merilec z mrzlo katodo. Ti instrumenti bodo merili tok, gostoto in jakost ionov v bližini Lune. Poseben aparat pa bo meril jakost protonov in elektronov sončnega izvora. Poseben magnetomer pa bo beležil spremembe magnetnega polja med »sprehodom". V bližini luninega modula bosta Shepard in Mitchell namestila aparat z žarki »laser", ki bo omogočil izmeriti točno razdaljo od Zemlje do Lune.
Predstavnik NASA je pojasnil, da znaša premer »stožčevega kraterja" 300 metrov, globok pa je 75 metrov.
»Antares" se bo ločil od matične ladje 18 km nad Lunino površino (v primerih »Apolla 11“ in »Apolla 12“ se je lunin modul ločil že 100 km nad Luno. »Antares" bo razpolagal
tudi z dodatnimi 15 sekundami za iskanje primernega kraja za pristanek.
Letna konferenca o selenologijl
V Houstonu se je medtem nadaljevala druga konferenca o selenologiji na kateri je navzočih več kot 500 učenjakov z vsega sveta. Debate in diskusije na konferenci so zelo žive. Mnenja o nastanku našega naravnega satelita so deljena in včasih popolnoma nasprotna. Na eni strani so na primer učenjaki, ki trdijo, da je imela Luna nekoč vroče jedro, drugi pa pravijo, da je bila vedno hladna.
Zelo zanimive pa so izjave prof. Golesa z oregonske univerze, ki trdi, da bi morali znanstveniki razpolagati z 20 različnimi luninimi kameninami, ki naj bi jih dobili iz prav toliko različnih kraterjev. Takega dela človek ne more opraviti ter bi bilo zato najbolj koristno, če bi se uveljavil sovjetski način raziskave Lune z avtomatičnimi postajami.
Slovenska popevka od 10. do 12.6. v Ljubljani
Organizator desete jubilejne »Slovenske popevke", Radio televizija Ljubljana in založba Obzorja — Tovarna gramofonskih plošč Helidon, se že močno trudita, da bi se letošnji festival slovenske zabavne glasbe zaključil uspešno.
Mario Rijavec, predsednik žirije, ki je izbrala popevke (v žiriji so bili še Miljenko Pečnik, glasbeni producent iz Beograda, Krešmir Oblak, producent iz Zagreba, Vilko Avsenik, predstavnik Helidona. Janez Martinc, Veno Taufer in D juro Penzeš), je izjavil: »Na natečaj, ki je bil tokrat prvič neanonimen, je do roka prispelo 71 skladb, kar je nekoliko manj kot druga leta. Sprejeli smo jih dvajset in jih bo deset na sporedu prvi večer, v dveh izvedbah, seveda, prav toliko pa tudi drugi večer. Veliki finale najbolje uvrščenih skladb pa bo tretji večer, na katerem naj bi se po uradnem delu gostujoči pevci in ansambli predstavili tudi s svojim lastnim programom. In še to: »Slovenska popevka 71« bo od 10. do 12. junija v mali dvorani ljubljanske športne palače.
In nagrade za najboljše skladbe? Avtorji novih 'slovenskih popevk se bodo potego-
vali za tri nagrade občinstva (3000, 2500 in 2000 dinarjev,) tri nagrade strokovne žirije (3000, 2500, 2000 dinarjev), posebno nagrade mednarodne žirije (3000 dinarjev bo podelila žirija, ki jo bodo predstavljali predstavniki tujih radijskih postaj) in nagrado za najboljše besedilo (1000 dinarjev).
Med skladatelji so letos tudi trije debitanti Milan Mihelič, Dečo Žgur in Djordje Novkovič. Nobene skladbe pa na letošnji festival ni poslal Bojan Adamič.
Tarzan in Jane
Najslavnejši »tarzanski par" v zgodovini filma Maureen 0’Sullivan in Johnnie Weiss-muller sta nedavno proslavila 40. obletnico, odkar sta posnela svoj prvi skupni film. Johnie VVeissmiiller je danes v svojem 62. letu. Maureen 0’Sullivan seveda ne govori rada o svojih letih. VVeissmiiller je na olim-piadi leta 1928 osvojil zlato medaljo v plavanju. Sin Mareen 0’Sullivan Don Scholan-der je na olimpiadi v Mehiki osvojil cel kup medalj v raznih plavalnih disciplinah, njena hčerka, znana igralka Mia Farrovv, pa je že v drugem zakonu in desetem filmu.
1 Ivanhoe 1
46
»Ali, dobri Diccon,« je dejal Žid, izku-šaije mu seči v besedo.
»Dobri Židi Dobra zver! Dobri črv!« je vzrojil svobodnjak, ki ga je minevalo potrpljenje, »če ne prestaneš 'polagati svoje umazane skoposti na 'tehtnico zoper hčerino življenje in čast, 'ti poberem vse, kar imaš na tem svetu, do poslednjega marave-dija, preden minejo trije dnevi.«
Izak se je ustrašil in utihnil.
»In kakšno poroštvo dobim za to?« je vprašal prior.
»Če Izak po tvojem posredovanju srečno doseže svoj namen,« je rekel glavar, »tedaj bom, 'to ti iprisežem na svetega Huberta, sam skrbel za to, da ti v dobrem srebru odšteje denar, ali pa bom obračunal z njim na tak način, da bi bilo zanj bolje, da bi divajlsedkrait plačal to vsoto!«
»DObro, Žid,« je dejal Aymer, »če je že talko, da se moram vtakniti v 'to stvar, tedaj mi 'posodi svojo tablico — a ne, rajši kakor da bi vzel tvoje pero med prste, se postim štiriindvajset ur — a kje naj tu dobim drugo pero?«
»Če vam vaši sveti pomisleki ne prepovedujejo rabiti židovsko tablico, vam jaz /pero že dobim,« je rekel glavar. Napel je lok in pomeril na divjo gos, ki je letela visoko nad njihovimi glavami, prva v klinu družic, ki so ubirale pot proti daljnim, samotnim holderneškim močvaram. Predrta z njegovo puščico, je ptica fofotaje padla na tla.
»Evo vam dovolj peres, prior, 'da založite z njimi vse jourvaulske menihe za prihodnjih sto let,« je dejal Locksley, »razen če se lotijo pisanja kronik.«
Prior je sedel in z vso udobnostjo napisal pismo Brianu de Bois-Guilbertu. Ko ga je dobro zapečatil, ga je predal Židu, rekoč: »To bodi tvoja spremnica do templestovv-skega preceptorja; kakor mislim, bo najbrž dosegla izpustitev tvoje hčere, če jo s svoje strani dobro podpreš z ugodnimi ponudbami; zakaj, verjemi mi, vrli vitez Bois-Guilbert je iz bratovščine tistih, ki ne storijo ničesar za nič.«
»Nu prav, prior,« je rekel hajduk, »zdaj te nočem več dalj zadrževati, nego je treba, 'da napraviš Židu potrdilo o tistih pet sto 'kronah, ki smo ti jih določili za odkupnino; sprejmem ga za svojega plačilnega mojstra in če zvem, da se mu branite vrniti vsoto, ki jo bo plačal, tako ni matere božje, tedaj ti zažgem opatijo nad glavo, pa da mi je priti deset let prej na vešala!«
Z dokaj bolj kislim Obrazom kakor malo prej pismo Bois-Guilbertu je prior napisal Izaku iz Yorka priznanico za pet sto kron, katere mu je v stiski posodil za odkupnino, in se zavezal, da mu pošteno vrne to vsoto.
»In zdaj vas prosim,« je dejal prior Ay-mer, »da mi vrnete mezge in kljusače, da izpustite častita brata, ki me spremljata, in da mi daste dragocene prstane, dragulje in lepa oblačila, katerih so me oropali; saj sem kot pošten ujetnik tudi jaz zadostil vaši zahtevi po odkupnini.«
»Vaša brata, gospod prior,« je odvrnil Locksley, »bosta takoj izpuščena, zakaj krivično bi ju bilo zadrževati; tudi vaše konje in mezge vam 'bomo vrnili in razen tega toliko denarja, kolikor ga potrebujete, da pridete v York; okrutno bi bilo, če bi vam vzeli sredstva za potovanje. Kar se pa tiče prstanov, dragih kamnov, verižic in takih stvari, morate pač razumeti, da smo ljudje tenke vesti in nočemo tako častitega moža, kakor ste vi, ki bi marali biti mrtvi za ni-čemumost tega sveta, pripraviti v izkuš-njavo, da bi kršil pravilo svoje ustanove ter nosil na sebi prstane, verižice in drugo puhlo šaro.«
»Pomislite, kaj delate, gospoda,« je rekel prior, »preden položite roko na cerkveno last. Te reči so initer res sacras in kdo ve, kakšna kazen bi nastopila, če bi prišle v posvetne roke.«
»To bom jaz preprečil, častiti prior,« se je oglasil copmanhunstski puščavnik; »zar kaji nosil jih bom sam.«
'»Prijatelji ali brat,« jte dejal prior v odgovor na to rešitev svojih dvomov, »če si res dobil redovna posvetila, tedaj pomisli, prosim Ite, kako boš pred starešinami zagovarjal svojo udeležbo pri današnjih dogodkih.«
»Prijatelj prior,« se jle odrezal puščavnik, »vedeti morate, da spadam k majhni škofiji, kjer sem sam svoj višji pastir, in se prav tako malo menim za yorškega škofa, kakor za j oiurvaiuIškega opata, priorja in ves vaš samositan.«
»Tedaj si popolnoma nereden,« je rekel prior; »eden tistih nerednežev si, ki so si po krivem prilastili sveti značaj ter oskru-njajo svete Obrede in spravljajo duše tistih, ki hodijo k njim po svet, v nevarnost; la-pidies 'pro pane condonatis iis, namesto kruha jim dajete kamenje, kakor pravi Vul-gata.«
»Ne,« jle dejal menih, »če bi si bil ubijal glavo z latinščino, ne bi bila tako dolgo ostala cela. Povem ti, pobirati takim niče-murnim svečenikom, kakor si ti, njihove dragocenosti in puhle igrače, je samo Bogu dopadljiva plenitev Egipčanov.«
»Ti si hajduški pop,« je v silnem srdu kriknil prior; »excommunicabo vos.«
»Ti sam si bolj podoben tatu in krivovercu,« mu je enako ogorčeno zabrusil menih. »Ne misli, da bom vpričo svojih žup-ljanov spravljal žalitve, s kakršnimi se me ne sramuješ obkladati, čeprav sem častit svečenik in tvoj brait. Ossa eius perfringam, kosti ti bom polomil, kakor pravi Vulgata.«
»Oho,« je vzkliknil glavar, »v take besede zahajata velečastita brata? Ostani miren, menih, in ti, prior, če nisi popolnoma spravljen z Bogom, nikar ga dalj ne draži.
Filmske zanimivosti
BRIGITTE BARDOT je nastopila v reklamni oddaji francoske televizije in je m eno minuto prejela 3 milijone šilingov. — ELSA MARTINELLI je na snemanju v Španiji. — NATHALIE DELON je posnela gramofonsko ploščo. Strokovnjaki pravijo, da ima zelo prijeten glas in da bo gotovo dosegla uspeh tudi kot pevka. — ROMAN POLANSKI pripravlja naj resi nejši podvig v svoji karieri. Z igralci »na-turščki« bo posnel verzijo Shakespearove drame »Macbeth«. — STEVE McQUEEN bo sam finansiral film, kjer bo vozil avtomobil s hitrostjo 250 kilometrov na uro. Za to se je odločil, ker so mu producenti prepovedali vožnjo s hitrimi avtomobili. — SOFIJA LOREN bo igrala glavno vlogo v filmu Ana Karenina. — ELKE SOM-MER se približuje tridesetim letom, a pravijo, da je lepša kot kdajkoli. To dokazujejo tudi fotografije, ki jih je posnel njen soprog.
• FRANCOSKI filmski režiserji, igralci, producenti in tehniki so ostro protestirali proti cenzurnim določilom, ki so po njihovem mnenju zadnje čase huda ovira za svobodo filma v Franciji. V zadnjih 25 letih je francoska filmska cenzura prepovedala 200 filmov.
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
BOKS
Vrhovno sodišče ZDA bo obravnavalo
C!ayev priziv
„Zdaj se lahko posvetim samo pripravam za srečanje s Frazierjem, ki bo 8. marca," je izjavil Cassius Clay, ko je izvedel, da bo ameriško vrhovno sodišče obravnavalo njegov priziv proti obsodbi na pet let zapora, ki jo je Clay dobil, ker ni hotel obleči vojaške suknje.
„Hočem ponovno pokazati, da sem samo jaz vreden naslova svetovnega prvaka težke kategorije," je dejal Clay.
HOKEJ NA LEDU
Jeseničani petnajstič prvaki
Z zmago nad Olimpijo z 9:2 je ekipa Jesenic osvojila že petnajstič naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. Na drugo mesto se je uvrstila Olimpija, na tretje zagrebški Medveščak, na četrto pa Slavija.
■ Puščavnik, daj častitemu očetu, da v miru odide, odkupil se jel
Hajduki so ločili razjarjena svečenika, ki sta še vedno kričala in zmerjala drug (drugega v slabi latinščini, kaitero je govoril prior bolj gladko, puščavnik pa z bolj 'srditim poudarkom. Prior se je naposled, osvestil in spoznal, da smeši dostojanstvo, ko se prepira s takim zakotnim popom, kakor je bil hajduški kaplan, in ko sta se mu spremljevalca pridružila, je odjahal dokaj manj slovesno in — kar se tiče posvetih reči — v veliko bolj apostolskih okolnostih, nego pred tem srečanjem.
Zdaj je moral še Žid podati kako varščino za odkupnino, ki mu jo je bilo plačati namesto priorja, kakor tudi za svojo lastno. Dal je Locksleyu menico, ki jo je potrdil s svojim pečatom in s katero je prosil nekega brata svojega rodu v Yorku, naj plača tistemu, ki mu jo prinese, vsoto tisoč kron ter mu preda »spodaj našteto blago.«
»Moj brat Šiva ima ključ do mojega skladišča,« je rekel z globokim vzdihom.
»In do obokane kleti,« je šepnil Locks-ley.
»Ne, ne — Bog ne daj!« je rekel Izak. »Zla je bila ura, ko je tuj človek prišel tej skrivnosti na sled.«
»Pri meni je vama,« je odvrnil hajduk, »če nam ta tvoj listek pomore do vsote, ki je v njem imenovana. A kaj je to, Izak? Ali si mrtev? Ali si okamenel? Ali je plačilo tisoč kron izbrisalo misel na nevarnost, v kateri je tvoja hči?«
Žid je planil pokonci.
»Ne, Diccon, ne — takoj se odpravim. Zbogom, ti, ki te ne morem imenovati dobrega, zlega te pa imenovati nočem in ne smem.«
Preden je Izak odšel, mu je dal hajduški glavar še tale svet na pot: »Bodi v svojih ponudbah širokodušen, Izak, zaradi hčerine varnosti ne prizanašaj svoji mošnji. Veruj mi, zlato, ki ga prihraniš v njeni stvari, ti bo 'povzročilo kasneje prav toliko muk, kakor če bi ti ga razbeljenega vlili v grlo.«
Stari običaji pri porokah na Krasu
Nekoč so se po naših krajih ob porokah vršile velike slavnosti. Ljudje so tedaj živeli skromnejše, zadovoljneje in so se znali tudi z manj denarja gospodarno preživljati; pa tudi manj skrbi so imeli.
Kraška nevesta se je že par dni pred poroko oblekla prazniško in šla vabit od hiše do hiše. Vsakemu povabljencu je dala kolač. Čim bogatejša je bila, tem več svatov je povabila. Na zelo bogatih svatbah se je nabralo do osemdeset svatov, vsak je prinesel s seboj kak dar, da se oddolži nevesti za darovani kolač; darovali so moko, krompir, žito in premožnejši tudi denar.
Nevesti so njeni starši kupili že pred poroko »balo«, ki so jo hranili do svatbe na svojem domu. Ženin pa se je poslovil dan pred poroko od svojih tovarišev, jih napojil z vinom in povabil na »šeškanje«, t. j. prišli so pred ženinovo hišo, mu zapeli v slovo in pili njegovo vino na cesti — v hišo niso smeli.
Medtem ko so drugega dne spremljali svatje nevesto in ženina do cerkve, so »šeš-karji« pripravili voz z dvema vpreženima in z zelenjem okrašenima konjema ali voloma pred nevestino hišo. Na voz so naložili nevestino »balo«. Ko so se svatje vrnili iz cerkve, je bil voz že pripravljen. Preden so pognali, si je nevesta še izbrala »poko-lenščka« — malega dečka 6—8 let, kateri ji je najbolj ugajal izmed okoli stoječih otro-čadi. Pokolenšček je moral nesti petelina z nevestinega doma na ženinov. Petelin je bil navadno okrašen z lepim rdečim nageljnom, privezanim na vratu z modrim trakom. Nato je dobila nevesta od matere bokal črnega domačega vina. Nevesta je vzela bokal, izpila nekoliko, nato izlila ostanek vpregi za vrat in z bičem pognala. Ko je voz zaškripal, je nevesta izročila bič vozniku, ki je glasno naganjajoč ubral pot proti ženinovem domu. Vsi so spremljali voz: na vozu »pokolenšček«, ob vozu »še-škarji«, za vozom svatje. Ko so dospeli na ženinov dom, je stopil »pokolenšček« z voza in stekel s petelinom v naročju proti ženinovemu domu. Tu je naglo odprl vrata in vrgel petelina v hišo. A za vrati so čakali domači, da ujamejo pokolenščka. Ta je bežal in pazil, da ga ne ujamejo; zakaj če so ga ujeli, so ga zaprli s petelinom vred v hlev, dokler se svatje niso pogodili zanj.
Medtem ko je domača mladina lovila pokolenščka, je stopila nevesta v hišo. Tu jo je čakala sredi mize velika lesena skleda s kolačem in soljo. Nevesta je pokusila sol, kolač pa vrgla čez rame in skozi vrata na dvorišče, kjer so čakali nanj »šeškarji«. Nevesta je prejela od tašče bokal vina, katerega je ponudila vsem svatom. Sedaj se je začela šele prava svatba, ki je trajala včasih več dni dan in noč. Na svatbi so peli tudi mnoge narodne pesmi.
CENE KRANJC:
Ogenj v gozdu
..Zakuriva, oče!
Pogrela se bova pri ognju!
Dim se bo dvignil visoko pod nebo in tresel sneg z borovcev. Na vse strani se bo videl, daleč na vse strani, in morda si bo kdo, ko ga bo opazil, še sam zakuril, da bova midva videla njegov dim.
Zakuriva oče!
Pregnala bova meglo, ki je legla v najino dolino in se oklenila borovcev, da se ne gane. Njene mrzle roke bo prežgal najin ogenj in borovci nama bodo zašumeli v vetru.
Zakuriva oče!
Sneg se bo otajal, okrog ognja. Zeleni mah se bo pokazal, moker od tajajočega se snega. Videla bova zopet enkrat, kakšen je mah.
Zakuriva oče!
Srnam bo zadišal najin ogenj. Privabila jih bova v bližino. Nič se naju ne bodo bale. Privabila bova srne in, ko bova midva šla domov, se bodo prišle gret k najinemu ognju.
Zakuriva, oče!“
Poje očetova sekira, po grčah poje in v borovcih in v megli poje.
Odmeva očetova sekira, kot da lajajo v hribu lačni psi.
ustna burka
„Servus, Pepi, kako se kaj imaš?"
„Hvala, dobro."
»Slišal sem, da greš nocoj na ples. Bravo. Tako .fest’ fant, kot si ti, res ne sme manjkati. Vse boš razveselil. Pridi gotovo! Na svidenje!"
Že se zbirajo .elitniki’ na .elitni’ ples; tudi Milče je že na mestu. Dvorana je vsa v rožah in morje svetlobe jo ožarja. Čudno vzvišena je, dokler je prazna, pa še potem nekaj časa ob lepih toaletah in finem obnašanju .elitnikov’.
Tudi Pepi pride. Ko ga Milče zagleda, radostno zakliče:
»Bravo! Besedo znaš držati. Kako pa si ušel gospodinji?"
»Pusti to, je preneumno! Te ženske ne vedo, da so nam plesne zabave naravnost potrebne, če hočemo spadati k .eliti’. Zato pa: Tla so namazana, polka je ukazana... Pojdiva!"
»Smem prositi, gospodična Lidija?"
»Prosim, z veseljem."
»Ah, ob tej godbi, kako prijetno!" — Čudno lepe ure na plesu hitro minevajo. Plesalke so že utrujene. Ali bogatega in lepega Milčeta še malo ni volja iti domov. Živel, Dioniz! Živel, šampanjec!
Milče, ki ga je že precej »čutil", govori: »Kristalna čaša, pozdravljena! Iz tebe nam kipi veselje in mladost. Ti si nam sonce v temnih študentovskih urah. Zvestobo ti prisegamo! Eks! slavna tovarišija, eks! cenjene gospodične!"
»Bravo, bravissimo, Milče! Ti si pravi!"
Iz čaše se je pretakala moč alkohola v mlado kri. .Elitna’ družba vedno bolj dobiva drugo podobo. To ni več družba mladih in lepih ljudi, ampak gruča pijanih cunj. Proti jutru se opotekajo proti domu. Milče preklinja in si daje pogum:
»Kaj nam pa morejo! Le naprej! Vražja pot... Nous sommes chevaliers. Tako je ... Junaki, kavalirji smo ... Naprej... O, hudič, tako trda cesta ... Nič zato ... Nous sommes chevaliers!"
Komaj se privleče do hiše.
»Kar junaško, tam smo doma... kje pa je ključ? ... O, vraga, kje pa je denarnica? Kje je... Aha, že vem. Prekleti šampanjec in pa tista baba neumna, goljufiva... tatinska ... tista lepa Lidija ...“	—gm—
(VtL&il čas	prihaja
(Narodna)	
Veseli čas prihaja,	Prašiča smo zaklali,
ko mati zgodaj vstaja;	na drobno razrezali;
’ma dost’ skrbi pa dost’ trpi,	še bolje je sto tavžentkrat,
ko v peč potico daje.	kak’ če bi ga prodali.
Prašiča smo zredili,	Klobase so nar’jene,
zdaj bomo ga lovili,	zo materi 'zročene,
okrog voglov, okrog plotčv	so gvircane, so poprane,
za njim bomo hodili.	a niso še pečene.
Prašičja rogovila	Zdaj sedimo za mizo,
z debelim repom miga,	pokličimo še Lizo,
ker se boji za zadnje dni,	da žlice razdelila bo,
ker klal ga bo Matija.	ker župa je že blizu.
Prišel je tudi godec,	
dobil je svinjski gobec:	
Le pridi k nam, še rep ti dam,	
da poln bo tvoj želodec.	
Izak je z globokim vzdihom pritrdil in nadaljeval svojo pot, spremljan po dveh karenjaških gozdovnikih, ki sita mu bila določena za vodnika in obenem za varuha na poti slkozi šumo.
črni vitez, ki jie z nemajhnim zanimanjem opazoval vse te razne dogodke, se je zidaj 'takisto poslovil od hajduhov; ni si mogel kaj, da ne bi izrazil svojega začudenja, da vidi med ljudmi, izobčenimi iz zaščite in vpliva zakonov, toliko trdnega družabnega reda.
»Gospod vitez,« jie odivrnil svobodnjak, »včasih rodi malo prida drevo kaj dober sad in v slabih časih ne poganja zmerom samo zlo. Med ljiudimi, ki jih usoda potegne v to nezakonito stanje, jih je gotovo dosti takih, ki se želijo zmerno 'okoriščati z njegovo svobodnostijo, in nekaj celo takih, ki jim je morda žal, da se morajo vobče ukvarjati s 'tem poslom.«
»In z enim izmed teh govorim, se mi zdi?« je dejal vitez.
»Gospod vitez,« jie rekel hajduk, »vsak ima svojo skrivnost. Svobodno vam je, da si ustvarite sodbo o meni, in jaz lahko u-gibljem o vas po svoje, čeprav morda nobena najinih puščic ne zadene tja, kamor bi morala. Ker pa ne silim, da bi mi vi odkrili svojo skrivnost, ne bodite užaljeni, da obranim tudi sam svoje zase.«
»Oprosti mi vrli hajduk,« je odvrnil vitez, »tvoj očitek je upravičen. A morda bova pri kakem poznejšem srečanju ob a dva manj nezaupljiva. Dotlej se ločiva prijatelja, ali ne?«
»Evo moje roke,« je rekel Locksley; »in teči smem, da je roka pravega Angleža, čeprav je ta čas hajduk.«
»In tu imaš mojo v zameno,« je rekel vitez; »v čast si štejem, da mi jo stisneš ti. Zakaj tisti, ki dela dobro, ko ima neomejeno oblast, da bi delal zlo, ne zasluži hvale Kumo za to, kar stori dobrega, ampak tudi za zlo, katerega ne stori. Zdrav ostani, hrabri hajduk.«
ŠTIRIINTRIDESETO POGLAVJE
V yorškem gradu se jie vršila sijajna pojedina, na katero je princ John povabil plemiče, prelate in vodje, ki jie z njih močjo upal uresničiti svoje častihlepne namene zastran bratovega prestola. Waldemar Fitzurse, njegov spretni, prevejani zaupnik, jih je skrivaj obdeloval in izkušal ohrabriti njihov pogum do tiste stopnje, ki je bila potrebna, da bi odkrito povedali svojo namero. A njihovo podjetje je zavlačevala odsotnost nekaterega važnega člana zarote. Front de Boeufov neupogljivi in drzni, čeprav surovi 'pogum, Rracyjev ognjeviti, smeli duh, opreznost, vojna izkušenost in znana hrabrost Briana de Bois-Guilberta, vse to je bilo sila važno za uspeh podjetja in medtem ko so sami pri sebi vsi preklinjali njih nedobrodošlo in nerazumljivo odsotnost, se niti John niti njegov svetovalec nista upala storiti brez njih kakega koraka.
Tudi Žid Izak je bil izginil in z njim vred upanje na vsoto, katere se je princ John nadejal od tega Izraelca in njegovih sovernikov napoisodo. Ta okolnost se je morala zdeti v tako odločilnem trenutku zelo nevarna.
Tisto jutro po padcu 'torquilsitonskega gradu se je v okolici mesta Yorka razširila nepotrjena vest, da sta de Bracy in Bois-Guilbert s svojim zaveznikom Front de Boeufom vred zajeta ali ubita. Waldemar je to sporočil princu Johnu s pripombo, da se tembolj ‘boji, da ne bi bila vest resnična, ker sta se le s pičlim spremstvom odpravila, da bi napadla Sasa Cedrica in njegovo družino. Ob vsakem drugem času bi bil smatral princ to nasilje za veselo burko; zdaj pa, ko je preprečevalo in oviralo njegove lastne naklepe, se je naglas izrekel zoper storilce ter z odločnostjo, ki bi bila vredna kralja Alfreda, govoril o kršenju zakonov, motenju javnega miru in poseza-niju v tuje lastninske pravice.
»Ti razbojniki in teptalci zakonov!« je vzklikal. »Kadar postanem gospodar na Angleškem, jih dam obesiti na dvižne mostove njihovih lastnih gradovi«
»A da postanete kralj in gospodar Anglije,« je hladno odvrnil njegov svetovalec, »mora vaša velikost ne samo trpeti prestopke teh razbojnikov in teptalcev zakona, ampak jih celo ščititi glede na svojo hvalevredno vnemo za vzdrževanje zakonov. — Slabo bi bilo za nas, če bi aaški kmeta vsi uresničili sanjie vaše visokosti in izpremenili mostove njihovih gradov v vešala; drznemu Cedriou je čisto podobno, da bi utegnil izvršiti tako misel l Vaša visokost bo sama izprevidela, kako nevarno bi bilo kaj začeti brez Front de Boeufa, de Bracyja in temp Ijarja — in vendar smo šli že predaleč, da bi mogli varno kreniti nazaj.«
Plrinc John se je nestrpno udaril po čelu in jel naglo hoditi po sobi sem ter tja.
»Lopovi,« jie vzklikal, »izdajalski lopovi, ki me puščajo v tej stiski na cedilu I«
»Rajši recite nepremišljeni norci,« ga je zavrnil VValdemar, »da se ukvarjajo s temi Otročarijami, kaidar gre za tako važne stvari!«
»A kaj nam jie zdaj Storiti?« je vprašal princ John in stopil pred VValdemarja.
»Ne vem, kaj bi bilo moč storiti razen tega, kar sem že odredil,« je odvrnil tajni svetovalec. »Ni se mi zdelo prav, da bi prišel semkaj in z vašo visokostjo obžaloval ta neprijetni dogodek, dokler nisem poizkusil vsega, kar morem, da ga storim neškodljivega.«
»Ti si zmeraj, moj' dobri angel, "VValdemar,« je rekel princ, »in če bom imel ob svoji strani vedno takega svetovalca, tedaj bo Johnova vlada še slavna v zgodovini. — Kaj si ukrenil?«
»De Bracyjevemu poročniku Louisu VVinkelbraindu in njegovim ljudem sem u-kaizal, naj zajahajo konje in z vihrajočim praporom pobite do Front de Boeufovega gradu, da vidijo, kaj morejo tam storiti našim prijateljem v pomoč.«
Obraiz princa Johna je zardel kakor obraz razvajenega otroka, ki se mu zazdi, da so ga užalili.
»Tako mi božjega lica,« je dejal, »veliko si vzel nase, "VValdemar Fitzurse, in zelo oblastno si ravnal, da si brez našega izrečnega povelja ukazal trobiti na konje in razviti prapor v mestu, kjer smo bili sami prisotni.«
»Prosim vašo visokost oproščenja,« je odvrnil Fitzurse, ki je sam pri sebi preklinjal gospodarjevo bedasto ničemumost, »a ker se je mudilo in je utegnila 'postati vsaka izgubljena minuta pogubonosna, se mi je zdelo najboljše, da vzamem v tej, za korist vaše visokosti tolikanj važni stvari odgovornost nase.«
»Naj ti bo oproščeno, Fitzurse,« je resno rekel princ; »dobra volja opravičuje prenagljenost tvojega ravnanja. A kdo prihaja? Tako mi križa, sam de Bracy! In v kaki čudni podobi stopa pred nas!«
Res je bil de Bracy, s krvavimi ostrogami in še ves vroč od naglice. Njegova oprava je kazala še vse sledove nedavnega trdovratnega boja, zakaj bila je razbita in okrvavljena in polna prahu od nagle ježe. Snel si je šlem z glave, ga postavil predse na mizo in za trenutek obstal, kakor da se izkuša zbrati, 'preden pove svoje novice.
»De Bra,cy,« je izpregovoril princ John, »kaj pomeni to? Govori, zaklinjam tel Ali so se Sasa uprli?«
»Govori, de Bracy,« jie rekel Fitzurse sko-ro obenem z gospodarjem, »saj si bil zmerom mož. Kje je templjar? In kje Front de Boeuf?«
»Templjar je ušel,« jie odgovoril de Bra-cy, »a Front de Boeufa ne boste nikoli več videli. Pokopan je v ognjenem grobu pod žarečimi razvalinami svojega lastnega gradu. Jaz edini sem ubežal, da vam to sporočim.«
»To je za nas mrzla novica,« je rekel "VValdemar, »čeprav nam poročaš o ognju im plamenu.«
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 31. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 1. 2.. 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad. (Pri drvarjih v Kapelskih grapah — 2.) — TOREK, 2. 2.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Koroška povest (V. Poianšek: Obirjan — 14). — SREDA, 3. 2.: 13.45 Informacije — Mladinski forum — Cerkev in svet. — ČETRTEK, 4. 2.: 13.45 Informacije — Za krmilom — Skladbe slovenskih skladateljev. — PETEK, 5. 2.: 14.00 Informacije — Poper in sol. — SOBOTA, 6. 2.: 9.00 Rubrika za jugoslovanske delavce — Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
TVRDKA LEEB
v Kotmari vesi
išče za takojšnjo zaposlitev
2 delavca
1 ključavničarja (Schlosser)
Dobra plača in trajno delovno mesto
Prijave sprejme: Tvrdka Leeb Kotmara ves — Kčttmannsdorf Telefon 0 42 22 — 7911 17
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 31. januarja: 15.55 Za otroke od 8. leta dalje: Cappuccetto — 16.20 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper: „Na begu" — 16.45 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 18.05 ..Družina Pec“, lahko noč za najmlajše — 18.10 Bonanza: ..Vabljenje Abigaila Josesa" — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Mr. Barnett", Jeana Anonilha — 21.10 „Le Sacre du Pruntemps", balet Igorja Stravinskega — 21.45 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 1. februarja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.20 ..Družina Pec“, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 „Ve-selje ob lepem" — filmska serija — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kobra, prevzemite: „Veliko tveganje" — 22.00 Čas v sliki.
TOREK, 2. februarja: 18.00 Angleščina — 18.20 ..Družina Pec", lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fč: „Nevarno potovanje" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Operna oddaja — 21.15 Nič ne pomaga — 22.15 Čas v sliki.
SREDA, 3. februarja: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Gost pri Johannesu Urzidilu — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Izginuli pustni krofi — 17.10 Trikotnik in štirikotnik —
17.20	Mala risarska umetnost — 17.40 Za družino: Za prijatelja rož — 18.00 Francoščina —
18.20	»Družina Pec", lahko noč za najmlajše —
18.25 Avstrija — slika — 18.50 Dragi stric Bill: „Juanita“ — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Panorama — 21.15 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju (evrovizija Iz ZUricha).
ČETRTEK, 4. februarja: 10.00 TV v šoli: Nepoznano sosedstvo — 10.30 Steklo — 11.00 Indija
—	11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Savel je postal Pavel (Carinik Cahej) — 15.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju iz ZUricha — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Družina Pec", lahko noč za najmlajše — 18.50 Dezernat M.: »Izdajalska točka" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Filmska komedija — 21.50 Čas v sliki — 22.05 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju iz ZUricha.
PETEK, 5. februarja: 10.00 TV v šoli: Avstrijski iznajditelji — 10.30 Romantika — 11.00 Mali Cezar — 16.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — 18.00 Zeleni svet: Novo iz poljedelstva
—	18.20 »Družina Pec", lahko noč za najmlajše
—	18.25 Avstrija — slika — 18.50 „Bunny in njegovi tovariši" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: »Zadnji obisk" — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Spotoma ob koncu tedna — 22.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju iz ZUricha.
SOBOTA, 6. februarja: 13.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju iz ZUricha — 14.50 Koncert ORF Franz Schubert: Simfonija št. 7 v C-duru — 16.00 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica
—	16.25 Za otroke od 6. leta dalje: Hop in Hup
—	17.25 Filopat in Patafil: »Fotografija" — 17.30 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Fo-tojazbec", lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Conrads v sobo-
ZAHVALA
Srčna zahvala zdravnikom, zdravnicam, bolničarkam, posebno g. primar-ju dr. VVieserju v deželni bolnici za uspešno zdravljenje in postrežbo. Hvala tudi za to, ker so govorili z menoj v mojem materinem jeziku. Bog plačaj!
Jože Koncilja
to — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 »Svet pripada ženski", revija Marlene Charellove — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju Iz ZUricha.
FRANKFURTSKEGA AVTOMOBILSKEGA SEJMA NE BO
Združenje zahodnonemških proizvajalcev avtomobilov je odpovedalo 45. mednarodni avtomobilski sejem v Frankfurtu, ki bi moral biti septembra letos.
Pojasnilo: proizvajalci avtomobilov imajo letos opraviti z velikim zvišanjem cen in želijo prihraniti vsako marko.
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev po-nikovalnih jam In LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BETONVVERK J. P A G I T Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
ltflNTER-SCHLUSS-VERKAUF
Herren-Sport-Flanell- Afl Ofl hemden	*t3.0U
Herren-Mako-
Unterhosen
lang
29.80
Herren-Trikot-
Leibchen
fSrbig
Herrenhemden
weiB od. creme. Restposten
Herren-Rollkragen-
Pulli
Helanca
8.90
19.—
49.80
Herren-Trikot- oder Frottee-Pyjama
Herren-Krawatten
Herren-Gloriette-
Sport-Popellnehemden
Herren-Mode-Pull- QQ _ over oder -Westen
Herren-Handschuhe mit WoHfutter
29.80
Herren-Strapma-
Socken
7.90
Damen-Pnllovaf
Langarm
Damen-Mode-Westen
Acryl
Damen-Sport-	59 _
Flanellblusen	v« •
Damen-Perlonstepp-
Schlafrocke
Damen-ModerOoke
gefUttert
Damen-Jersey-
Poloblusen
Da-Trachtenwesten
Mig. Berchtesgadener Damen-Hosenanzfige
modische Fasson
89.-
139-
99-
99-
399.-
Herren-Frottee-
Socken
14.90
Frauen-KtttelschSrzen 4Q AA
Kurzarm. BaumwolIe	U3.0U
Perlon- Georgette-Tucher	5.90
Frauen- Kaschmir-TUdher	27.90
Frauen-Perlon-Hanskleider oder -ArbeitsmSntel	59.80
Perlon- Servierschflrzen	13.90
Franen- Tragerschurzen	19.80
Damen- Netzstrtimpfe	4.90
Damen- Perlonstrflmple fehlerfrel	5.90
Damen- Krauselstriimpfe in Dosen	9.90
Damen-Mode- HakellookstrUmpfe	19.80
Damen-Lycra- Miederhosen	39.-
I Damen-I Gnmmlschl&pfer
12.90
Perlon-BH mit Spitze
Reifen-BH
mit Spitze
19.80
25.90
Damen-Velotus-
Nachthemden
Damen-Mako-
Pyjama
Damen-Perlon-Unterkleider mit schoner Spitze einfarbig oder gemustert
Damen-BaumwollsUp
Damen-Makohosen
mit Bein
Damen-Mako-
Kurzbeinhosen
Omamentmuster
Damen-Mako-Achselhemd innen gerauht
69-
79.80
49.-
6.90
10.90
11.90
25.90
Damen-Helanca-VVaschegarnitur mit schSner Spitze
59-
Damen-KrSnsel-
Kntehosen
gemust 19.80, elnfbb.
14.90
Damen-VVollhosen
Damen-Makolelbcben
mit Omamentmuster
Damen-Perlon-
Strumpfhosen
Damen-Helanca-HB-
kellook-Strumphosen
Klnder-Skipullover
Kinder-Rollkragenpulll
Helanca
Klnder-Frotteehosen
alle GrSBen
Madchcn-Nadithemden
aus gutem Wasdieflanell
39.-
39-
9.90
39.-
59.80
19.80
9.80 39.80
Mad.-VVaschegarnltur 41 AA Hemd und Hose
MSdchen-Mako-Unter- 1Q QA leibchen, Langarm	I3.0U
Knaben-Pullover	4Q QA
ohne Arm	Z3.0U
Knaben-Mako-Unterhosen oder -leibdien Innen gerauht	23.90
Knaben-Ripp-Leibcben	1 AA oder -Slip	* .3U	
Kinder-Rockerln	39.—
Kinder-Helanca- Steghosen	59.80
Kinder-Sklhosen Markenware	129.80
| Baby-Pnllover	25.901
Babv-Garnitur	25.90
40 °/0 auf Markenmare m: Cjetgner, (jSoriette, 96ammerCe, 96u0er, SCantkam, <P cfjroM
Kflcben-Hangerln bunt kariert. Baumwolle	3.95
Bw-Gesdiirriiidier gesSumt. mit Schlinge	4.65
Rohleinen- Gescbirrtudi gesaumt, gut saugend	7.951
Halblelnen-Geschirr-tneb, Markenware	9.90
Sdilosser-Handtucb gesaumt, mit Aufhanger	7.90
Strapaz- Frotteehandtuch	9.65
Jacquard-
Frotteehandtnch
gut saugende Bw-QualItSt
Arbeits-
Frotteehandtncb
farbedit
Karo-Tischtudi
gewebt, 90X90
Rohlelnen-Tiscbtuch gewebtes Karo. 130X130
Jacguard-Bettzeug, relne BaumwoIle. farbedit, 130 cm breit
Alpen-Bettzeug relne Baumwolle. farbedit, 130 cm breit
Streif-Damast Markenware, 130 cm breit
Bunt-Damast
■vorziigMche Bw-Qualitat, farbecht, 130 cm breit
« nn Lcintuch-Mollino
I/.9U starke Qual„ 156 cm breit
SO Ml Schlupfer-Webe 03.UU gute BaumwoK-Quallt8t.
130 cm breit
21.90
Geblrgs-Bettucb starkfadig. 150 cm breit
IB Ml Flanell-Lelntttdier 13.011 Markenware, 1130X220
24.90
26.90
18.90
17.90
23.90 42-
Vorarlberger Markenleintucb Mitte verstirkt	49.80
Karo-Flaneildecken	59.80
Seiden-Brokat-Steppdecken mit Vliesfutlung und Trikot-abdeckung, 130X190
Bestickte
Sdilfipferbezuge
aus guter Webe, 130X190
159.80
89.80
Damast-Tuchentbeztlge AA Ort Markenware, 130X190	33.UV
Alpenbettzeug-Tuchentbezug farbedit. 130X190
PoIsterbezUge
dazupassend, 60X80
88-
26.90
Jacguard-
Polsterbezilge
relne Baumwolle, 60X80
19.80
Fertige Polster
gefflllt. aus fedemdlditem ^
Fertige Tnchent
gefiillt, 3 kg Hiihnerfedem
149.80
Halbdaunentnchent
gefailt.
daunendidites Inlett
Blumenvorhange
120 cm brefit, sdične, modeme Muster
399.80
22.90
Diolen-
Sockelvorhange
pflegeleicht.
180 cm hodi
250 cm hodi
35.90
49.80
NOCH MEHR ZEIGEN IHNEN UNSERE SCHAUFENSTER - DAHER ...
VILLACH, AH SAMONIG-ECK
Izhaja vsak četrtek. Naroča sc na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,- šil., letno 100,- šil. Za Italijo 3400,- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30- ffr., za Belgijo 300- b£r., za Švico 25,- šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik