Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 V' 5 352(497.12 Ptuj) 6005687,10 O' T> 30. oktober / vinotok 2003 ttASlO MESINE OSČMEnUJ-ISSN 1S1S-8SS0 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ LETO ŠTEVILKA 10 Cena: 100 SIT Otvoritev prenovljene atletske steze na Mestnem stadionu, 17. oktober 2003. Foto: Staša Cafuta . J * * m . i } w ! . s LB . - j MESTNI STADION PTUJ S prenovljeno atletsko /jTi riložnosti za vznesenost na Ptuju zlepa ne zmanjka. Po otvoritvi gimnazijske športne dvorane ter uspehih nogometašev, rokometašic in odbojkaric je ponudila novo priložnost za pogled nazaj in naprej dokončana prenova atletske steze na Mestnem stadionu. 17. oktober je bil torej v znamenju praznovanja. Otvoritvene slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, državni podsekretar ministrstva Marko Rajšter, predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Jakič, ptujski župan dr. Stefan Čelan, predsednik odbora za družbene dejavnosti MO Ptuj Vlado Čuš, direktor mestne uprave mag. Stanko Glažar, v. d. direktorja Športnega zavoda Ptuj Simon Starček in ptujska državna poslanka Lidija Majnik, ki ima velik del zaslug za realizacijo projekta obnove. Kulturno-zabavni del programa je bil mladostno razigran v režiji Branke Bezeljak Glazer. Za navdušenje pa je poskrbelo kar 400 otrok iz vseh ptujskih vrtcev in osnovnih šol ter dijakov športnih oddelkov Gimnazije Ptuj. Za poskočnost je bil "zadolžen" Pihalni orkester Ptuj, predstavil seje gimnazijski gledališki studio, nastopili pa so tudi člani domačega atletskega kluba s povabljenimi gosti -že uveljavljenimi slovenskimi atleti - ki so obiskovalcem demonstrirali uporabo različnih atletskih orodij. V središču pozornosti je bil olimpijec (Seul 1988 in Barcelona 1992), maratonec Mirko Vindiš. Pričelo se je z državno himno, tekom z baklo (atleti z Mirkom Vindišem) in prižigom ognja (Lidija Majnik), nadaljevalo pa s slavnostnimi govori uglednih gostov: Vlado Čuš: "Sodobni čas narekuje drugačne, kvalitetnejše pogoje tudi na področju športne infrastrukture. Velja omeniti, da so projekt posodobitve atletske steze s spremljajočimi napravami vsa leta kot prvo prioriteto složno podpirali v Športnem zavodu Ptuj, Športni zvezi Ptuj in v Odboru za družbene dejavnosti pri ptujskem mestnem svetu. Na Ptuju je veliko ljudi, ki so orali ledino v številnih športnih panogah, tudi v atletiki, veliko dela je bilo opravljenega s pomočjo prizadevnih športnikov, amaterskih športnih delavcev in trenerjev. Ambicija Ptuja naj bo evropska prepoznavnost po primerljivi športni infrastrukturi in športnih dosežkih ter število Foto: Langerholc stezo v korak z Evropo športno aktivnih ljudi vseh starosti. Da bomo lahko sledili tej ambiciji, pa bo potrebno zaključiti projekt graditve mestnega stadiona in zgraditev ustrezne športno-prireditvene dvorane. Veseli me in ponosen sem kot Ptujčan, saj z današnjo otvoritvijo Ptuj dokazuje, da se je med izbiro stati ali narediti korak naprej odločil za korak naprej!" Dr. Štefan Čelan: "Lastne izkušnje in številna znanstvena spoznanja potrjuje stari rek, da je za zdrav duh potrebno tudi zdravo telo. Na Ptuju se zelo zavedamo pozitivnih učinkov športne aktivnosti prebivalstva in si za to prizadevamo uresničiti čim kakovostnejše pogoje za športno udejstvovanje predvsem mladih. Pri vzgoji mladih pa je izrednega pomena, da si preko športnih aktivnostih oblikujejo lastne vrednote, ki se kažejo predvsem v odrekanju, razumevanju potreb po sodelovanju, vzdržljivosti, vztrajnosti, borbenosti, strpnosti in še bi lahko naštevali. Na Ptuju smo priča porastu organiziranih športnih dejavnostih v klubih in kar je še bolj razveseljivo, je vedno večje število rekreativnih dejavnosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva. To dejstvo me osebno zelo veseli in hkrati nalaga dodatne obveze in odgovorno- sti za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Z velikim zadovoljstvom gledamo prenovljeno atletsko stezo, vendar v našem mestu obstaja še veliko potreb po razvoju športnih objektov. Ob tej priložnosti bi se seveda želel zahvaliti veliki množici ustanov in posameznikom, ki ste pomagali pri izvedbi tega projekta. Hkrati vas prosim, da ponovno združimo moči in nadaljujemo s tem projektom do dokončne ureditve." Dr. Slavko Gaber: "Izražam zadovoljstvo za posluh občine pri podpori investicije v športne objekte in da bo tako tudi v bodoče. Veseli me, da sta Ptuj in Slovenija pridobila pomemben in sodoben športni objekt. To bo pomenilo večji razmah atletike in drugih športnih dejavnosti. " Nadaljevanje na strani 4. UVODNIK, SPREHOD PO VSEBINI Čakajoč Občani smo potrpežljivo blago, kakršnega si za svoja politična oblačila lahko želi katerikoli od političnih programov. Saj ne vem, kdaj smo se naučili čakati, očitno pa je, da znamo čakati na vse. Čakamo na regijo. Nekoliko manj časa na zvezo občin. Čakamo na obljubljene odgovore, kako bomo uredili osnovne šole. Čakamo na obvoznico mesta in hitro cesto proti zahodu in vzhodu; navsezadnje mnogi še vedno čakamo na podhod pod železniško progo (saj so nam ga predstavili v najmanj treh različicah in z mnogimi datumi za začetek del). V tekočo vodo pred mestom gledamo in čakamo, da se zbistri, ker je bilo čiščenje že zdavnaj obljubljeno. Preveč mirno čakamo, kaj se bo zgodilo z nekaterimi podjetji; do konca leta bomo čakali, da ponikne še gumama. Že zdavnaj so nam obljubili na čudeže? obnovo in širitev ptujskega gledališča, ki naj bi mu vrnili nekdanje pročelje, mi pa še vedno čakamo. In grajsko restavracijo so nam kdovekolikič premaknili še na eno leto čakanja. Bi čakali na letošnjega Martina, če ne bi bilo popolnoma jasno, da bo mošt spremenil v vino? Ne bi! Toda pri stvareh, kijih bomo zagotovo dočakali, je čakanje realno in razumno stanje, medtem ko je pri obljubljenih načrtih, za katere lahko že vnaprej sumimo, da se bodo raztegnili kot gumijasti meter v prihodnost, čakanje hkrati odlaganje ter utrujajoče in bolestno stanje (raz)uma. Ima le ta učinek, da nas med čakanjem dela skoraj nesposobne početi kaj drugega konkretnega in koristnega. Zaslužimo si odrešitev iz tega čakalnega labirinta. Postaviti je treba realne načrte in obljube. Torej nekakšen razvojni načrt kot celoto (tudi tega imamo obljubljenega že precej časa); kupiti si torej moramo kompas in se odločiti, kam bomo šli. Nihče ne more na vse strani hkrati - to smo vedeli že med poslušanjem mnogih obljub, zaradi katerih še vedno čakamo. SPREHOD PO VSEBINI S prenovljeno atletsko stezo v korak z Evropo 2 Kam z nevarnimi gospodinjskimi odpadki? 4 Župan sprejel Meto Puklavec, prejem- nlco t.l. Žagarjevega priznanja 5 Pobuda za ustanovitev zveze občin Je osvojena 5 11. redna seja mestnega sveta 6 Odgovori svetnikom, podani na 10. seji, 30. septembra 7 Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj že drugič zapored 1. v Sloveniji a Stranke mestnega sveta sporočajo, Prireditve 9 “Po turško" na ptujskem gradu 10 Tamara Kolar - državna prvakinja v razvedrilni matematiki 10 Prireditve Pokrajinskega muzeja Ptuj ob 110. obletnici ustanovitve 11 Zborovanje slovenskih muzealcev na Ptuju 11 Festival Vino ni voda 12 Predstavitev tapiserij slikarja Marija Preglja v muzeju 13 Valvasorjeva velika grbovna knjiga 14 Pripombe k komentarju na članek ‘‘Smeti leta 2018" 14 Plebiscit - 10. oktober 1920 15 7. mednarodni balonarski praznik Ptuj 2003 16 Znova državne prvakinje 17 Na koncu vsi zmagovalci 18 Najvišja ocena BD Ranca Ptuj za organizacijo državnega prvenstva v kajaku In kanuju na mirni vodi 19 Ptujski športni vikend 20 Prireditve 21 Gledališče, prireditve, razstave 22 Letos že sedma trgatev v mestnem vinogradu 23 Naslovnica: Otvoritev prenovljene atletske steze na Mestnem stadionu, 17. oktober 2003. Foto: Staša Cafuta Srečko Šneberger MODROST MESECA Spoznanje je prvo poglavje smrti. Ivan Cankar Mestna občina Ptuj in Lions klub Ptuj sta ob evropskem letu invalidov pripravila program aktivnosti, ki bo potekal od 3. do 7. novembra 2003. mf? ? Vljudno vabljeni! Dobrodelna nogometna tekma med Lions klubom, Občinsko upravo Mestne občine Ptuj in »ekipo znanih Slovencev« bo v Športni dvorani center, Šolski center Ptuj, 6.11.2003, ob 19. uri. Th» Curopron VMf o* Propi, «mn DtMOaOM m Zaključna prireditev promocijskega tedna in leta invalidov »charter night« LC Ptuj bo 7.11.2003 ob 19. uri v dvorani Kidričevo. MESTNA OBČINA PTUJ Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98. elektronska pošta: ptujcan&ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič -N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. zifypéàsi ] Roman Jakič: "Atletski klub Ptuj je bil ustanovljen leta 1980, čeprav je delovanje v smislu sekcije pod okriljem TVD Partizan potekalo že od 1920. Iz te sredine izhaja starosta slovenske atletike Mira Šentjure - Čuček, udeleženka BI 1947/48 (srebrna kolajna na 100 m in skok v daljino). Odlični ptujski atleti mlajSe generacije, nosilci številnih odličij, ki so prav tako zadolžili ptujsko atletiko, pa so Srdan Carli, Miki Prstec, Tone Stajnko, Mirko Vindiš, Dejan Dokl, Franci Renko, Matjaž Iskra ... Z novim stadionom naj bi področje Spodnjega Podravja Foto: Staša Cafuta zaživelo po štiridesetletnem zatišju in v ta prostor pripeljalo ponovno tekmovanja na državnem in mednarodnem nivoju. Postaviti je potrebno nove zdrave temelje in AK Ptuj vrniti sloves, kot ga je nekoč že imel. Premik v tej smeri se je že začel s povezovanjem osnovnošolskih krožkov in ustanovitev AŠ Mirko Vindiš pred dvema mesecema. " Sledila je otvoritev atletske steze s startnim strelom dr. Slavka Gabra ob startu štafete 4 X 100 metrov. V vlogi starterjev pa so se predstavili tudi ptujski atletski trenerji in sodniki. Zaključek slovesne otvoritve je bil v znaku vseh nastopajočih, ki so tekli častni krog z Mirkom Vindišem na čelu. Leta 2000 sta MO Ptuj in projektant TMD Investa, d.o.o., Ptuj (odgovorni projektant: Vlado Korbar) v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije izdala preveritveni projekt rekonstrukcije stadiona. Prvo fazo obnove atletske steze je jeseni 2002 kvalitetno izvedlo podjetje Asfalti Ptuj (nosilec projekta: Andrej Zelenik, vodja del: Štefan Željko). Preplastitev steze s plastično maso spurtan, barvanje in črtanje je izvedlo podjetje Slo-venijašport, d.o.o., Ljubljana. Dobavo in montažo opreme je opravilo podjetje Lomišport, d.o.o., Maribor. Za koordinacijo investicije v atletski stadion sta ves čas skrbela Oddelek za družbene dejavnosti pri MO Ptuj in Športni zavod Ptuj. Investicijska vrednost prve faze z asfaltiranjem je znašala 68 milijonov SIT, preplastitev atletskega stadiona z umetno maso 40 milijonov SIT, vrednost opreme 24 milijonov SIT. Celoten projekt je znašal 132 milijonov SIT. Finančna sredstva so prispevali MO Ptuj, Fundacija za šport Republike Slovenije in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Prenovljena in posodobljena atletska steza s sodobno atletsko opremo na Mestnem stadionu Ptuj ustreza vsem tehničnim zahtevam za domača in mednarodna tekmovanja. Mednarodna amaterska atletska zveza IAAF je za objekt izdala certifikat številka S-00-0014. Certifikat je izdan v skladu z določili in pogoji IAAF eertifi-kacijskega sistema za atletske objekte, naprave in tekmovalno opremo, je zapisal v zloženki "Prenovljena atletska steza" strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj Marjan Lenartič. "Sodobna atletska steza omogoča tekmovanja na vseh nivojih, tudi državnem in mednarodnem. Prepričan sem, da bomo v spomladanskem delu sezone že lahko spremljali kakšen atletski miting. V program šolskih športnih tekmovanj za šolsko leto 2003/2004 smo umestili tudi atletsko olimpiado, ki je v preteklosti veljala za eno najbolj množičnih šolskih športnih prireditev pri nas, a zaradi neustreznih pogojev nekaj let ni potekala. Mestni stadion bo, sem prepričan, ob vsem tem še bolj zaživel." je dejal v. d. direktorja Športnega zavoda Ptuj Simon Starček. Z nevarnimi snovmi in nevarnimi odpadki se srečujemo praktično vsak dan, saj mednje sodijo različne barve, laki, odpadna olja, odsluženi avtomobilski akumulatorji in baterije ter neporabljena zdravila, čistila, kozmetika, škropiva in mnoge druge kemikalije, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. Pomembno je, da se zavedamo, ko teh snovi ne potrebujemo več, da jih zaradi njihovih nevarnih lastnosti ne smemo zavreči med ostale odpadke, ki svojo pot končajo na odlagališču nenevarnih odpadkov, jih zliti v odtok ali celo odvreči v najbližji potok, gozd ali obcestni jarek, ampak jih moramo zaupati strokovnjakom, ki bodo na pravilen, varen in neškodljiv način Ptuju se obeta kakovostna atletika, po zadnjih uspehih ptujskih atletov lahko vidimo, da imamo kar nekaj tekmovalcev, ki kažejo velik potencial. Zato se mi zdi pomembno, da je klub vključen v vrhunski selekcijski šport, saj lahko le tako omogočimo nadaljnji razvoj vsem, ki so v letošnji sezoni tako napredovali. MO Ptuj, izvajalcu Športnemu zavodu Ptuj, režiserki otvoritvene slovesnosti Branki Bezeljak-Glazer in poslovni sekretarki zavoda Marjani Cafuta gre priznanje za uspešno koordinacijo in za profesionalno izvedbo prireditve ob slavnostni otvoritvi atletske steze. Ivo Kornik poskrbeli za njih. Zavedajoč se pomembnosti ločenega zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov Mestna občina Ptuj vsako leto organizira obsežno akcijo, s katero občanom omogoči, da na pravilen način oddajo nevarne odpadke, ki so se jim čez leto nabrali. Do sedaj je bila akcija organizirana že štirikrat (leta 1998, 2000, 2001 in 2002), skupna količina v teh akcijah zbranih nevarnih odpadkov pa znaša dobrih 35 tisoč kilogramov. Letošnja akcija je potekala v času od 17. do 23. oktobra na 21 zbirnih mestih. Podrobneje bomo o uspehu letošnje akcije poročali v naslednji številki Ptujčana. Alenka Korpar Kam z nevarnimi gospodinjskimi odpadki? judje dnevno ustvarjamo odpadke, s katerimi pridno polnimo zabojnike in bolj ali manj tudi ekološke otoke. Posebno mesto med našimi odpadki pa zavzemajo nevarni odpadki, s katerimi moramo, zaradi njihovih nevarnih lastnosti (strupenosti, rakotvornosti, vnetljivosti ...), ravnati še posebej previdno, saj odloženi na nepravo mesto povzročajo neposredno nevarnost za okolje ter zdravje ljudi in živali. Zupan sprejel Meto Puklavec, prejemnico t.i. Žagarjevega priznanja JV ekdanja ravnateljica ptujske gimnazije, sedaj članica ptujskega mestnega sveta, Meta Puklavec je 5. oktobra prejela nagrado za uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizatorsko delo na področju srednjega šolstva na Ptuju. Najvišjo državno nagrado ji je kot eni izmed 11. nagrajencev na različnih področjih podelil Odbor za podeljevanje nagrad na področju šolstva pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Na lokalni ravni ji je ob tem življenjskem uspehu izkazal pozornost tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki jo je 21. oktobra z naslednjimi besedami sprejel v svojem uradu. "Iz več zornih kotov sem ponosen na to, kar je dosegla gospa Meta Puklavec. Malo je namreč Ptujčanov, ki lahko izkažejo nacionalno in mednarodno primerljivo kakovost lastnih rezultatov dela. Po izobrazbi sva sorodna, kar govori o univerzalnosti kemijskega inženirstva. Ko dobiš tako priznanje, to pomeni predvsem čast. S tem bomo namreč izstopiš iz množice povprečnih v množico nadpov- prečnih, kar nalaga dodatno osebno odgovornost tistemu, ki je priznanje prejel. Strinjam se z mnenjem nagrajenke, da ni škoda nobenega tolarja za dvig kakovosti izobrazbe, za kar si bom prizadeval tudi v MO Ptuj." Meta Puklavec: "To priznanje mi laska in mi je všeč, prav tako cenim pozornost na lokalni ravni. Žagarjevega priznanja ne jemljem osebno, ampak kot priznanje tistim Ptujčanom v šolstvu, gospodarstvu in politiki, ki smo v danem trenutku vedeli naprej, gledajoč na svetlo preteklost ptujske gimnazije in poklicnega šolstva. Ob gimnaziji so se po 60. letu pričele na Ptuju razvijati druge srednje šole. Kot pomemben štejem dogovor ravnateljev ptujskih srednjih šol (Rudolfa Čeha, Jožeta Stropnika, Mirana Horvata in Antona Velikonje) ter politike Alojza Gojčiča o povezovanju le-teh, kar je bil temelj za izgradnjo srednješolskega centra. Veseli me, da smo v osemdesetih uspeli preprečiti namere, da bi ob prehodu na usmerjeno izobraževanje ptujske srednje šole postale le enote mariborskih srednjih šol. Sedanja ravnateljica Melani Centrih je strokovnjakinja za delo z mladimi in razvija sodelovanje z mladimi iz evropskih gimnazij. Želim, da bi mladi na Ptuju našli svojo pot v Evropo in svet ter se uveljavili izven meja." Sprejema so se udeležili tudi ravnateljica Melani Centrih, profesorica pedagogike in sociologije kulture Darja Rokavec, profesorica nemščine, Dobrinka Voršič Raišp iz ptujske gimnazije Foto: Aleš Šprah ter predsednik dijaške skupnosti Gimnazije Tomaž Šmigoc, ki so povedali, da si na njihovi šoli, ki je v mreži Unescovih šol in ima mednarodni status, želijo, da bi v naslednjem letu bili organizator mednarodnega Unescovega tabora (leta 2000 so organizirali prvega), kar ni le enkraten dogodek, ampak vpliva na šolski kurikulom ter življenje mladih nasploh. Milena Turk 2. SEJA KOLEGIJA ŽUPANOV Pobuda za ustanovitev zveze občin je osvojena r začetku oktobra so se v prostorih MO Ptuj na drugem kolegiju sestali župani Spodnjega Podravja. Na dnevnem redu je bilo 6 točk, posebno pozornost pa so v razpravi namenili predvsem štirim: ustanovitev zveze občin, zakonodaja, povezana z reorganizacijo državne uprave in lokalne samouprave, strategija prostorskega razvoja RS in problematika izgradnje prostorov za nujno medicinsko pomoč in reševalno službo. Ob obravnavi delovnega gradiva za ustanovitev Zveze občin so ponovno podprli aktivnosti za ustanovitev zveze, ob tem pa so oblikovali nekaj pripomb: osnutek Odloka o ustanovitvi zveze občin mora biti manj zavezujoč za ustanoviteljice, ustanovitev zveze pomeni pridobitev pravne legitimnosti tega prostora, da se bo le-ta lahko prijavljal na razpise Evropskih strukturnih skladov in na državne razpise, pomembne za ta prostor. Podali so nekaj konkretnih pripomb k posameznim členom delovnega gradiva. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob obravnavi zakonodaje, povezane z reorganizacijo državne uprave in lokalne samouprave, poudaril, da se prav v tem času na Ministrstvu za notranje zadeve RS pripravlja vrsta zakonov, povezanih z organizacijo lokalne samouprave in reorganizacijo državne uprave. Župani so se strinjali, da se od pripravljavca omenjene zakonodaje zahteva, da se sledeči zakoni pripravijo v paketu: Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o financiranju občin, Zakon o pokrajinah in Zakon o financiranju pokrajin, Sprememba Zakona o skladnem regionalnem razvoju in Zakon o reorganizaciji državne uprave. Skupaj z navedenimi zakoni morajo biti občinam predstavljen vsi mikro in makro kazalci, vključno s predvidenimi finančnimi učinki za posamezno lokalno skupnost. Pri obravnavi predloga strategije prostorskega razvoja RS so župani predlagatelja strategije opozorili, da predlog ne upošteva kriterijev, dejstev in interesov po štirinajstih pokrajinah v slovenskem prostoru in da nova prostorska strategija ne sme opustiti gradnje izven poselitvenih območij v primerih, ko je območje razpršene gradnje spoznano kot avtohtono območje takšne poselitve. Oblikovanih je bilo še nekaj konkretnih pripomb k posameznim delom prostorske strategije. Pogovarjali so se tudi o izgradnji novih prostorov za potrebe nujne medicinske pomoči in reševalne službe. Pri tej temi so soočili različne poglede in možnosti za zaprtje finančne konstrukcije te investicije. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali v prvi polovici novembra, ko bodo v svojo sredino povabili ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača. Branko Novak 11. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA Proračun za leto 2004, ustanovitev Regijskega višje in visokošolskega središča, statut Kabelsko komunikacijskega sistema JI ed opaznejšimi točkami dnevnega reda 11. redne seje, 27. oktobra, sta bili delovno gradivo proračuna MO Ptuj za naslednje leto in odlok o ustanovitvi javnega zavoda imenovanega Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj s sedežem v Krempljevi 1, ki ga ustanavlja MO Ptuj. Soustanoviteljice sta družbi Perutnina Ptuj in Talum Kidričevo, sicer pa lahko kot soustanoviteljice pristopijo tudi druge občine in pravne osebe. Za širšo javnost pomembne so še naslednje točke: statut delniške družbe KKS - kabelsko komunikacijskega sistema Ptuj, spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj in potrditev Maksa Lečnika - naslednjega kandidata na listi SLS v volilni enoti 1 - za novega člana mestnega sveta, ki bo do konca man- datne dobe nadomestil Roberta Čeha. Za leto 2004 je predlagan proračun v višini 4.785.917.892 tolarjev. Prihodki so planirani na osnovi ocene realizacije v letu 2003 in v skladu z usmeritvami ministrstva za finance. Davčni prihodki so planirani v višin 1,95 milijonov tolaijev. Največji delež med njimi prihaja iz dohodnine (1.457.328.939 tolaijev). Nado- RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj bo podelil veliko oljenko: • za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru. Župan Mestne občine Ptuj bo podelil oljenko: • za uspehe, dosežene na kulturnem področju. 2. Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti. 3. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo podjetja, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 10. decembra 2003. 4. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj mestilo za uporabo stavbnega zemljišča je znižano za znesek, ki so ga plačevale Dravske elektrarne Maribor. Te bodo v letu 2004 plačevale koncesijo za rabo reke Drave takole: 40 % v republiški in 60 % v občinske proračune. Nedavčni prihodki so ocenjeni v višini 1.062.560.172 tolarjev, kar je v primerjavi z letom 2003 povišano za 61% na račun drugih nedavčnih prihodkov. Potrebno bo pridobiti druge prihodke, ki bodo vir za pokrivanje investicijskih odhodkov. Med kapitalskimi prihodki so planirani prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, kar bo prav tako vir za investicije. Skupaj so prihodki za naslednje leto ocenjeni na 4.095.997.892 tolaijev, odhodki pa na 4.745.417.892 tolarjev. V B računu finančnih teijatev in naložb so planirana prejeta vračila stanovanjskih kreditov in razvojnih depozitov. V C računu financiranja je predvideno zadolževanje pri Eko skladu RS za izgradnjo kanalizacije in za CERO Gajke. Predlagano gradivo proračuna je v skladu z Zakonom o javnih financah sestavljeno iz splošnega in posebnega dela ter načrta razvojnih programov. Kot določa Zakon o lokalni samoupravi pa so sestavni del občinskega proračuna še finančni načrti ožjih delov občine - mestnih in primestnih četrti. Poseben del proračuna je pripravljen po posameznih organizacijskih enotah občinske uprave. V skladu z 10. členom Zakona o javnih financah je prikazana realizacija za preteklo leto, ocena realizacije za tekoče leto in plan za naslednje leto. Zaradi pomanjkanja sredstev primerne porabe za pokrivanje zakonskih obveznosti (izpad nadomestila Dravskih elektrarn Maribor za uporabo stavbnega zemljišča) ni bilo možno upoštevati pred- videne povprečne rasti cen za 4,3% v letu 2004, kot narekujejo globalni makroekonomski okviri razvoja Slovenije. Večji del 72 strani dolgega osnutka predloga sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov je namenjen programski zasnovi za poznejšo izdelavo lokacijskih načrtov posameznih območij v MO Ptuj. Spremembe in dopolnitve prostorskih planskih aktov, razgrnjene v času od 17.5. do 18.6. 2001, ki se nanašajo na prometno omrežje hitre ceste Hajdina -Ormož in na CERO Gajke, so že bile sprejete z odlokom, objavljenim v Uradnem vestniku št. 1/02. Občani pa so od preteklega postopka za spremembe prostorskih sestavin, ki se je zaključil leta 1997, podali številne druge predloge za spremembe v zazidljiva območja. Ti predlogi za spremembe in dopolnitve so zajeti v predlaganem osnutku predloga. Spremembe prostorskih aktov se sprejemajo na osnovi Zakona o urejanju prostora. Postopek je dolgotrajen, ker je potrebno pridobiti mnenja številnih pristojnih ministrstev, agencij in zavodov RS z vidika varstva kmetijskih zemljišč, okolja, naravne in kulturne dediščine, poseganja v gozd, usmerjanja poselitve, vodnega gospodarstva, rudarstva .... Pri predzadnji točki - volitve in imenovanja so obravnavali soglasje k imenovanju Simona Starčka za direktoija Športnega zavoda in sklep o imenovanju Roberta Krajnca za novega člana uredništva Ptujčana ter sklep o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svet Mestnega gledališča Ptuj. Kot zadnje je bilo podano poročilo Nadzornega odbora o nadzoru izvajanja investicije v Belša-kovi ulici na Ptuju. Milena Turk ODGOVORI SVETNIKOM, PODANI NA 10. SEJI, 30. SEPTEMBRA Namestitev prometnih znakov, označevalnih tabel, klopi, ureditev parkovnih površin Pobudi in vprašanje Avgusta Laha: 1. V Ulici Vide Alič naj se namesti prometni znak za prepoved vožnje za večja vozila (tovorna vozila in avtobusi) oziroma naj bo vožnja dovoljena le stanovalcem. Odgovor: Pobudo bomo posredovali SPVCP, ki jo bo proučil in podal svoje mnenje. 2. Kdaj se bo pričelo rušenje starih vojaških skladišč na parkirišču na Potrčevi cesti in za kaj se bo namenila predvidena lokacija? Odgovor: Rušenje se bo pričelo v oktobru. Po prostorskem planu MO Ptuj je lokacija predvidena za poslovno-kultumi center in garažno hišo. 3. Varnostna oz. redarska služba naj bi izvajala v petek in soboto ponoči nadzor nad gostinskimi lokali in ostalimi prireditvenimi prostori z namenom, da se prepreči uničevanje in poškodovanje tuje lastnine. Odgovor: - Občina ima organizirano redarsko službo za mirujoči promet. Vsebina pobude se nanaša na redarsko službo ponoči, ob koncu tedna, kar je v pristojnosti policije oz. bo potrebno od organizatora prireditve zahtevati, da v takih primerih organizira lastno varnostno službo. 4. Avgust Lah je dal pobudo, ki se nanaša na objavo 9. točke 7. člena Odloka o javnem redu v Mestni občini Ptuj in 69. člen Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki glede objave telefonske številke komunalnega inšpektorja v Ptujčanu, v primeru kršitve omenjenih odlokov, kot npr. sežig komunalnih odpadkov v naravi. Odgovor: - Zgoraj citirani členi oz. odloki so bili že večkrat objavljeni v Ptujčanu z razlago (v septembrski številki 2003) in v Štajerskem tedniku (14. 11. 2002) ter jih bomo permanentno z razlago ponavljali v obliki člankov ali z izjavo. Prijava kršitve komunalnemu inšpektoiju pa se poda v dopoldanskih urah na telefonsko številko 02 748 29 62 (tudi za prekršek prejšnjega dne), oz. če je nujno potrebno v popoldanskem času na regijski center za obveščanje 112, oz. OKC 113. Vprašanje Konrada Rižnerja: Zakaj z lastnikoma zemljišč Čehom in Pintaričem še ni zemljiškoknjižno urejeno nadomestno zemljišče zaradi gradnje ceste skozi Gajke v križišču pri sedanji Vili Monde? Odgovor: Problem je nerešen, ker je zemljišče prešlo z zakonom k Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Postopek je pri njih v obravnavi že več kot tri leta. V teh letih smo večkrat posredovali. V juliju 2003 smo ponovno urgirali na sklad, da postopek v kratkem rešijo. Dobili smo zagotovilo, da ga bodo poskušali pospešiti. Kondrad Rižnarje podal pobudo, da mestni svet apelira na Direkcijo RS za ceste, da v svoje programe vključi obvoznico Spuhlja, in sicer v naselje Spuhlja pri gozdu in se konča na koncu naselja. Odgovor: - Mestna občina Ptuj je v svojih planskih dokumentih sprejela traso obvoznice oz. priključnih cest januaija 2002. V 1. fazi bo raealizirana trasa od Dražene do Ormoške ceste, za katero se že izdelujejo izvedbeni načrti. V 2. fazi pa tudi izgradnja od bodočega Puhovega mosta do konca Spuhlje. Prioriteto po posameznih odsekih bo določila Direkcija RS za ceste glede na promet in vpliv na okolje. Pri tem bo sodelovala lokalna skupnost Pobuda Vlada Čuša (podana na julijski seji): Do začetka novega šolskega leta naj se uredi prehod za pešce pri trgovini Borovo oz. pred železniškim prehodom tako, da se namesti prometni znak "prehod za pešce", na sredini cestišča, kjer je petpasovnica, pa naj se uredi, da bi ljudje lahko varno počakali (kaj bi to bilo, naj odločijo strokovnjaki). Odgovor: Pobudo smo posredovali Direkciji RS za ceste, kajti cesta je državna. Pobuda Roberta Križaniča: Na Mestnem trgu naj se ponovno namestijo klopi. Odgovor: Pobudo bomo poskušali realizirati v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Creditanstalt in občino pogoj, da najemnik uredi tudi fasado stavbe v Ulici Heroja Lacka 1? Odgovor: Tega pogoja v najemni pogodbi ni, vendar bodo sofinancirali obnovo fasade. Pobuda Jureta Šarmana: Da se reši kaos postavljenih označevalnih tabel ob cestah in v križiščih na območju celotne MO Ptuj, naj se pripravi: • pregled vseh usmerjevalnih, reklamnih oz. vseh označevalnih tabel, • ugotovi se naj, katere table so postavljene brez dovoljenja lastnikov zemljišč, • ugotovi se naj lastništvo zemljišč, na katerih so table postavljene, • na stroške postavitelja table se naj odstranijo tiste, ki so postav- ljene na občinskem zemljišču brez soglasja občine, kakor tudi vse tiste, ki niso postavljene v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi, • v primeru, da table stojijo na zasebnem zemljišču, se naj postavitelja table pozove, da predloži dovoljenje oz. soglasje lastnika zemljišča za njihovo postavitev (če je to možno, naj preveri pravna služba). Tudi na tem področju bi želeli red, zato se naj postavitev izvaja v skladu z občinskimi odloki, ker so nekatere table, predvsem tiste v križiščih in ob glavnih cestah, moteče za promet in zavajajoče za turiste. Odgovor: Pobudo bomo skušali realizirati v okviru razpoložljivih kadrov in možnosti. Herbert Glavič Pobude Borisa Gerla: 1. Zaščiteno drevo sekvoja v Orešju naj se ogradi, saj je sekvoja v zelo slabem stanju in poško- Odgovor: - Dobili smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Maribor, kjer trdijo, daje drevo v dobrem stanju. Postavitev ograje pa je odvisna od lastnika zemljišča. 2. V naravi naj se ne sežiga komunalnih odpadkov, vrtičkarji naj ne uporabljajo agresivnih herbicidov. Odgovor: Pobuda je vredna pohvale. Nanjo bomo opozarjali preko medijev in s komunalno inšpekcijsko službo glede sežiga, veliko težja pa bo kontrola glede herbicidov, saj je kontrola v domeni republiških inšpekcijskih služb na podlagi opravljenih analiz. Stanislav Napast 3. Poškodovano kužno znamenje v Orešju se naj obnovi s sredstvi proračuna iz tega naslova in primerno zaščiti. Znamenje ob cesti v Orešju je v privatnem lastništvu. Lastniki so znamenje ustrezno obnovili in dovana. 'zfytycOA 1 MESTNI SVET, VARNOST, TEKMOVANJA premaknili na drugo lokacijo. Pobuda Vlada Čuša: Izgubljene parkovne površine ob izgradnji podvoza se naj nadomestijo z novim parkom na ptujski Panorami pod gradom, kjer je sedaj sadovnjak. V veljavnih prostorskih planskih aktih Mestne občine Ptuj je območje Panorame uvrščeno v območje najboljših kmetijskih zemljišč. Na pobudo krajanov o opustitvi sadovnjakov na Panorami je Mestna občina Ptuj v postopku sprememb prostorskih planskih aktov predlagala, da se navedeno območje spremeni v območje za park in rekreacijo. Ker si mora v postopku sprejemanja sprememb lokalna skupnost pridobiti mnenja pristojnih ministrstev, smo pozitivno mnenje pridobili s strani Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je, kljub temu da smo jim posredovali tudi predlog ureditve tega območja, 17. 6. 2003 izdalo, z vidika varstva kmetijskih zemljišč, negativno mnenje. Iz njihove obrazložitve je razvidno, da gre v tem primeru za posege, za katere ni podlage v zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč in da je to območje opredeljeno kot kmetijsko območje II. kategorije v intenzivni kmetijski rabi. Celotno območje griča Panorama je trenutno v lasti oz. upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, teče pa tudi postopek denacionalizacije, zato trenutno ni mogoče pričenjati z aktivnostmi v zvezi z morebitnim odkupom. Interes Mestne občine Ptuj za ureditev griča Panorama v park obstaja in zato bodo v prihodnosti še naprej tekle aktivnosti in predlogi pristojnim službam, da se po izteku rodnosti sadovnjak ne obnavlja več. Prav tako potekajo aktivnosti v zvezi z razglasitvijo arheološkega spomenika državnega pomena za območje griča Panorama z delom Vičave. ZVKD Območna enota Maribor je že v letih 2000 in 2001 podala predlog Ministrstvu za kulturo, da grič Panorama z delom Vičave postane arheološki spomenik državnega pomena. Postopek razglasitve je v teku. Zdenka Ristič Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj že drugič zapored 1. v Sloveniji S kipa prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj, ki je 20. septembra zmagala na regijskem tekmovanju v Juršincih, je po dodatnih pripravah sodelovala tudi na 9. državnem preverjanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo 11. oktobra v Celju, in dosegla prvo mesto. Na državno preverjanje seje uvrstilo 12 zmagovalnih ekip iz regijskih tekmovanj po celi Sloveniji. Skupaj je tako na vseh regijskih tekmovanjih sodelovalo 112 ekip. Ekipa je morala oskrbeti 4 do 7 poškodovanih v desetih minutah. Največ strokovno zahtevnega dela, ki je bilo meijeno v omejenem času, je prikazala ekipa PP iz MO Ptuj, ki je zato tudi zmagala. Drugo mesto je dosegla ekipa Mestne občine Ljubljana, tretje pa občina Mislinja. Mestno občino Ptuj je na 9. državnem tekmovanju zastopala ekipa v sestavi: Matjaž Antonič kot vodja ekipe in člani Bojan Kramberger, Milan Kunčič, Boštjan Krajnc, Janez Fridl, Darko Kuzma in Benjamin Jerebič. Ob seznamu ekipe naj ne bo odveč omeniti, da so člani ekipe žrtvovali veliko svojega prostega ali službenega časa za priprave in da doseženi rezultati predstavljajo le enega od uspehov. Pri pripravi ekipe je sodeloval mag. Janez Merc, pri strokovni pripravi pa višja medicinska sestra Rozika Ojstršek. MO Ptuj je zagotavljala skupaj z Območno organizacijo RK materialne pogoje za pripravo ekipe. Vsem omenjenim in še mnogim drugim gre zahvala za prispevek k uspešni uvrstitvi. Prvo mesto na tako množičnem tekmovanju, kjer je sodelovalo mnogo tekmovalnih ekip in je bil v ocenjevanje vključen široki krog zdravstvenega kadra, predstavlja izjemen rezultat. Letošnja vsebina tekmovanja je bila posvečena aktualnim skupinskim nesrečam. Tako smo na petih kontrolnih točkah uprizorili delovne nezgode, prometne nezgode, potres, poplave, množične prireditve. V vseh primerih je bilo več poškodovanih. Državno preveijanje se je odvijalo ob lepem sončnem vremenu v povsem novem okolju in to kar sredi mesta, kjer je bil cilj usmerjen h tekmovalnim rezultatom ekip, hkrati pa k predstavitvi tiste plati našega življenja, ko nam le-to pomeni izrecno vrednoto. Če velja, da naj vsakokratno preverjanje gradi na izkušnjah predhodnih, je letošnje predstavljalo izziv novemu okolju -prostoru, kjer se nesreče dejansko dogajajo. Odzivi občanov in tistih obiskovalcev, ki so se za trenutek ustavili in si ogledali, kako so ekipe pripravljene za prvo pomoč, so bili pozitivni. Kljub temu pa se nam postavlja vprašanje, kako globoko nam bo v zavesti ostala videna scena. Ali se zavedamo potrebe po vsakodnevni preventivi? Doseženo prvo mesto v Sloveniji nima le simbolnega pomena, ampak predstavlja izziv za nadaljnje delo, še posebej ob mislih, da bo ekipa v juniju 2004 sodelovala v Avstriji na evropskem preverjanju prve pomoči. Spremenil seje družbeni sistem, spreminja se zakonodaja, vrednote. Ostajajo pa nesreče, ki spremljajo človeški rod v celi njegovi zgodovini. Življenje ljudi je vedno prepleteno s svojim nasprotjem, tj. tveganji in nesrečami. Ker le uspešni preživijo in doživijo ustrezno starost, je prav, da o svoji bodočnosti mislimo takrat, ko jo še imamo. Čeprav nas vsakodnevni cilji usmeijajo v nova tveganja, je prav, da o svoji varnosti mislimo tako, kot mnoge nauči le nesreča. Ker nekateri prave nesreče še niso doživeli ali pa se iz nje niso nič naučili, skrbimo za njihovo varnost vsi tisti, ki ne mislimo le na sebe, ampak delamo v korist varnosti vseh. Vsak dan je več nesreč. Ne glede na sistem, ne glede na organizacijo bo znanje prve pomoči prevečkrat iskana vrednota. To je hkrati razlog, da se pospešeno preventivno dela tam, kjer je to najbolj potrebno. MO Ptuj daje velik poudarek vsem oblikam usposabljanja bolničaijev, tako ne izostanejo rezultati tudi na tekmovalnem področju. Znanja iz prve pomoči sodijo danes med tista znanja, ki v marsikateri življenjski situa- Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj med sprejemom pri županu MO Ptuj. Foto: Aleš Šprah ciji rešujejo življenje. Če k tej usmeritvi dodamo še pogostost raznih nesreč, potem ne govorimo le o humanem delu na področju prve pomoči, ampak o odgovornosti in nujnosti, da si zagotovimo sredstva in kader, ki bo na voljo takrat, ko bo pomoč potrebna. MO Ptuj se zaveda svoje vloge ob mnogih nesrečah, hkrati pa je usposobljenost obveznikov v prvi pomoči pridobitev za podjetja in zavode, kjer so ti obvezniki zaposleni. Kljub temu, da pravkar zapisano drži za večino, se pa najdejo tudi takšni, ki jim je malo mar za to delo in za zakonska določila in še več, tudi za človeška življenja. Ekipi je za visoke rezultate čestital tudi župan MO Ptuj, ki je 22. oktobra člane počastil s sprejemom v slavnostni dvorani v Mestni hiši. Janez Merc /Tgr / fè STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO, PRIREDITVE VOLILNO- ^ I PROGRAMSKI KONGRES ZELENIH SLOVENIJE NA 11. oktobra je bil na Ptuju enajsti kongres Zelenih Slovenije, ki se gaje udeležilo 54 delegatov iz občinskih in regijskih odborov. Potekal je v mirnem in konstruktivnem ozračju, kar dokazuje, da seje stranka ponovno poenotila. Sprejeli so ključna programska izhodišča, na katerih bo stranka temeljila svoje nadaljnje delo. Med temeljne cilje so zapisali trajnostni razvoj kot prioriteto prihodnosti slovenske družbe. Zeleni bomo delovali konstruktivno in odprto, saj podpiramo pregledno izražanje stališč in dialog z drugače mislečimi. Posebno zaskrbljenost je kongres izpostavil zaradi slabe kakovosti okolja, predvsem vode in zraka. V sodelovanju z odgovornimi ministrstvi in drugimi institucijami bomo poskrbeli, da država pripravi ustrezne projekte za zaščito izjemnih naravnih danosti Slovenije. Na kongresu je bil za novega predsednika stranke izvoljen Ptujčan Vlado Čuš, za podpredsednike pa Branimir Bajde iz Trbovelj, Žare Lipušček iz Portoroža in Andrej Žele iz Pivke. Za predsednico Sveta stranke je bila izvoljena Zdenka Bezjak, za podpredsednika pa Boris Gerì, oba iz Ptuja. Za Zelenega ombudsmana, varuha okolja, so delegati potrdili Miho Jazbinška iz Ljubljane, predsednica nadzorne komisije pa bo Melita Cimerman iz Maribora. Ob izvolitvi je Novi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš poudaril, da se s preteklostjo Zelenih ne namerava ukvarjati. Številni občinski odbori, ki so ga predlagali, so sprejeli njegovo usmeritev stranke v sedanjost in prihodnost, kjer stranko čakajo zelo zahtevni projekti. Zato velja vso energijo vložiti v probleme, s katerimi se srečuje Slovenija pri tretjem stebru trajnostnega razvoja, to je okoljski. Ta pa tudi odločilno vpliva na zdravje in kvaliteto življenja vseh ljudi v Sloveniji. Albina Murko M Stovettije PTUJU Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Foto: Miha Primc Mladi liberalni demokrati in demokratke Ptuja smo se udeležili kongresa MLD-ja, ki je bil 18. oktobra v Kopru. Kongresa so se udeležili tudi ministri in državni sekretarji iz vrst LDS-a. Za predsednika MLD-ja je bil ponovno izvoljen Stane Štraus. 19. oktobra je bila seja sveta, kjer je bil postavljen nov izvršni odbor. Takšni dogodki, kot je kongres, poleg političnega udejstvovanja pomenijo tudi medsebojno druženje med podobno mislečimi mladimi. Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob državnem prazniku dneva reformacije ter si želimo še naprej tako dobrih odnosov in sodelovanja! IO MLD Ptuj OKTOBER JE DOBER Začelo seje novo delovno leto in vsi gremo s polno paro naprej. Združena lista socialnih demokratov je priredila za svoje člane kostanjev piknik z domačim moštom na domačiji heroja Jožeta Lacka. Javno smo razpravljali o zdravstveni reformi, ki se nam morebiti obeta s strani ministrstva za zdravstvo. Javna razprava je bila zelo dobro obiskana, tako s strani občanov in mladih kot s strani strokovnih zdravstvenih delavcev, ki so prišli iz cele bivše ptujske občine. Sestala seje tudi ožja delovna skupina Ženskega foruma ZLSD Ptuj in pripravila pravila ter programske usmeritve, ki jih bo predstavila na zboru članic v prvi polovici novembra. Mladi forum ZLSD Ptuj je imel prav tako deloven oktober. Najprej so imeli kostanjev piknik za vse člane. Sledile so naporne priprave na kongres Mladega foruma ZLSD, ki je bil 25. in 26. oktobra na Ptuju. Obiskali so nas člani Mladega foruma iz vse Slovenije. Tudi predsednik Združene liste Borut Pahor seje udeležil kongresa. Gostili smo več mednarodnih gostov. Mladi forum ZLSD Ptuj ima tudi konferenco, ki bo v soboto, 15. novembra. Izvolili bomo novega predsednika oz. novo predsednico ter kolegij predsednika oz. predsednice. Za nami je veliko, še več pa je pred nami. Lepe jesenske dni vam želimo! Za 00 ZLSD Ptuj Mirjana Nenad ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov MARTINOVANJE 2003 v soboto, 8., nedeljo, 9., in torek, 11. novembra, 2003 na Mestnem trgu na Ptuju Program prireditve: Sobota, 8. 11. - 10.00 mehanska glasba - 11.00 kotaljenje polovnjakov - otroška folklora iz Cirkovc, tamburaši iz Cirkovc, Martinov kviz nedelja, 9. 11. od 13. ure dalje Dan odprtih vrat vinskih kleti na Vinsko turistični cesti 13 -Mestni vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Drstelja, Jiršovci, Vintarovci, Janežovski vrh in Desternik. 1. Urek Anton, Mestni vrh 30, 2. Potrč Anton, Mestni vrh 79, 3. Vinogradništvo Rebernišek, Mestni vrh 42, 4. Sluga Franc, Grajenščak 64 b, 5. Kampi Janez, Grajenščak 14, 6. Breg Milan, Krčevina pri Vurbergu 116, 7. Rašl Ivan, Placar 61,8. Lacko Franc, Drstelja 21, 9. Lovrec Marjan, Jiršovci 24, 10. Pukšič Franc, Vintarovci 43 c, 11. Zelenik Marjan, Janežovski vrh, 12. Mahorič Jože, Gorniki. Na Vinsko turistični cesti bodo za vse kmetije postavljene usmerjevalne table, torek, 11. 11. - 9.00 mehanska glasba - 10.00 glasbena skupina Ptujski kvintet - 11.00 imenovanje Princa karnevala - 11.30 glasbena skupina Ptujski kvintet - 16.00 maša - blagoslov vina v cerkvi Sv. Jurija (ob 15.30 mimohod pred Mestno hišo; kopjaši in voz z moštom) - 17.30 predstavitev vinskega letnika (Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze) - 17.40 Zdravljica župana Mestne občine Ptuj - 18.00 glasbena skupina Štajer band Lokalna turistična organizacija Ptuj 9. OTROŠKI ŽIV-ŽAV ”Po turško” na ptujskem gradu ruštvo prijateljev mladine in Center interesnih dejavnosti sta 5. oktobra organizirala deveti otroški Živ-žav "Turki so v deželi že". Plakati v turkizno-zeleni barvi so vabili na prireditev. Kljub napovedanim petim stopinjam Celzija je bila prireditev na ptujskem gradu dobro obiskana, saj je sonce ponovno pokazalo, da je na naši strani. Okoli 450 staršev se je udeležilo ustvarjalnih delavnic ter kulturnega dogajanja ob turški glasbi. Zaradi dežja in vetra, ki je pihal okoli vogalov ptujskega gradu še okrog dveh popoldan, smo člani DPM prireditev postavili pod gostoljubno streho ptujskega muzeja. V romanskem palaciju v pritličju gradu, v pedagoški sobi in v 1. nadstropju gradu - v viteški dvorani so se dogajale ustvaijalne delavnice sestavljanja, barvanja lesenih Turkov, izrezovanja podob Turkov, rožic, ki so v naše kraje zašle z Jutrovega in turškega tabora. Didaktični material so pripravili v Pokrajinskem muzeju Ptuj ob razstavi Srečanje z Jutrovim pred več kot desetimi leti. Sodelavki ptujskega muzeja sta otrokom predstavili zbirko Turkerij v viteški dvorani, člani DPM so vodili tudi ostale delavnice: izdelovanje turbanov, konjičkov in orientalnega nakita. Otroci so lahko na informativni stojnici društva tudi pobrskali po knjigah o Turkih, ki so jih izbrali v mladinskem oddelku ptujske knjižnice. V čarobni svet Orienta so otroke in starše zapeljale orientalne plesalke ptujske skupine Arabella ter Jasna Knez, prva učiteljica orientalnega plesa na Slovenskem, ki je z gibom uprizorila pravljico o deklici z Orienta ter nato otroke povabila k plesu. Gledališče Ti in jaz iz Ljubljane je uprizorilo lutkovno predstavo Zgodba o kraljevih češnjah. Pred enim izmed turških šotorov, ki so bili postavljeni na zelenici pred gradom, so otroci dobili v roke zakrivljene meče iz balonov - izdelal jih je čarovnik Gusti. Člani Kluba družin so poskrbeli za vroče kostanje, v slaščičarni Jagoda (tisti na avtobusni postaji) pa so pripravili slasten turški med. Zadevo obvladajo, saj so Turki po narodnosti. Krajinski arhitekt Boštjan Vauda pa je tokrat prvič javno predstavil svoj idejni načrt vzornega in otrokom varnega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu. Pobudniki za izgradnjo so člani DPM, ki so že pred leti občini podarili okoli 200.000 tolaijev (dobili so jih s prodajo slik umetnikov) ter tako opozorili na problem neurejenosti otroških igrišč na Ptujskem. Starši so bili navdušeni, predvsem pa jih je zanimalo, kdaj bo igrišče postavljeno. Tudi člani DPM so otroke tokrat sprejeli v oblačilih, ki jih je po turških vzorih pomagala oblikovati Stanka Vauda. Prireditev so omogočili generalni sponzor Študentski servis Čebelica ter številni ostali sponzorji. Besedilo in fotografije: Majda Fridl Tamara Kolar - državna prvakinja v razvedrilni matematiki adnjo soboto v septembru je bilo v Ljubljani na fakulteti za tehniko 14. prvenstvo v razvedrilni matematiki za osnovnošolce. Učenci OŠ Olge Meglič se že vrsto let udeležujejo teh tekmovanj. Letos so z mentorico Olgo Zupanič odpotovali na tekmovanje petošolec Tadej Kolar, Živojin Jovanovič, Nejc Žmavc in Aljaž Vidovič iz 7. razreda ter osmošolca Tamara Kolar in Danijel Janžekovič. Na najvišjo stopničko je letos stopila Tamara Kolar, kije na tekmovanju v kategoriji tekmovalcev sedmih in osmih razredov dosegala 1. mesto z osvojenimi vsemi možnimi točkami. Za Tamaro, njeno mentorico in sošolce to sicer ni presenečenje, saj je dolgoletna tekmovalka v razvedrilni matematiki in logiki inje že kot petošolka postala državna prvakinja. Po njenih stopinjah hiti tudi njen brat Tadej, kije osvojil visoko peto mesto v državi. Tudi ostali tekmovalci so uvrščeni v zgornjo polovico tekmovalcev. Na šoli mentoijem uspeva med učenci razvijati zanimanje tudi za to vejo matematike. Za uvrstitev na državno tekmovanje se učenci pripravljajo v avgustu, ko še drugi uživajo v poletnih počitniških brezskrbnih radostih. Zadnje avgustovske dneve pa preživijo v šoli, kjer se pod vodstvom mentorice prepuščajo zabavnim matematičnim ugankam in skrivnostim. Ob podmladku, ki ga ne primanjkuje, in uspehih tekmovalcev, ima razvedrilna matematika na naši šoli lepo prihodnost. Olga Zupanič Prireditve Pokrajinskega muzeja Ptuj ob 110. obletnici ustanovitve ■» okraj inski muzej Ptuj praznuje letos 110. obletnico ustanovitve, ki jo že celo leto obeležuje s pomembnimi dogodki, prireditvami in otvoritvami, najpomembnejši del vseh dogodkov pa je v oktobru in novembru. Program prireditev: Prešernova 37 - uprava muzeja 4. 11. od 16. do 18. ure Odkritje doprsnega kipa soustanovitelja ptujskega muzeja Franca Ferka v Sončnem parku na Muzejskem trgu 1 Odprtje razstave Ptuj z okolico v 20. stoletju Odprtje nove konzervatorsko-restavratorske delavnice za kovino Ptujski grad________________________________________ 4. 11. ob 19. uri Slavnostna akademija Predstavitev dokumentarnega filma o Pokrajinskem muzeju Ptuj 13. 11. ob 18. uri Zadnja spoznanja o gradbeni zgodovini slavnostne dvorane na ptujskem gradu, predavanje 14. 11. Podelitev nagrade in priznanj Slovenskega arheološkega društva V oktobru se je že zvrstilo nekaj zanimivih prireditev. V dneh med 9. in 11. oktobrom je bilo zborovanje Slovenskega muzejskega društva. Čeprav je to društvena prireditev, smo se vanjo vključili tudi muzejski delavci. 9. oktobra sta bili dve zanimivi in za muzej nadvse pomembni odprtji novih zbirk. Kot prva je bila odprta donacija Ptujčana Marka Sluge, ki je muzeju podaril del svoje bogate zbirke. V muzeju smo zanjo našli prostor na ptujskem gradu, kjer bo na ogled številnim obiskovalcem našega muzeja. 9. oktobra pa je bilo odprtje prenovljene zbirke glasbil. Zbirka glasbil je bila odprta leta 1994 in je bila pravi magnet za naše obiskovalce. Nova spoznanja in predvsem nova glas- bila so po slabem desetletju narekovala tudi drugačno, izpopolnjeno in estetsko še bolj privlačno postavitev. V Miheličevi galeriji je bila 16. oktobra odprta razstava Posončnice s pesmimi Ferija Lainščka in krpankami Cvetke Hojnik; razstava bo na ogled do 23. novembra 2003. Ob jubileju je muzej izdal še Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj. 1. predstavitev zbornika je bila 23. oktobra na ptujskem gradu. Gre za serijsko publikacijo in prvi bodo sledile nove številke. V prvi številki je objavljenih dvajset prispevkov muzejskih in zunanjih sodelavcev, ki osvetljujejo delovanje muzeja, povedo pa tudi marsikaj zanimivega iz zgodovine mesta. V začetku novembra bodo sledila sklepna dejanja ob praznovanju muzejske 110-letnice. Vsi Ptujčani in prijatelji muzeja so vljudno vabljeni, da se kakšne izmed njih tudi udeležijo. Martin Šteiner Zborovanje slovenskih muzealcev na Ptuju .// ed 9. in 11. oktobrom je potekalo na ptujskem gradu zborovanje Slovenskega muzejskega društva, ki se ga je udeležilo blizu 150 slovenskih muzealcev. Ptuj in njegov muzej sta se ponovno izkazala kot izjemna gostitelja in sta žela priznanja udeležencev na vsakem koraku. Muzejsko društvo v Ptuju proda ri v času od 3. do 5. NOVEMBRA 1928 OTVORITEV mestnega Ferkovega muzeja v novih prostorih nekdanjega dominikanskega ... samostana bi »dr ul eno » itn svojo 35 LETNICO Zborovanje je trajalo tri dni, prva dva dneva sta bila namenjena strokovnim referatom in diskusiji, tretji dan pa je bila pripravljena strokovna ekskurzija za udeležence. Na zborovanju se je zvrstilo 25 referatov, ki so bili deljeni v tri sklope. Prvi sklop je bil namenjen prisotnosti muzejev v medijih, referenti pa so se ukvarjali predvsem z medsebojnim odnosom muzej -mediji (tako tiskani kot elek- tronski). Prikazano je bilo sodelovanje z različnimi mediji, prisotnost muzejev v dnevnem časopisju, na internetu, žal pa nihče ni pripravil referata o prisotnosti muzejev na radiu. Drugi sklop strokovnega posvetovanja je bil namenjen izjemno pomembnemu segmentu muzejskega dela in gradiva, fotografski in filmski dediščini in dokumentaciji v muzejih, kako jo varovati in hraniti ter uporabljati, kako je s prezentacijo in z možnostjo zaslužka. Tretji del pa je bil namenjen strokovnemu izobraževanju konservatorjev-restavratoijev, tistih torej, ki marsikateremu precej zdelanemu kosu muzejskega gradiva vrnejo nekdanji sijaj. Referenti so spregovorili o možnostih dodatnega izobraževanja tega specifičnega kadra v Sloveniji in o prizadevanjih, da bi končno bila ustanovljena ustrezna šola za izobraževanje novih strokovnjakov s tega področja. Zborovanje je spremljal tudi natisnjeni zbornik referatov. Martin Šteiner SPORED: V soboto, 3 worewbr»: Popoldne prihod in spre,cm gostov, nakj.-do prenoči« V fltddjft 4. OOTCmbra: Ob 10. uri: Slavnostna SOJ.I v mu retti v nekdanjem re le k toriju, «mio osW.kwanje zbirk. Ob 13. uri: Skupni obči Ob 15. ori : Ogled gradu, tamkaj v viteikl dvorani predavanja o metini j|o4ovni, nato popniitrv po gospodu fnlSaku. Ob 18. uri: Orgel »ki končen v minor ittici cerkvi. Ob 20. uri: Slavnostni ko meri v Drulrvenem domu. V ponedeljek, 5. novembra: Ob iO. uri: Strokovna uja arheologov, zgodovinarjev in mu-rejskih uradnikov v muzej* V cm refekteriju. Popoldne: Izleti v mestno okolico. m Odbor vljudno vabi Vaše blagorodje k tej slovesnosti. Cns prihoda in {levilo udeležencev izvolite »poročiti gospodu pod predsedniku konservatorju Viktorju Skrabarju vsaj do 27. okt 1928. PTUJ. meseca oktobra 102«. ODBOR Iz muzejskega arhiva: Program ob otvoritvi Ferkovega muzeja. Festival Vino ni voda l / / lub ptujskih študentov tudi letos pripravlja a-f že tradicionalen in na ptujskih tleh zelo ?^/(/ dobrodošel ter z navdušenjem sprejet kul-turno-izobrazevalni festival Vino ni voda. Festival se bo z otvoritvijo fotografske razstave in s postavitvijo klopotca pred Kolnkišto pričel v četrtek, 30. oktobra, ko bo nastopil tudi Akademski pevski zbor KPŠ. Ta večer bomo lahko v prijetnem Kolnkištinem ambientu pokušali izbrana vina vinogradništva Protner - hiše Joannes, sledil pa bo koncert "narodnozabavnega rokendrol benda" Jebe-la cesta, ki v vsakršni situaciji poskrbi za pristen žur. Za predajanje melodijam dobrih okusov, ki nam jih bodo nudile zlate kapljice priznanih vinogradnikov iz vse Slovenije, drobna kulinarična presenečenja ter mošt in kostanj, bo poskrbljeno tudi v nadaljnjih šestih večerih, ki se bodo zvrstili v Kolnkišti. Kulturni program bo s pestrim glasbenim izborom napolnjeval festival s sproščenostjo in veseljem, predavanja o pridelavi in kulturi pitja vin pa bodo zakrpala luknje v našem znanju, če seveda te sploh imamo. Pa si poglejmo, kakšna doživetja nam ponuja bogat program. V petek, 31. oktobra, bomo v Kolnkišti nazdravljali z izbranimi vini Vinarstva Slovenske gorice - Haloze zvestim prijateljem Kluba ptujskih študentov in uživali ob glasbi skupine Kontrabant. Vinogradništvi Miro vino in Zlati grič se bosta predstavili v soboto, 1. novembra, ko bomo v Kolnkišti lahko poslušali tudi koncert ”To je mesto, ki ni mesto”. Gre za zasedbo štirih uveljavljenih umetnikov. V nedeljo, 2. novembra, nas bo s svojimi pesmimi razveseljeval tudi prleški kantavtor, Tadej Vesenjak. V sredo, 5. novembra, se bo festivalski program odvijal v Gostilni Ribič, kjer bo ob 17. uri za vse radovedne potekala delavnica Okušajmo, prepoznavajmo in spoznavajmo neskončnost okusov, kijih ponuja vino. V četrtek, 6. novembra, se bo festivalsko dogajanje ponovno preselilo v Kolnkišto, kjer se bosta s kapljico žlahtnega predstavili vinogradništvi Prinčič (Kozina - Goriška Brda) in Vina Mansus (Vipavska dolina), s svojo glasbo pa glasbena zasedba Picikl. V petek, 7. novembra, bo potekala predstavitev vinske kleti Vinakoper, melodijo trkanja s kozarci pa bo spremljala glasba ptujskih glasbenikov zasedbe Duo nikad čuo. V soboto, 8. novembra, bosta KPŠ in SloVino.com pripravila nepozaben večer, ki se bo z nastopom ženske pevske skupine Katice ob 19. uri pričel na ptujskem gradu. Pod pokroviteljstvom Centra za dvig namizne kulture SloVino.com bo ta večer potekala tudi predstavitev vin posebnih kakovosti. Zlate kapljice, ki se bodo lesketale v naših kozarcih in oživljale našega duha, bodo še slajše, saj jih bomo lahko okušali v družbi vinske kraljice Simone Štraus. Prijeten večer martinove sobote se bo zaključil v Kolnkišti, kjer bosta za zabavo poskrbeli skupini Jararaja in Katice. Od sobote, 8. novembra, do torka, 11. novembra, se bo program odvijal v organizaciji Lokalne turistične organizacije. Tako bo na Mestnem trgu v soboto, 8. novembra, ob 10. uri potekalo tekmovanje v kotaljenju polovnjakov, ki ga bodo spremljali zvoki mehanske glasbe. Dan odprtih vrat vinogradniških kmetij na VTC 13 se bo od 10. ure dalje dogodil v nedeljo, 9. novembra. Martinovanje ob kostanju, moštu in zabavni glasbi pa se bo na ptujskem odvijalo v torek, 11. novembra, in sicer od 9. ure do poznih večernih ur. Ob 11. uri bo na Mestnem trgu imenovan Princ karnevala, ob 15.30 bo pred Mestno hišo mimohod kopijašev in voza z moštom, ob 16. uri pa bo sledila maša in blagoslov vina v cerkvi Sv. Jurija. Ta dan bo potekala tudi predstavitev vinskega letnika Vinarstva Slovenske gorice - Haloze, ob 17.40 pa ne gre zamuditi Zdravljice župana Mestne občine Ptuj. Vse prireditve so brezplačne. Vabljeni torej v mesto tisočerih okusov jeseni. Vse dodatne informacije in podrobnejši program lahko najdete na www.klub-kps.si in na www.slovino.com. Pri realizaciji festivala Vino ni voda 2003, organiziranem v okviru Kluba ptujskih študentov, sodelujejo naslednji prijatelji mladih in dobrega vina - generalni sponzor Študentski servis Maribor, medijska pokrovitelja Radio Tednik Ptuj in Revija Vino ter pokrovitelji Pokrajinski muzej Ptuj, Steklarna Rogaška, Gostilna PP in Gostilna Ribič, Meso izdelki Žerak, Mestna občina Ptuj, Lto Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Slo-Vino.com, Ptujske pekarne in slaščičarne, d.d., Lekarna Toplek, Nova kreditna banka Maribor, d.d., in Cvetličarna Rožama. Andreja Milošič ZGODOVINA, MUZEALSTVO Predstavitev tapiserij slikarja Marija Preglja v muzeju » okrajinski muzej Ptuj je s svojim restavratorskim ateljejem za tekstil v letih 2001 in 2003 opravil konservatorske in restavratorske posege na seriji osmih tapiserij, ki jih je po predlogah slikarja in grafika Marija Preglja stkala priznana umetnica Etelka Tobolka. Po skoraj treh desetletjih imamo priložnost znova videti vseh osem dekorativnih stenskih preprog, osveženih in restavriranih, ki so nekoč krasile notranjost prestižnega butika Koteks Tobus v Ljubljani in za slovenski prostor predstavljajo pravo umetniško odkritje. K opremljanju elitne trgovine Boutique Koteks Tobus (danes KOTO, d.d.) na Miklošičevi cesti v Ljubljani je arhitekt Oton Jugovec povabil k sodelovanju Marija Preglja. Tako je v letih 1966 in 1967 nastalo osem slikarskih monumentalnih celot v tehniki tapiserije, ki so bile vpete v lesene okvire kot paravan, Maruše Zorec in ob njeni raziskovalni nalogi o delu arhitekta Otona Jugovca odkritih pet tapiserij. Vse tapiserije so bile zelo umazane, načete od moljev, na robovih močno poškodovane od neprimernega vpenjanja in pribijanja na les z žebljički, svetloba pa je barvam odvzela intenziteto. Na otvoritvi: spredaj direktor muzeja Aleš Arih in Boris Štefančič iz družbe KOTO, d.d., zadaj od leve: Marina Čurin, Rozalija Bubnjevič, Hermina Golc in Eva llec. Foto: Boris Farič kije zakrival pogled na garderobe v trgovini. Umetnik na žalost stkanih tapiserij ni videl, saj je njegovo umetniško pot prekinila smrt. Ob prenovi butika konec sedemdesetih let so tapiserije deponirali. Šele leta 1998 je bilo na pobudo arhitektke Konservatorski in restavratorski posegi so bili nujni, da smo preprečili nadaljnje poškodbe in propadanje. Volneno prejo za restavriranje smo kupili v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku, kjer je Marina Čurin prevzela barvanje najrazličnejših originalnih barvnih odtenkov. Zahtevne restavratorske postopke vnašanja volnenega in bombažnega tkiva sta opravili restavratorki Rozalija Bubnjevič in Hermina Golc pod nadzorom Eve llec. Za predstavitev Pregljevih tkanih monumentalnih celot smo k sodelovanju povabili dr. Nadjo Zgonik, strokovnjakinjo za Pregljev opus, ki se je v svojem raziskovalnem delu veliko posvečala njegovim umetniškim delom. Po njenih besedah je povabilo arhitekta Otona Jugovca k sodelovanju pri opremljanju butika Koteks Tobusa, namenjenega predvsem ženskim uporabnicam, Preglja še posebej usmerilo k raziskovanju ženske tematike. Vseh osem stenskih preprog prikazuje celopostavne ženske, lutke manekene, ki so zapletene v prikazovanje oblek, njihovo pomerjanje, olepševanje in urejanje pričeske. Razstavo te dragocene zbirke tapiserij, ki sodi v sam vrh slovenske sodobne tapiserije, smo svečano otvorili 25. septembra v romanskem palaciju na ptujskem gradu, kjer se je direktor ptujskega muzeja Aleš Arih zahvalil za uspešno sodelovanje vsem sodelujočim pri reševanju te pomembne zbirke tapiserij, med katerimi je bil tudi predstavnik družbe KOTO d.d. Boris Štefančič. Na priložnost ogleda tapiserij kot celote smo morali čakati vse do danes in upamo, da bo » - Restavrirana tapiserija, Marij Pregelj / Etelka Tobolka 1966-1967, 118x255 cm skrb lastnika pripomogla k ohranitvi tapiserij, ki resnično bogati slovensko kulturno dediščino v podobi tkane tapiserije. Eva llec ■■I VABILO ZA ČLANE DU PTUJ Vabimo vse člane društva upokojencev Ptuj na občni zbor društva, ki bo v petek, 28. novembra ob 10. uri v prostorih društva, v Aškerčevi 9, na Ptuju. Mirko Jauševec za Upravni odbor DU Ptuj ZGODOVINA, PREJELI SMO OPUS INSIGNIUM ARMORUMQUE Valvasorjeva velika grbovna knjiga ralvasorjeva knjiga je izredno dragocena za zgodovino heraldike na Slovenskem, poleg tega nam daje najstarejše podatke o barvah mnogih grbov. Vsekakor je to najobsežnejši heraldični zbornik za slovenske dežele, ki je bil doslej izdelan. Knjižnica Ivana Potrča hrani faksimili-rano izdajo te knjige. Baron Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) spada med najznamenitejše može, ki so živeli in delovali na slovenski zemlji. Poznamo ga predvsem po njegovem največjem delu Die Ehre des Herzogtums Crain - Slava vojvodine Kranjske, kije izšlo 1689 v Niimbergu inje prvi sistematični prikaz naše zgodovine, ozemlja in načina življenja. V letih svojega izdajateljskega delovanja pa je izdal tudi vrsto topografskih in umetnostnih, z bakrorezi opremljenih del. Iz študijskih potreb sta nastali knjižnica, kije z leti narasla na nekaj tisoč zvezkov in grafična zbirka z okoli 8000 listi. Zbiral je tudi razne instrumente, star denar, druge starine in redkosti in tako je nastal na Bogenšperku nekak muzej, kije značilen za tedanjo stopnjo zbirateljstva. Med zbirke grafične narave spada tudi vezan zbornik Opus insignium armorunque z 2041 grbi, ki jih je zbral Valvasor, poslikal pa 1687. in 1688. njegov sodelavec Jernej Ramschiissl iz Šmartna pri Litiji. Stroški obsežne zbirateljske in publicistične dejavnosti so presegli Valvasoijeve finančne zmožnosti. Zato seje moral 1. 1690 ločiti od knjižnice in grafične zbirke. Oboje je kupil zagrebški škof Aleksander Ignacij Mikulič za Metropolitansko (škofijsko) knjižnico. Tako je Velika grbovna knjiga danes shranjena v Metropolitanski biblioteki, ki jo čuva Narodna in sveučiliška knjižnica v Zagrebu. Leta 1993 je Valvasorjev odbor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poskrbel za faksimilni natis tega dragocenega dela v 999 oštevilčenih izvodih. Enega izmed teh (pridobili smo ga šele pred kratkim) hrani tudi domoznanski oddelek naše knjižnice. Kot sem že omenila, je v grbovni knjigi naslikanih 2041 grbov, indeks pa vsebuje samo 1487 imen, saj so grbi nekaterih ime-nitnejših rodbin naslikani po večkrat. Naslov grbovne knjige, vse podpise h grbom in celotni indeks je napisal Valvasor lastnoročno. Grbi so razdeljeni sistematično v šest poglavij: fantazijski grbi, krajnski grbi, štajerski grbi, koroški grbi, nemški in drugi grbi, indeks grbov. Za nas je posebej zanimiva skupina štajerskih grbov. Tu so predstavljeni grbi raznih rodbin iz takratne Štajerske, od katerih so mnoge imele posest tudi na Kranjskem in nasprotno, kranjskih, ki so imele posest na Štajerskem. Tukaj so še grbi škofij, proštij in opatij ter grbi štajerskih mest. Prvi del štajerskih grbov je prerisan iz grbovne knjige graškega lesorezca in tiskaija Zaharija Bartscha, prve tiskane grbovne knjige v Avstriji leta 1567. Od kod je druga skupina štajerskih grbov, doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Veijetno je te grbe dobil v neki stari, danes ne več ohranjeni grbovni knjigi iz 16. ali 17. stoletja ali pa jih je prerisal v štajerski deželni hiši v Gradcu, ki je bila že v času Bartscha poslikana z grbi štajerskih deželanov, a jih ni vseh objavil v svoji grbovni knjigi. Naj bo ta prispevek vabilo k podrobnejšemu ogledu faksimila na domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča. Mira Jerenec Pripombe k komentarju na članek ’’Smeti leta 2018” Ptujčan je 30. 6. 2003 objavil članek "Smeti teta 2018", v katerem se dr. B.Vizjak čudi izjavi g. S. Napasta, predstojnika Skupne občinske uprave, da se prebivalci strinjajo s ponovnim načrtovanjem odlagališča odpadkov leta 2018 v vurberškem gozdu, odločno zavrnjenim leta 2000. 30. 7.03je Ptujčan objavil "Komentar na članek Smeti 2018" g. Napasta, v katerem je vrsta netočnosti. Zato sem k njemu napisal pripombe, članek pa 13. 8. 03 poslal Ptujčanu. 3. 10. 03 sem prejel obvestilo odgovorne urednice go. M. Turk, da je članek predolg in žaljiv, česar ne bom komentiral, možno pa ga je objavit, če bom upošteval navedene pripombe uredništva. In jih upoštevam! G. Napast v komentarju navaja, da je MO Ptuj leta 2001 razgrnila spremembe in dopolnitve prostorskih načrtov zato, da bi odgovorne za poselitev na Uradu RS za prostorsko planiranje prepričala o problemih razpršene gradnje. Kaj ima z razpršeno gradnjo opraviti v prostorskih načrtih ponovno samovoljno podtaknjena lokacija odlagališča odpadkov vurberškem gozdu, ve samo MO Ptuj. Občani so imeli možnost izreči se proti lokaciji glede centra za ravnanje z odpadki, vendar pripomb ni bilo, je napisal g. Napast. V začetku julija 2001 je bila na Grajeni javna razprava o razgrnjenih prostorskih načrtih in kot občan sem izkoristil možnost, tudi v imenu Odbora za zaščito kraja pred odpadki, in se odločno in glasno izrekel proti ponovno načrtovani lokaciji ter izrecno zahteval, da se moje nestrinjanje zapiše v zapisnik. G. Napastu sem še pojasnil, da niti sam niti Odbor nismo načelno proti sodobnim centrom za ravnanje z odpadki, smo pa odločno in z nami vsi krajani proti lokaciji za tak center sredi nenadomestljivega gozda. "Očitno nekaj krajanov po vzoru mitingov nasprotuje novemu centru, "je zapisal v komentarju g. Napast. Od kdaj in kako je zavrnjeni predlog za center v vurberškem gozdu nenadoma "novi center", ve samo g. Napast. 0 "nekaj krajanih " in "vzoru mitingov" pa je v Ptujčanu 28. 6. 2000 prav gospa Turkova zapisala: "Srečanje v dvorani Kluba krajanov v Krčevini pri Vurbergu (v resnici v dvorani na Vurbergu) je bi/o množično obiskano; poleg članov odbora in množice krajanov so bili tam predstavniki...” in Se "... zaradi gromkega aplavdiranja patetičnim nastopom članov odbora in njihovih somišljenikov, je novinarska konferenca bolj spominjala na protestni shod krajanov." Patetični, to je privzdignjeni nastop članov odbora in somišljenikov ter spontan protest krajanov ptujske in dupleške občine sta uspela uresničiti predlog Odbora, kot ga je takrat tudi zapisala gospa Turkova: MO Ptuj naj ”... svoje moči usmeri v izgradnjo na lokaciji, ki bi bistveno manj prizadela naravo in bila v soglasju z voljo ljudi. ” Danes je več kot očitno, da je vurberški gozd slikovito umeščen v enkratno in ekološko občutljivo okolje neprecenljiva naravna dragocenost v primerjavi s takrat zapuščeno gramozno jamo v Gajkah. In tak in še bolj bo tudi leta 2018! G. Napast v komentarju dr.Vezjaka očita ”... v zvezi z rešitvijo problema ravnanja s komunalnimi odpadki, niste nikoli dali takšnega predloga, ki bi bi! v praksi takoj uresničljiv". Kot dejaven član Odbora za zaščito kraja pred odlagališčem je tudi dr. Vezjak od štirih predvidenih, z zavrnitvijo lokacije v vurberškem gozdu, predlagal edino sprejemljivo in danes uresničevano lokacijo v Gajkah. Predlog, ki bi bil v praksi takoj uresničljiv, je lahko samo čudež! In ob tolikih "strokovnjakih" za odpadke na Ptuju, vsepovsod naokrog in še zlasti na ministrstvu za okolje in prostor, ne vem, zakaj naj bi bil dr. Vezjak za take predloge sploh zadolžen! G. Napast je zapisal, da "...je bilo potrebno pridobiti mnenja številnih soglasodajalcev, ki na lokacijo niso imeli pripomb. ” Javno pozivam g. Napasta, da v Ptujčanu objavi seznam s točnimi podatki teh »"številnih soglasodajalcev". Prav gotovo niso nobena zaupna skrivnost in če zanje ve g. Napast, zakaj ne bi še javnost. V 72. členu ustave piše: "Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. DRŽAVA skrbi za zdravo življenjsko okolje". Z vstopom v EU bo država morala to (ne)skrb zastaviti v smer sodobnih in preveijenih rešitev ter lokalne skupnosti "odrešiti" samovoljnih, zastarelih in ekološko nesprejemljivih špekulacij z odpadki. Bojan Čebulj 14 f/ctm IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE / 30. OKTOBER / VINOTOK 2003 10. OKTOBRA JE MINILO 83 LET OD KOROŠKEGA PLEBISCITA Plebiscit - 10. oktober 1920 esetega oktobra je minilo 83 let od ljudskega glasovanja o državni pripadnosti po določilih senžermenske mirovne pogodbe (10. 9. 1919) v coni A plebiscitnega ozemlja na Koroškem, po katerem smo Slovenci ostali brez 10% ozemlja in 10% Slovencev. Dokumentacija o tej zadevi v Celovcu je še zmeraj zaprta za znanstveno raziskovanje, je pa prav, da osvetlimo pogled na te dogodke in se ob tem zavemo, da je s plebiscitno odločitvijo germanizacija Slovencev na Koroškem dobila neomejene razsežnosti. Po prvi svetovni vojni na Koroškem ni prišlo do takojšnjega vojaškega prevzema oblasti, njeno zasedanje seje vleklo vse do pogajanj. Ker vprašanje slovensko (jugoslovan-sko)-avstrijske državne razmejitve ob razpadu Avstro-Ogrske ni bilo rešeno ne s strani zaveznikov ne z neposrednim dvostrankarskim sporazumom, kakor tudi ne s slovenskimi (jsl.)— avstrijskimi mejnimi boji, je prišlo do koroškega plebiscita, ki so ga sprejeli na mirovni konferenci v Parizu, konec maja 1919. Z mirovno pogodbo iz Saint Germaina so septembra 1919 območje plebiscita razdelili na južno cono A pod jugoslo- Uoatnaau aaglatrttu E-i-M.J.U Telovadno drultvo SOKOL" v Ploju naznanja, đa aa vrli v naioljo dna 88. ix. t’l. dopoldne ob '•f ®-url Javen eanlfestaolJaki shod za I080SKI JPIOXMIT na Plorjanakoe trgu p-ad avstro hllo* P l u J , dne 88. IX. 1980. nalelnlk Sokola .* Obvestilo o manifestacijskem shodu za koroški plebiscit (ZAR MOR leto 1920, šk. 246, spis št. 26/69). vansko upravo in cono B pod avstrijsko upravo. V primeru, da bi se ljudje v coni A odločili za kraljevino SHS, je bil predviden tudi plebiscit za cono B. Po odločbi z dne 8. 6. 1920 so odločili, da bo plebiscitno komisijo sestavljalo pet članov, ki sojih imenovale Velika Britanija, Francija, Italija, Avstrija in Jugoslavija. Tako je bil desetega oktobra 1920 izveden plebiscit. V coni A so lahko volili vsi, ki so imeli bivališče v coni A (tudi če so dejansko stanovali drugje), med conama A in B je bil omogočen prost prehod. Bistveno vlogo pa je pri vsem odigrala propaganda. Le-tej so koroške deželne oblasti namenile veliko več pozornosti kot Jugoslovani in vanjo vložile tudi veliko denaija. Zavedali so se, da pri plebiscitu brez slovenskih glasov ne bo mogoče doseči večine. Konec septembra 1919 so celo ustanovili deželno agitacijsko vodstvo (LAL). Bistvena izhodišča avstrijske propagande so bila: koroški deželni patriotizem, opozarjanje na "služenje” pravoslavnemu kralju, opozaijanje, da bi bili v Jugoslaviji odrezani od ekonomskega središča ter da bi bili v SHS nekonkurenčni in da je Avstrija vseeno svobodna republika, kjer so delavci organizirani in podobno, bistveno pa je bilo zagotavljanje, da bodo Slovenci z glasovanjem za Avstrijo vsestransko spoštovana in enakopravna narodnost. Na drugi strani pa so naše oblasti na javnih shodih poudaijale predvsem nacionalno zavest, kar pa je bilo očitno premalo. Takšen javni manifestacijski shod za koroški plebiscit je bil 26. septembra 1920 tudi na Ptuju, na Floijanskem trgu pred mestno hišo (ZAP, MOP, leto 1920, šk. 246, spis št. 26/69). m Belo i 0 je adut! j Plebiscitni propagandni material (ZAR VARIA, šk. 9, ovoj št. 143, propagandni material za plebiscit na Korškem) Slovensko govoreči, ki so glasovali za nadaljnje življenje v Avstriji, so delovali v skladu z avstrijsko plebiscitno propagando, pri čemer pa so pozabili, da tukaj ni šlo za odločitev za pripadnost določeni kulturi ali jeziku, temveč za vključitev v eno izmed obeh držav. Zanimivo je, da so na plebiscitu lahko glasovale tako ženske kot moški. Koroška je tako z rezultatom 59% - 41% pripadla Avstriji. Slovenci so bili šokirani. Avstrijska delegacija je pozdravila plebiscit v celovški kotlini, istočasno pa je z raznimi opozorili (češ, daje tudi mariborska kotlina prav tako gospodarska celota kot celovški bazen) začela pripravljati teren za to, da bi na plebiscitu odločili tudi usodo Maribora. Te načrte je še posebej podpirala italijanska delegacija. Vendar je ameriški ekspert Johnson avgusta 1920 poslal članom ožje ameriške delegacije memorandum, v katerem seje izrekel zoper plebiscit na območju Maribora, "saj je to mesto tako v geografskem kot gospodarskem smislu integralni del Jugoslavije”. Opozorila so zalegla, končni sklep pa je bil, da je meja Mura, da pride Radgona pod Avstrijo brez plebiscita, prav tako Maribor pod Jugoslavijo brez plebiscita. Usoda naše meje na Štajerskem je bila tako končno določena. Želje po spreminjanju mej pa so pri naših avstrijskih sosedih živele naprej. Tako zasledimo v nekem dokumentu (ZAP, MOP, leto 1921, šk. 251, spis št. 562/22) izražene težnje po plebiscitu tudi za mesto Ptuj in njegovo okolico, "češ, daje večina tukajšnjega življa nemška, odnosno nemškega mišljenja in da hrepeni po združitvi z Avstrijsko republiko”. Razširjenje teh vesti o spremembi naših severnih mej so se začele pojavljati v nemškem časopisju, in to v času, ko je bila naša državna meja že urejena inje "naše skoz in skoz slovensko in lojalno prebivalstvo srečno, da se nahaja izven mej propadle Nemške Avstrije, ki nam je po srcu in čustvovanju tudi popolnoma tuja”. (se nadaljuje) Katja Zupanič, arhivistka POTOVANJA PO ZRAKU Z BALONOM 7. mednarodni balonarski praznik Ptuj % terijS/ teg e nekaj let mednarodni balonarski praznik ni več samo àportne narave, ampak predvsem družabno srečanje balonarjev in Ijubi-tega posebnega načina potovanja po zraku. Poskušamo ga narediti zanimivega za udeležence, saj želimo, da se ponovno vrnejo in povedo še drugim, da so se imeli lepo na Ptuju ... Seveda mora biti dogodek prijeten za ljudi našega kraja in tudi za obiskovalce. 2003 Eden izmed lampijončkov. Foto: Katarina Rihtar Že otvoritev letošnjega praznika smo izpeljali nekoliko drugače. Gojitelji športnih golobov pismonoš so poskrbeli za masovni izpust njihovih ljubljencev takoj po uradni otvoritvi ptujskega župana, ki se nam je tudi pridružil na otvoritvenem poletu. Sicer so utrinke z vseh poletov zabeležili mladi ptujski fotografi iz Kluba ptujskih študentov. Izbor fotografij bomo lahko videli med 7. novembrom in 4. decembrom na razstavi v Mestni hiši in nato najbrž še kje. Ptujski zagnan filatelist Zvonko Vertačnik je zaslužen, daje dogodek ponovno obeležen s priložnostnim žigom in ovojnico kot tudi balonsko pošto, ki smo jo izve- dli skupaj z avstrijskimi filatelisti, prvič v takšni obliki. Tudi Avstrijci so izdali priložnostno ovojnico za to isto prireditev, ki pa je poleg vsega štela že za 2. pokal Alpe-Jadran (tudi ta je pristal v rokah Darka Kralja iz Maribora). Daje bilo zanimivo udeležencem, smo poleg pokala Ptuja, ki ga je osvojil Mariborčan Darko Kralj, pripravili še nekaj nagrad (NES, PCS, Haloze, Turčan ...). 3. balonarska noč pa je sedaj že kot stalnica dokaz, da za dobro počutje ni težko poskrbeti. To seje samo še dopolnjevalo z raznimi aktivnostmi, ki so bile na voljo. Letos smo torej med 25.in 27. julijem ponovno lahko občudov- ali pisane kupole nad našim mestom, medtem ko so tekle še zadnje priprave na praznovanje praznika MO Ptuj. Vreme je bilo povsem na naši strani, saj smo lahko izvedli vse štiri načrtovane polete kot tudi nočno napihovanje ob balonarski noči, zabavi ob bazenih Term. Tudi sicer je bilo središče dogajanja v Termah in pred njimi, kjer se veliki travnik ponuja kot idealno skupinsko vzletišče balonov. Za našo varnost so budno skrbeli gasilci PGD Ptuj, ki so bili navzoči pri vseh napihovanjih balonov kot tudi pri polnjenju jeklenk s plinom. Zavedamo se, da mora biti dogodek varen za vse udeležence in še posebej obiskovalce. Člani BK Ptuj smo se ves čas trudili, daje še en praznik ostal v lepem spominu. Takšnega dogodka pa kljub vsemu ne bi mogli izpeljati brez Term Ptuj in njihovih delavcev. Ugotavljamo, daje število udeležencev med 25 in 30 v času med petkom in nedeljo še obvladljivo. Vse, kar pa je več, bo na vsak način teijalo vsaj polprofesionalni pristop, če si prireditve, ki seje zelo dobro umestila v ta srednjeevropski prostor, ne želimo zapraviti. Hvala vsem, ki ste veijeli, da lahko uresničimo tako kompleksen dogodek in ste nam pri tem pomagali. Želimo si, da bo tako tudi v letu 2004, ko Balonarski klub Ptuj praznuje svojih prvih 10 let. Branko Ambrožič, predsednik BK Ptuj Travnik pred Termami je bil skoraj premajhen. Foto: Katarina Rihtar 16 'zThpcan TENIŠKI KLUB PTUJ - NES Znova državne prvakinje enska članska ekipa Teniškega kluba Ptuj, ki nastopa v 1. ligi Teniške zveze Slovenije (TZS) pod nazivom TK Ptuj - NES, je po o^jitvi prvega mesta v rednem delu prvenstva svoj primat v ekipnem ženskem tenisu potrdila tudi v končnici - play offu dveh najuspešnejših ekip v rednem delu. V odločilni tekmi je na svojih igriščih v Termah Ptuj premagala Tennis College Ljubljana in osvojila drugi naslov državnih prvakinj v zadnjih treh letih. V rednem delu lige so za udeleženkama končnice zaostale ekipe, kot so Branik Maribor, Olimpija Ljubljana, Triglav Kranj in ŽTK Maribor. Nasprotnice iz Ljubljane, ki sojih vsled objektivnih težav s sestavo ekipe premagale v lanski končnici 1. lige, so Ptujčanke gladko premagale že na dvoboju rednega dela prvenstva v Ljubljani junija, ko bi morala biti odigrana tudi končnica lige, a je bila večkrat prestavljena zaradi Po dvoboju so povedali: Ajda Brumen: "Ob več osvojenih naslovih državne prvakinje v mladinski in članski kategoriji posamezno in dvojice ima drugi naslov ekipnih državnih prvakov z ekipo TK Ptuj - NES posebno mesto v moji dosedanji karieri. Posebej, ker do zadnjega trenutka nisem vedela, ali bom zaradi poškodbe lahko igrala. Po zadnji terapiji pri WEK0 line in pregledu pri dr. Čehu ter razgovoru z očetom in predsednikom kluba je bila sprejeta odločitev, da kljub težavi z nogo, kije očitno v glavnem sanirana, nastopim. Veselim se, da smo s kolegico iz WTA tumiijav Danielo Berček in teniško prijateljico Neno Vukasovič naslov državnih prvakinj vrnile na Ptuj in v TK Ptuj ter da sem lahko k temu uspehu prispevala svoj delež. ” Mirna Jaušovec: "Čestitam udeleženkam play offa, ki v bistvu predstavljajo mlado FED CUP reprezentanco Slovenije, za prikazan nivo tenisa na razburljivem dvoboju dveh najboljših slovenskih klubskih ženskih teniških ekip. Posebej gre čestitka seveda zmagovalkam in letošnjim članskim državnim prvakinjam iz Ptuja. Igralkam želim uspešno nastopanje tudi na medna- rodnih turnirjih. Verjamem, da bo katera od igralk nastopila tudi na 1. WTA turnirju v Sloveniji leta 2005 v Portorožu." Dr. Štefan Čelan: "V imenu MO Ptuj čestitam igralkam in vodstvu kluba za izjemen rezultat na najvišji državni ravni, ki je ponoven dokaz, da tenis ni samo individualen, ampak tudi ekipni šport ter da smo Ptujčani lahko uspešni tudi v najkonkuren-čnejših olimpijskih športih." Branko Brumen:”V letu, ko v TK Ptuj praznujemo 25. obletnico današnjega kluba in skoraj 80 let organiziranega igranja tenisa na Ptuju, ima ponovna osvojitev naslova ekipnih članskih državnih prvakinj še poseben sijaj. Sploh, ker smo prvi ptujski športni kolektiv, ki je že drugič v treh letih zmagal v ligaškem tekmovanju na najvišji državni ravni v olimpijskih športih. Iskrena hvala in čestitka igralkam, vodji ekipe in pokrovitelju NES za to, da nam je to uspelo. Upam in verjamem, da bo tudi ta izjemen uspeh pri snovalcih bodočega razvoja kompleksa Term utrdil spoznanje o primernosti in nujnosti ohranitve teniškega kompleksa kot evropsko primerljivega športno-turističnega dela turističnih središč.” Ekipi TC Ljubljana in TK NES Ruj. težav kapetanov s sestavo ekip, povezanih z mednarodnimi obveznostmi igralk. Tudi tokratni termin oziroma možnost sestave domače ekipe je bil vprašljiv do zadnjega trenutka, saj je najboljša Ptujčanka Ajda Brumen šele na dan dvoboja dobila "zeleno luč" zdravnika Roberta Čeha o stanju njene težave s stegensko mišico, ki jo pesti zadnji mesec. Končnico so s svojo prisotnostjo, ob navijačih domače ekipe in vodstvu kluba, počastili tudi eminentni gostje na čelu z županom dr. Štefanom Čelanom, selektorico FED CUP reprezentance Mimo Jaušovec, direktoijem občinske uprave MO Ptuj mag. Stankom Glažarjem, direktoijem Športnega zavoda Ptuj Simonom Starčkom ... Ekipa TK Ptuj NES pod vodstvom Zorana Krajnca je nastopila v sestavi Ajda Brumen, Nena Vukasovič in Daniela Berček (okrepitev iz Novega Sada - SČG). Za ekipo TC Ljubljana pod vodstvom Grege Soka so nastopile tri članice mlade FED CUP reprezentance Slovenije, Nina Knavs, Breda Kovač in Aleša Bagola. V igrah posamezno je na 1. "deski” Ajda ob izjemni borbenosti z aktivno, raznovrstno in napadalno igro relativno hitro premagala najboljšo Ljubljančanko in kolegico iz reprezentance Nino Knavs s 6:2 in 6:1. S tem je potrdila status naj- boljše igralke 1. lige, saj je na na 1. "deski”, kjer igrajo najvišje rangirane igralke klubov, premagala vse svoje nasprotnice. Tudi na tretji "deski” se je dvoboj Daniele Berček in Aleše Bagola končal v dveh nizih, ki jih je dobila "Ptujčanka” s 6:2 in 6:4 ter s tem zaključila svoje letošnje uspešne igre za ekipo brez poraza na 3. "deski”. Na drugi "deski" je Nena povedla proti letošnji državni prvakinji do 18 let Bredi Kovač s 6:3 in 4:1, vendar je Breda obrnila igro in rezultat ter dobila drugi niz s 7:5. Glede na dobljena prva dva dvoboja brez izgubljenega niza in Nenin niz, so po pravilih TZS, ne glede na končni izid tega dvoboja in preostale igre dvojic, domačinke že zagotovile novi naslov prvakinj, tako da seje začelo slavje. Nena je korektno odigrala tretji niz do konca, a očitno večjega motiva več ni bilo, tako da je Breda zmagala s 6:2. Igre dvojic, ki ni več mogla vplivati na osvojitev naslova prvakinj, po dogovoru kapetanov ekip niso odigrali. Za ekipo TK Ptuj - NES so ob udeleženkah končnice na nekaj srečanjih rednega dela lige nastopile še Urška Jurič, Tjaša Jezernik in Nina Šuvak. Sledila je slavnostna podelitev pokalov TZS, ki sojih predali FED CUP selektorica, župan in direktor uprave MO Ptuj ter predsednik TK Ptuj Branko Brumen. TK z/tyorn 11 KROS VIDEM 2003 Na koncu vsi zmagovalci rireditelji jesenskega krosa osnovnih in srednjih šol nekdanje občine Ptuj so lahko upravičeno zadovoljni, saj je za njimi še ena najbolj množična športna prireditev mladih v Podravju. Razlog za nasmehe na obrazih je bila tudi rekordna udeležba. Lepo pripravljeno progo ob Dravinji je preizkusilo preko 800 tekačev in tekačic, boj 16 osnovnih šol iz 13 občin in 5 srednjih šol pa je bil zanimiv vse do konca. Množična je bila tudi udeležba učencev ptujskih osnovnih šol Breg, Olge Meglič in Ljudski vrt s podružnico Grajeno. Sicer pa seje najlepši tekaški praznik močno zakoreninil v srcih številnih Videmčanov in okoličanov, seveda pa še posebej najmlajših, ki se tako ali drugače organizirano ukvaijajo s športom. Marsikomu seje dogodek sila priljubil, in ko je leto naokoli, ga mnogi spet nestrpno pričakujejo. Kros, ki ga že vsa leta z veliko odgovornostjo do športa mladih prirejata Športni zavod Ptuj in OŠ Videm, je bil letos jubilejni - deseti po vrsti. Odgovorni za organizacijo, na čelu z ravnateljico OŠ Videm Marijo Šmigoc, vodjem tekmovanja, športnim Starejši mladinci:1. David Hameršak (Gimnazija Ptuj); 2. Marko Vtič (Srednja poklicna in tehniška šola Ptuj); 3. Dino Dolenc (Ekonomska šola Ptuj) z Marjanom Lenartičem, strokovnim delavcem Športnega zavoda Ptuj. Foto: Langerholc pedagogom Jožetom Šoštarjem, strokovnim delavcem Športnega zavoda Ptuj Marjanom Lenartičem in starosto šolskih športnih tekmovanj Ivom Klaričem, so se tudi tokrat potrudili, daje vse potekalo na visoki ravni ter da so v idiličnih Halozah vsi doživeli topel sprejem. V svojem nagovoru mladim so ravnateljica OŠ Videm Marija Šmigoc, župan Občine Videm Friderik Bračič in direktor Športnega Zavoda Ptuj Simon Starček (skupaj z direktoijem ptujske občinske uprave mag. Stankom Glažarjem, olimpijcem Mirkom Vindišem in vodjo oddelka za družbene dejavnosti Občine Videm Marijo Černila so sodelovali tudi pri podelitvi kolajn in nagrad organizatoijev) poudarili: "Ne glede na vse uspehe in poraze naj bo skupni imenovalec Krosa Videm 2003 drutenje vas mladih z vrstniki. Toda najbolj pomembno je tkanje prijateljskih vezi, predvsem pa sproščenost in razigranost. To bo tudi najvažnejša zmaga današnje prireditve - in to je tisto pravo.” Za domači sodniški zbor, v sodelovanju z mednarodnim atletskim sodnikom Valterjem Pliberškom, je bila prireditev nova, bogata izkušnja. V veliko zadovoljstvo prav vseh je svoje delo opravil korektno in v skladu s pravili. Zadovoljna in nasmejana je bila na koncu tudi Marija Šmigoc: "Atletsko druženje je minilo v prijetnem vzdušju. Z veliko truda in zagnanosti smo uresničili, kar smo načrtovali. Nedvomno bo zgledno sodelovanje med šolami vzpostavljeno v letih športnih tekmovanj živelo tudi naprej, še posebej z novimi idejami, novimi prijatelji in predvsem z mladostnim žarom, za katerega je, upam, bilo z naše strani poskrb- ljeno. ” Ponosen na opravljeno je prav tako lahko Jože Šoštar: "Na podobnih srečanjih so športni rezultati in dosežki manj pomembni od prijetnih trenutkov, ki se jih bodo mladi spominjali ob druženju in prijateljevanju. Če obstaja športna dejavnost, pri kateri je res pomembno sodelovati, je to tradicionalni videmski kros. Zato je bilo geslo krosa "Vsak je zmagovalec" tudi napotilo vsem tekačem na progi. Hvala NK Videm in Športnemu zavodu Ptuj". Navdušenja ni skrival Marjan Lenartič: "Dan v Vidmu je bil poln novih spoznanj in doživetij, prav gotovo pa tudi motivacija in zagon za nadaljnje delo mladih športnikov. Vsi smo odhajali domov polni čudovitih vtisov ter z željo za naslednje vabilo oktobra 2004. Rezultati: 5. r. (1992) I. skup. - učenke: 1. Maruša Malovič (Ljudski vrt), 2. Veronika Tumpej (Ljudski vrt); 5.r. (1992) II. skup. - učenke: 1. Karin Pernat (Olga Meglič); 6.r. (1991) - učenke: 1. Jasna Klep (Breg), 2. Maja Veselič (Ljudski vrt); 8.r. (1989) -učenke: 1. Mateja Golob (Ljudski vrt), 2. Danijela Markež (Grajena), 3. Nataša Butolen (Olga Meglič); Srednje šole: dijakinje-učenke (1988): 1. Branka Selinšek (Ekonomska), 2. Janja Galun (Kmetijska), 3. Jasmina Simonič (Kmetijska); dijaki - učenci (1988): Aljaž Vobič (Gimnazija), 2. Denis Borak (Gimnazija), 3. Damjan Antolič (Elek-tro-tehniška); mlajše mladinke (1987/86): 1. Katja Šincek (Gimnazija), 2. Monika Cestnik (Gimnazija), 3. Natalija Furman (Gimnazija); mlajši mladinci (1987/86): 1. Maks Laura (Gimnazija), 2. Leon Večeijovič (Stroj-na-tehniška), 3. Andrej Mlinarič (Strojno-tehniška); starejše mladinke (1985/84): 1. Bernarda Klaneček (Gimnazija), 2. Anđela Kozel (Ekonomska), 3. Hermina Metličar (Ekonomska); starejši mladinci (1985/84): David Hameršek (Gimnazija), 2. Marko Vtič (Elektro-tehniška), 3. Dino Dolenc (Ekonomska). Ivo Kornik 8. razred, deklice: 1. Mateja Golob (OŠ Ljudski vrt); 2. Danijela Markež (OŠ Grajena); 3. Nataša Butolen (OŠ Olge Meglič) z olimpijcem Mirkom Vindišem. Foto: Langerholc 5. razred deklice: 1. Maruša Malovič (OŠ Ljudski vrt); 2. Veronika Tumpaj (OŠ Ljudski vrt); 3. Tea Bauman (OŠ Hajdina) z Mirkom Vindišem. Foto: Langerholc 18 'zfypcàn USPEŠNO ZAKLJUČENA SEZONA Naj višja ocena BD Ranca Ptuj za organizacijo državnega prvenstva v kajaku in kanuju na mirni vodi / - a začetku jeseni je bilo Ptujsko jezero / I spet takšno, kot si ga želimo. Vso olep- f / w šano in sončno, z mirno vodo na gladini. Vse, kar v Sloveniji nekaj pomeni v kajakaškem svetu, je bilo tam in še marsikdo drug. Nekateri prvič - vendar pa smo prepričani, da ne zadnjič. Kdor namreč enkrat obišče ptujski vodni biser, ga vzljubi, četudi v kajak ne bi nikdar sedel, kaj šele, da bi se spustil z njim prek brzic dravske vode. Gostitelji zaključnega veslaškega tekmovanja te sezone so kajpak zadovoljni, da je bil zadnji vikend v septembru idealen za meijenje moči in prijateljsko druženje na Ptujskem jezeru, kar sta v povsem enakomerni meri osnovna cilja te prireditve BD Ranca. Nekaj imen je sicer manjkalo, a to ni bistveno zmanjšalo zanimivosti državnega prvenstva, prej bi lahko rekli, da je bila Kajakaška ekipa. zaradi tega konkurenca med 85 veslači iz 5 slovenskih klubov, od tega 8 Ptujčani, še bolj izenačena. Skoraj ni bilo čolna, ki bi razočaral predsednico komisije za mirne vode pri Kajakaški zvezi Slovenije Marijo Podvršič, direktorja reprezentanc Andreja Jelenca in njegove trenerske kolege. Največ lovorik so osvojili tekmovalci iz kluba Žustema Koper. ”Težave se porajajo tudi v vodnih športih, do denarja je težko priti, ne smemo pa obupati, treba seje veseliti tega, kar imamo ...! Najvišja ocena gre Brodarskemu društvu Ranca Ptuj za organizacijo Državnega prvenstva v kajaku in kanuju na mirni vodi,” je bila na koncu zadovoljna Podvršičeva. Slavnostni govornik je bil župan Štefan Čelan: ”BD Ranca Ptuj je zelo delovno, dolgo se že poznamo. Zanimanje za vodne športe je med mladimi, v pretežni meri so to osnovnošolci, v porastu. Na šolo jadranja ali vožnjo s kajaki in kanuji ni potrebno na morje, na Ptuju nam jezero in reka Drava ponujata za to zares izredne, opti- malne pogoje, a jih premalo izkoriščamo in morda tudi premalo poznamo. Društvo je na pravi poti, če razmišlja o vzgoji mladih, najmlajših, kar je pogoj za športno udejstvovanje tudi v kasnejšem življenjskem obdobju. Že narejeno bo potrebno v bodoče še izboljšati, verjetno tudi s pomočjo širše družbene skupnosti ” Na DP v kajaku in kanuju na mirni vodi smo imeli Ptujčani kar nekaj močnih adutov z visokimi cilji, tako da se selektorju mladih reprezentanc ponuja vrsta zelo zanimivih imen. Kolajne Aleša Vršiča, Katje Korošec in dvojcev Hrenko -Vršič, Korošec - Štrukelj so dovolj velik razlog za optimizem in velika stimulacija za prihod- Jadralci BD Ranca Ptuj. nost. "Prav lepo so se ujeli naši varovanci, glede na to, da je njihov staž zelo kratek. Ta mladost se bo morala še bolj uskladiti, nekaj je še problemov s stabilnostjo, hitrost je sicer stabilna, a jo bo treba nadgraditi. Veliko pozornosti bomo posvetili predvsem finišu, ki se nekaterim v nedeljo, ko je veter vzvalovil površino jezera, ni najbolj posrečil," je povedal predsednik BD RANCA Emil Mesarič. Ptujski tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: v KI 1000 m - kadeti: Aleš Vršič 3. mesto, KI 1000 m - mladinci: Denis Korošec 4. mesto, KI 1000 m - mladinke: Katja Korošec 3. in Maja Korošec 5. mesto, K2 1000 m - kadeti: Hrenko - Vršič 3. mesto, K2 1000 m - ml. mladinci: Hrenko - Miložič 5. mesto, K2 1000 m - mladinci: Korošec - Štrukelj 2. mesto, K2 1000 m - mladinke: Korošec -Korošec 4. mesto. Tudi jadralci imajo v stroki popolno oporo. Tekmovalcem so omogočili maksimalne priprave, tako da so po tej plati enakovredni tekmecem iz drugih že uveljavljenih klubov. To seje bogato obrestovalo. Na minulem ekipnem kadetskem državnem prvenstvu v razredu OPTIMIST v Piranu sije ptujska posadka v sestavi Luka Hvalec, Uroš Judež, Matej Gregorec, Gregor Gregorec in Aljoša Muzek prijadrala vsega spoštovanja vredno 3. mesto. Slavila je ekipa ŠD Piran pred JK Olimpik iz Izole in BD Ranca Ptuj. "Preboj v slovenski oziroma mednarodni vrh je v jadranju bržčas težji kot v večini drugih športov. Čeprav je vrh sorazmerno ozek, ne odloča namreč le športna pripravljenost posameznika, temveč tudi druge, predvsem gmotne možnosti. Konkurenca je zelo zgoščena, kar otežuje preskok. Nam je uspelo in vesel sem, da smo zdaj "jadralska sila”. To je najbolj pomemben razlog, zakaj bomo morali več pozornosti posvečati imidžu posadke. Končno imamo odlično ekipo, za njo pa še več zelo prespek-tivnih,” pravi Emil Mesarič, ki je najzaslužnejši za vse, kar se pozitivnega v tem športu na Ptuju dogaja. Letos zaključujeta tekmovanje v razredu optimist najobetavnejša ptujska jadralca Aleš Mesarič in Luka Hvalec ter prehajata na tekmovalno jadrnico laser radial. "Z jezerom v Budini, seveda v tesni navezavi z lokalno skupnostjo in KZ Slovenije, imamo tudi višje cilje. V bližnji prihodnosti želimo urediti kajakaško progo za mirne vode, ki bi bila edina te vrste v Sloveniji in si zagotoviti organizacijo evropskega ali svetovnega prvenstva. Vse kar smo se naučili, bomo upoštevali tudi v prihodnje,” optimistično razmišlja dolgoletni sekretar BD Ranca Mitja Krapec. Njegovo znanje in izkušnje so porok za uresničitev zastavljenih ciljev. Ivo Kornik PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND Zakaj se ne bi osvobodili vklenjenosti v delovne procese vsakdanjikov pomočjo telesnih naporov spoznavamo svojo ' l šibkost in moč. Zavest o tem, kaj zmore naše telo, nam vliva samozaupanje in oblikuje pozitivno podobo o samem sebi. Šport nudi številne možnosti sprostitve, osebnega izpopolnjevanja in notranjega bogatenja. In zakaj ne bi svojega telesa in duha osvobodili vklenjenosti v delovne procese vsakdanjikov, obenem pa razvijali in vzdrževali svoje fiziološke sposobnosti kar z raznovrstno ponudbo rekreativnih dejavnosti Športnega zavoda Ptuj (ŠZP)? Tudi letošnjo jesen se je ŠZP zavzeto lotil priprav na tradicionalni športni vikend in na športne objekte v mestu in na obrobje privabil množico rekreacije željnih ljudi. V sodelovanju s številnimi športnimi društvi, klubi... je ponudil skoraj petdeset kakovostnih programov v približno tridesetih športnih panogah. Projekt je podprla tudi Fundacija za finaciranje športnih organizacij RS. Možnosti za organizirano športno rekreiranje je bilo toliko, da izbira ni bila težka. Ciljna skupina tistih, ki naj bi sodelovali pri tej akciji, so ljudje, ki se s športno rekreacijo premalo ali sploh ne ukvaijajo. Takih pa je v podravski regiji po zadnji raziskavi še zmeraj preveč. Podatki tudi kažejo, da Slovenci največ hodimo, tekamo in kolesarimo, medtem koje zanimanje za ostale športe, predvsem tenis, košarko in odbojko, bolj skromno. Izhajajoč iz omenjenih dognanj temelji koncept športnega vikenda na pestrosti ponudbe športnih disciplin, strokovnem vodenju in prijetnem druženju. ”Poleg obsežnega standardnega programa je značilnost letošnjega športnega vikenda tudi dodatna ponudba atraktivnih športnih panog: golfa, ulične košarke in jadranja na deski, z namenom, da k sodelovanju pritegnemo čimveč Ptujčanov. Dostopnost želimo doseči tudi s tem, da ponujamo vse športne aktivnosti brezplačno. Klasičnim prizoriščem, kjer se je odvijala vadba in demon- stracije športnih panog, je bil kot prizorišče vključen tudi Mestni trg na Ptuju," pravi Simon Starček, direktor ŠZP, ki obljublja, da bodo spet oživili panožne športne vikende, na katerih bodo občani lahko spoznali značilnosti te ali one športne ali športnorekreacijske zvrsti. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan odločno podpira prizadevanja odgovornih za področje športne rekreacije v Ptuju po boljši osveščenosti in športni aktivnosti. Kot športnik se zaveda, da vsakodnevno zmemo ukvatjanje s športom ohranja in krepi zdravje, ki je neprecenljiva vrednota. "Gre za akcije, ki so primerne za ljudi obeh spolov in domala vseh starosti in so se že močno zakoreninile pri ljudeh. Čas je, da naredimo kaj zase, za svoje telo, zdravje in boljše počutje,” opozatja dr. Štefan Čelan. Po podatkih, ki sojih zbrali pri ŠZP, je bilo med udeleženci športnega vikenda največ zanimanja za Ljudski vrt. V največji "naravni telovadnici” na Ptuju seje zbralo veliko obiskovalcev, ki so se ob različnih vrstah rekreacije in zabave naužili svežega zraka. Razveseljivo je zlasti, da je bilo med njimi veliko družin, kar je dalo prireditvi še dodatno razsežnost. Zanimivo in poučno je bilo tudi na predstavitvi balonar-stva. "V letenju z baloni pravzaprav ne tekmujemo - bistvo vsega je, da uživamo in se imamo skupaj kar se da lepo,” pravi Branko Ambrožič, r\ *• Onanciran|r j^xmIiìUi oru.Tni/.id| \ Ki*puMiki Slnuniji NJ predsednik Balonarskega kluba Ptuj. Na športnem letališču v Moškanjcih je Aero klub Ptuj za obiskovalce priredil panoramske lete, jadralno letenje in prikaz padalskih skokov. "V življenju doslej še nisem občutil toliko adrenalina, kot sem ga s skokom s padalom. Prosti pad z višine, kjer se vse vidi kakor pod mikroskopom, je bil prvovrstna izkušnja," je navdušen Ptujčan Igor Hrženjak. Zelo živahno je bilo v Termah Ptuj, kjer je veliko kopalcev penilo vodo in se hladilo v treh zunanjih bazenih. Obiska Konjeniškega kluba Ptuj so bili najbolj veseli otroci, ki so med ježo iskrivih vrancev razposajeno zrli v snemalne kamere in fotoaparate očkov in mamic. Nič manj privlačno ni bilo aktivno sodelovati ali spremljati demonstracije posameznih športov v karateju, kartingu, ulični košarki, uličnem nogometu, odbojki, ribolovu, tenisu in kolesariti, planinariti... Posebej bi veljalo omeniti družinske športne dejavnosti, ki so potekale pod vodstvom Vrtca Ptuj in OŠ Mladika. V glavnem je do sedaj veljalo, da se starševstvo in športne aktivnosti izključujejo, izvajalci programa pa so pokazali, kako se znajti v omenjeni situaciji in preseči stereotipno mišljenje. Že tradicionalno v akciji Ptujski športni vikend sodeluje vrtec "Spominčica" iz Potrčeve 9, ki je tako za otroke kot tudi njihove starše pripravil pester program vadbe na trim stezi v Ljudskem vrtu in ogled naravnega parka v Šturmovcih pod vodstvom vzgojiteljice Štefke Kostanjevec in dijakov gimnazije Ptuj Mateja Pala in Petra Purga. "Ugotavljam, da sodelovanje in vključevanje staršev in drugih članov družine pri telesnih aktivnostih pomeni socialno in športno interakcijo med otroki, starši,” pravi Radica Benčevič, vzgojiteljica iz Potrčeve 9. "Pri OŠ Mladika so v okviru športnega vikenda potekale družinske športne igre. Vabilu na športno preživet popoldne so se odzvali številni starši in učenci 1.-4. razreda OŠ Mladika. V prijetnem sproščenem vzdušju smo razgibali telo in pri izvajanju nalog ”zaposlili" tudi starše." je polna vtisov v svojem poročilu zapisala Irena Prelog. ”Zdrav duh v zdravem telesu. Starši vadijo z otroki! Foto: Irena Prelog Zveni znano? Čeprav je vsem poznani izrek del zgodovine, še vedno drži. Za dobro počutje je še vedno najpomembnejše zdravo in kakovostno življenje. Kakovostno življenje je sreča. Zato se organizatorji trudimo, da bi bili naši programi čimbolj raznoliki, da bi ponudili čimveč informacij, nasvetov in razmišljanj, ki odpirajo nova obzorja in spodbujajo k dejavnemu športnemu življenju. K življenju, kjer kot odgovor na vprašanje "Kaj delaš?” zadostuje preprosti "Živim!" in pove, da si srečen," zaokrožuje dogajanje Marjan Lenartič, strokovni delavec ŠZ Ptuj. Ivo Kornik Program aktivnosti, ki ga ob organizirata MO Ptuj evropskem letu invalidov in Lions klub Ptuj . TERMIN IME PROJEKTA IME DRUŠTVA / NASLOV 1 KRAJ IZVEDBI PROJEKTA >s 111.2003. OD 10-12 URE PREDSTAVITEV VDC SONČEK PTUJ, NASTOP GLASIENE SKUPINE SONČEK »NONET ZA ZNORET«, RAZSTAVA IZDELKOV VARSTVENO DELOVNEGA CENTU (VDC) PTUJ SONČEK DRUŠTVO ZA CEREBULNO PARALIZO PTUJ ORMOŽ. OSOJNIKOVA 9, PTUJ VDC PTUJ. OSOJNIKOVA 9. PTUJ 4.11 2003. 00 IMI UK! RECITAL VDC SONČEK RAZSTAVA PODARJENIH UKOVNIH DEL CECIUJE BERNJAK Ili 2003.0114 URI ft. II. 2003. Oti 2. URI PREDAVANJE 0 CEREBRALNI PARALIZI Tonika PotoMk drmod.ipoc PRODUKCIJA GlEDAUSKIH DELAVNIC V VDC MIAU PtINC. Ml. 2003. 01 10. URI DAN ODPRTIH VRAT 4.11.2003. 00 9-12 URE SEZNANITEV JAVNOSTI 0 BOLEZNI MUUIPLA SKLEROZA ZDRUŽENJE MULTIPLE SKLEROZE SL, PODRUŽNICA PTUJ. REHA. d.o.o., JADUNSU 17, PTUJ 4.11. -7.11.2003, ft. 11.2003, OtlO. URI RAZSTAVA TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV PROGRAM MOBILNOST IN ORIENTACIJE MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH PTUJ, DUVSU18, PTUJ DUVSU II, PTUJ 111. 2003, Ot 18.URI PREDAVANJE IZKUŠNJE PRI DELU Z INVALIDI Olgo Popov, patronaina mod. Mitro HUMANIIARNO DRUŠTVO AOU IN KRŠČANSKA ADVENTISTIČNA CERKEV CANKARJEVA 1, PTUJ CENTER INTERESNIH 0EJAVN0ST1. OSOJNIKOVA 9. PTUJ 4. II. 2003. Ot lt. URI PREDAVANJE »SOŽITJE Z INVALIDI « dr. Morija Sunjovorii 111.2003. 00 S-14 URE DAN ODPRTIH VRAT MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ. POTRČEVA C 15, PTUJ POTRČEVA 15, PTUJ lil. 2003. 01 IS. URI 111.2003. 00 15. URI PRIKAZ IGRANJA KOŠARKE NA INVALIDSKIH VOZIČKIH. vsem Šolam Šolskega centu ptuj PRIKAZ KEGLJANJA KEGLJAČEV NA INVALIDSKEM VOZIČKU DRUŠTVO PARAPLEGIKOV SEVERNE ŠTAJERSKE, LACKOVA C 43. MARIBOR Šolski center ptuj. Športna dvouna center. VOLKMERJEVA 19, PTUJ HOTEL POETOVIO, TRSTENJAKOVA 13. PTUJ 1I1.-07.11. 2003 \ RAZSTAVA DEJAVNOSTI SOŽITJA IN IZDELKOV VARSTVENO DELOVNEGA CENTU PTUJ SOŽITJE - MEDOBČINSKO DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM. RAJŠPOVA UL 20. PTUJ avla Šolski center ptuj, VOLKMERJEVA 19. PTUJ 111.2003, 01 It. URI PREDSTAVITEV MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH PTUJ MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PTUJ. POTRČEVA 25, PTUJ PROSTORI CIO PTUJ. OSOJNKOVA 9, PTUJ . ' .... • : TERMIN IME PROJEKTA IME ŠOLE KRAJ IZVEDBE i* : ' . • V-Č' 4.11.2003 OB 7.30 URI OKROGLA MIZA PROBLEMATIU INVALIDOV IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROCES os ljudski vrt OSNOVA ŠOU LJUDSKI VRT . ŽUPANČIČEVA UL 10. PTUJ 1-7.11 2003 RAZSTAVA PLAKATOV TEMATIKA INVALIDOV 1- 7.11.2003 Šolski projekt .moj «dateli je drucaCen, 05 OLGE MEGUČ OSNOVU ŠOU OLGE MEGUČ. LITERARNO LIKOVNE DEJAVNOSTI PREŠERNOVA UL 31. PTUJ POGOVORI 0 DRUGAČNOSTI NA RAZREDNIH UUH OKROGLA MIZA IN BRANJE LITERATURE NA NAVEDENO TEMO SODELOVANJE Z ZAVODOM ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO IZ LJUBLJANE GLASBENA PREDSTAVA »KAKŠNE barve je tema?« POVEZOVANJE Z ZAVODOM DORNAVA, DRUŠTVA SONČEK IN OS DR. UUOEVITA PIVU ■ Športne aktivnosti 1- 7.1 1.2003 SODELOVANJE I MUSKOM SOlUJI : OŠ BREG OSNOVNA ŠOU BREG. IZDELAVA NOVOLETNIH VOŠČILNIC NA TEMO ORUGAČNOSTI ROGAŠU C 6. PTUJ OSB« orno« iz onus™ SOŽITJE v Solo in sodelovanje » likovnih delavnicah OBJAVA ČLANKOV OTROK V ŠOLSKEM ČASOPISU IN OBJAVA NA ŠOLSKEM UDIO 0 DRUGAČNOSTI DELAVNICE NA TEMO DRUGAČNOSTI S PROSTOVOUCI UNICEF A ZA OTROKE 6.7.RAZREDOV 1-7.11 2003 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL IN STENSKEGA ČASOPISA OŠ MUDIU OSNOVU ŠOU MUDIU. LIKOVNO IN LITEURNO USTVARJALNE DELAVNICE ŽNIDAKICEVO nabržje I. PTUJ POGOVORI 0 PROBLEMATIKI INVALIDNOSTI 1-7.11 2003 RAZSTAVA UKOVNIH DEI V SOLSKI KNJIŽNICI ŠOLSKI CENTER PTUJ Šolski center ptuj. POGOVORI 0 DRUGAČNOSTI MA RAZREDNIH URAH VOLKMERJEVA 19. PTUJ 1- 7.11.2003 RAZSTAVA IZDELKOV ŠCP POKLICNA IN TEHNIŠU KMETIJSU ŠOU POKUCU IN TEHNIŠU KMETIJSU ŠOLA. POGOVORI 0 DRUGAČNOSTI NA RAZREDNIH UUH VOLKMERJEVA 19. PTUJ 111.2003 - Šolska kaoliska oddaja ob evropskem letu invalidov GIMNAZIJA PTUJ GIMNAZIJA PTUJ. VOLKMERJEVA 15.PTUJ 4.11. -7.11. 2003 - razstava v Šolski knjižnici o problematiki življenja invalidov 7.11.2003 OBISK SKUPINE DIMKOV PROSTOVOLJCEV V ZAVODU DR MARIJANA BORŠTNAJUA V DORNAVI 1 11 2003 POGOVORI NA TEMO SPREJEJMNJE DRUGAČNOSTI SREONJEŠOLCEV V OKVIRU RAZREDNE URE ŠCP EKONOMSKA ŠOU EKONOMSU ŠOU. VOLKMERJEVA 19. PTUJ 5.11 2003 OD 12-14 URE OKROGU MIZA »V DOTIKU Z DRUGAČNOSTJO« (STROKOVNJAKI IZ CSO PTUJ V DISKUSIJI MED PROFESORJI IN DIJAKI) OKROGU MIZA PROSTOVOLJCEV EKONOMSKE ŠOLE LIKOVNA DfUVNICA IN USTAVA GRAFITOV .MUDI IN DKUGACNOST. lil. 2003. OB 13. URI ŠPORTNO SREČANJE V ODBOJKI IN M NOGOMETU MEO 01 JAKI IN PROFESORJI Športna dvouna cente«. volkme«jeva i ». pnu GLEDALIŠČE, PRIREDITVE, RAZSTAVE ■ GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajništvo @gledalisce-ptuj. si http./lwww. gledalisce-ptuj. si Program Gledališča Ptuj -november ZA OTROKE 3. in 4. 11. ob 9.30 in 11.00 Lilijana Praprotnik Zupančič: PRINCESKA IN ČARODEJ, režiser Miha Alujevič, Gledališče Ptuj 8. 11. ob 10.00 in 11.30 abonma Lutka, Račka Pavel Polak: ZAKLETA PRINCESKA ALI TRIJE ČUDEŽNI PRIJATELJI, režiser Pavel Poläk, Lutkovno gledališče Maribor in izven 13., 14., 24., 25. in 26. 11. ob 9.30 in 11.00 Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, režiserka Ivana Djilas, Gledališče Ptuj ZA MLADINO 10., 11., 12. 11. ob 9.30 in 11.00 Theater Rote Grütze: TA PRESNETA LJUBEZEN, režiser Niko Kranjc Kus, Gledališče Ptuj ZA ODRASLE 5. 11. ob 19.30 Zijah A. Sokolovič: KOBAJAGI DONIJELA ME RODA. režiser Zijah A. Sokolovič, zakupljena predstava Kreditne banke Maribor 10. 11. ob 19.30 Abonma Odrasli in izven Michael Hollinger: SVETNIKI, režiserka Jaka Ivanc, Mestno gledališče ljubljansko NA GOSTOVANJU 29.11. ob 10.00 in 11.30 Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVIL, režiserka Ivana Djilas, Gledališče Ptuj, v Ajdovščini GALERIJA MAGISTRAT, MESTNA HIŠA PTUJ - RAZSTAVE 2003 Umetniki Ozare Ptuj - mozaiki, umetniška dela za podporo projektu Evropsko leto invalidov. Otvoritvena slovesnost bo v četrtek, 30. oktobra, ob 12.00. Razstava bo na ogled do 6. novembra. Fotografska akademija Kluba ptujskih študentov in Balonarski klub Ptuj - razstava fotografij z naslovom Ptuj in baloni. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 7. novembra, ob 12.00. Razstava bo na ogled do 4. decembra. Župnija Sv. Jurija na Ptuju - razstava poimenovana Misijon na Ptuju 2003. Učenci bodo razstavili ročne izdelke povezane z Miklavžem. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 5. decembra, ob 12.00. Razstava bo na ogled do 11. decembra 2003 Franc Vreže Uradne ure podžupana mag. Mirana Kerina Podžupan mag. Miran Kerin ima uradne ure za stranke vsak četrtek od 14. do 16. ure v prostorih Mestne občine Ptuj, pisarna 9/1, na Mestnem trgu 1. Podžupan pokriva strokovno področje družbenih dejavnosti. Kontaktna oseba je Zora Pliberšek, poslovna sekretarka župana, pisarna 10/1, kjer se dogovorite za termin razgovora, lahko vnaprej po telefonu 748 29 13 ali osebno. Zora Pliberšek ŠPORTNE PRIREDITVE NOVEMBER ŠPORTNI ZAVOD 2250 PTUJ, ĆUĆK0VA 7, TEL: 02 7*7 76 30 FAX: 02 787 76 31 ŠPORTNA DVORANA CENTER Sreda, 5. 11. Mali nogomet, kvalifikacije za Svetovno prvenstvo: 17.00 Srbija in Črna gora : Gruzija 19.30 Slovenija : Moldavija Četrtek, 6. 11. 19.00 Mali nogomet, Estradne zvezde : Mestni svet Sobota, 8. 11. 15.00 Rokomet, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Millennium 19.00 Rokomet, MRK Drava Ptuj : RD Alples Železniki Sobota. 15.11. 9.00- 21.00 Mali nogomet, U-IO, Nogometna akademija Ptuj Nedelja, 16. 11. 8.30- 16.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Petek, 21. 11. 17.00- 21.00 Proslava OŠ 0. Meglič - obletnica Sobota, 22. 11. 9.00- 21.00 Koncert, Sonček Nedelja, 23. 11. 10.00 Rokomet, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Brežice 11.00 Rokomet, MRK Drava Ptuj : RK Cerklje 12.30- 17.30 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Sobota, 29. 11. 8.30- 13.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj 13.00- 21.00 Boks - Zlata rokavica ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 8. 11. 9.00- 21.00 Mali nogomet, turnir, U-8 Nogometna akademija Ptuj Sreda, 12. 11. 14.00 KoSarka ŠKL OŠ Olge Meglič Sobota, 15. 11. 14.00- 21.00 Judo, 3. krog 1.državne judo lige Sreda, 19. 11. 17.00 Namizni tenis, NTK Ptuj : Arigoni Izola Od četrtka, 20. 11., do nedelje, 23. 11. - Razstava malih živalil Sreda, 26. 11. 14.00 KoSarka ŠKL OŠ Olge Meglič Petek, 28. 11. 20.30-21.45 Priprava dvorane za Smuč. sejem Sobota, 29. 11. do nedelje (do 19. urei), 30. 11. - Smučarski sejem! ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 1. 11. 17.00 Odbojka, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Prevalje Sobota, 8. 11. 12.30 KoSarka, KK Ptuj-Haioze : Koroška 19.00 KoSarka, KK Ptuj-Haloze : Superga Nedelja, 9. 11. 9.00- 14.00 Odbojka, ŽOK Fiat Prstec Ptuj 17.00 KoSarka, KK Ptuj-Haloze : Pivovarna LaSko A Sobota, 15. 11. 18.00 Odbojka, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Formis Bell Miklavž Sobota, 22. 11. 12.30 KoSarka, KK Ptuj-Haloze : RuSe 19.00 KoSarka, KK Ptuj-Haloze : Janče STZ Nedelja, 23. 11. 17.00 KoSarka, KK Ptuj-Haloze : Lastovka Domžale Sobota, 29. 11. 12.30 KoSarka, KK Ptuj-Haloze : Radenska Creativ 18.00 Odbojka, ŽOK Fiat Prstec Ptuj : HIT Nova Gorica Nedelja. 30. 11. 17.00 KoSarka, KK Ptuj-Haloze : Branik Maribor MESTNI STADION Nedelja, 2. 11. 12.00 Nogomet, NK Drava Asfalti : NK Pohorje 14.00 Nogomet, NK Drava Asfalti : NK Pohorje Nedelja, 9. 11. 14.00 Nogomet, NK Kumho Drava Ptuj : NK CMC Publikom Sobota, 15.11. 14.00 Nogomet, Drava Asfalti Ptuj : Koroška Dravograd Nedelja, 23. 11. 14.00 Nogomet, NK Kumho Drava Ptuj : NK Vega Olimpia 22 č/fapOM VINOGRADNIŠKA TRADICIJA 30. OKTOBER / VINOTOK 2003 Letos že sedma trgatev v mestnem vinogradu retjega oktobra letos je MO Ptuj organizirala že sedmo trgatev renskega rizlinga v mestnem vinogradu in trgatev žametne črnine na grajskem dvorišču. Potrgali smo tudi grozdje sorte ranfol, posajene ravno tako na dvorišču ptujskega gradu. Gospodar mestnega vinograda je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, oskrbnik pa Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj. Nad podmladkom Stare trte na gradu in trto ranfol bdi mestni viničar Franc Emeršič. Omeniti velja, da se vsakoletnemu povabilu na trgatev odzovejo tudi tisti nekdanji ptujski svetniki, ki so 11. maja 1996 zasadili 450. trsov renskega rizlinga na južni strani grajskega hriba. Med brači sta bila tudi vinska viteza Jani Gone in Mirko Pihler ter vinska kraljica Simona Štraus. Vseh sedem let pri izvedbi prireditve uspešno sodelujejo Poklicna in tehniška kmetijska šola s pripravo pogostitve, Nada Kotar kot moderatorka prireditve in Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, ki v svojih kleteh doneguje ptujsko protokolarno vino Petoviona 69. Pri vinogradni- MOkt Vinska kraljica Simona Štraus (na sliki z županom MO Ptuj in vinskim vitezom Mirkom Pihlerjem) je bračem na letošnji trgatvi zaželela prijetno druženje, ki ga naj lep sončen dan in prijeten ambient prečudovitega mesta Ptuja še polepša. Foto: Langerholc ških opravilih so nepogrešljivi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Trgatev so popestrile ptujske Spominčice in harmoni- kar Starih prijateljev iz Kicarja Janko Kocmut. Vsem omenjenim se zahvaljujem v imenu MO Ptuj. Klavdija Petek Trgatev se je slovestno pričela na dvorišču ptujskega gradu. Foto: Langerholc Brači so se složno lotili trganja grozdja. “Na mesta, pripravljeni, zdaj!" Foto: Langerholc ALI ŽE VESTE, KOMU BOSTE ZAUPALI SVOJO VARNOST NA PTUJU? Pri Zavarovalnici Triglav vam želimo olajšati odločitev. Za sklenitev zavarovanja oseb in premoženja se lahko obrnete na zavarovalno zastopnico iz vašega okolja. Skupaj boste izbrali najprimernejšo obliko zavarovanja, ki vam bo zagotavljala varnost. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. zfypca/i 23 / /j LJUDSKA UNIVERZA PTUJ | V mesecu novembru 2003 vpisujemo v programe izobraževanja: J ♦ STROJNI TEHNIK ♦ GOSTINSKI TEHNIK ♦ EKONOMSKI TEHNIK 1 ♦ TRGOVEC - prekvalifikacija : 1 30. 11. 2003 pričenjamo TEČAJE: ^ ♦ TUJIH JEZIKOV ♦ ANGLEŠČINA - začetni, nadaljevalni NEMŠČINA - začetni, nadaljevalni ♦ RAČUNALNIŠKI TEČAJI ♦ začetni nadaljevalni specializirani USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKO KNJIGOVODSKA DELA - 250 ur Zaupajte strokovnosti naše predavateljice Marije MAGDALENC in si pravočasno pridobite znanje z računovodskega področja! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! INFORMACIJE: tek: 02/ 749 21 58, e-mail:luptuj@lu-ptuj.si Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ruj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota SOLID Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Q_ O m to co co O o ■d < LU CL < cc ca Z £ 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL/FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO NOVEMBER DECEMBER 3 - ponedeljek 20.-7. ure 1 - ponedeljek 20.-7. ure 4 - torek 20.-7. ure 2 - torek 20.-7. ure 5 - sreda 20.-7. ure 3 - sreda 20.-7. ure 6 - četrtek 20.-7. ure 4 - četrtek 20.-7. ure 7 - petek 20.-7. ure 5 - petek 20.-7. ure 8 - sobota 14.-7. ure 6 - sobota 14.-7. ure 9 - nedelja 24 ur 7 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 10. novembra ob 7. uri 8. decembra ob 7. url ^ 1 LEKARNE PTUj 'J LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2 250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKI'. 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: NOVEMBER : 1.11.2003 - 2.11.2003 10.11.2003 - 30.11.2003 DECEMBER : 8.12.2003 - 31.12.2003 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE Z|UTRAj DO 7. URE NASLEONjECjA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00