Slika, prikazuje popolnoma opremljeno RV-napravo. Več informacij najdete v Graupnerjevem katalogu FS. Trgovina Mibo Stara c. 10,1370 Logatec tel.: 01/759 01 01, faks: 01/759 01 03 e-pošta; trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http:/Argovina.mibomodeli.si GRAUPNER GmbH & Co. KG ■ Postfach 1242 * D-73220 KirchhelrrvTeck • www.graupner.de • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažje nastavljanje I \ naprave, \i\ • 10 spominskih mest, f r \ • izbira modulacije PPM / SPCM, k \ • popolnoma opremljen s stikali, • DSC-vtičnica za priključite/ki * za simulator letenja, • vgrajen modul učenecAičitf \ \ • 6 krmilnih funkcij, od/ega 4 proporcionalne z cfrgitaln \ trimerji in 2 funkciji K||k z upravljanjem prek stikal, V J • slovenska navodila f za programiranje. ' Nar. št. 4722 za območje 35 MHz Nar. št. 4722.B za obmoČjef35 MHz B Nar. št. 4723 za območje 40 l\/fHz • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažje/’' nastavljanje naprave, jr / • 8 spominskih mest, • možna nadgradnja dveh modulov , "Nautic Multi Split", I • naprava je priprav- 1 Ijena za uporabo \ na simulatorju letenja in vgradnjo modula učenec-učitelj. Nar. št. 4724 za območje 35 MHz Nar. št. 4724.B za območje 35 MHz B Nar. št. 4725 za območje 40 MHz Revija za tehniško ustvarjalnost mladih NOVEMBER 2005, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SVVIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luksuria, d. o. o. Tisk: Schwa rz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Model svetilnika z vgrajenim elektronskim vezjem za svetlobno signalizacijo in prikaz svetilničarjevega vzpenjanja v kupolo svetilnika. Foto: Matej Pavlič KAZALO KAZALO 2 4 5 9 12 EP RAKETNIH MODELARJEV 2005 - V ZNAMENJU NOVIH IMEN . TIMOV PORTRET MAČEK NAMIZNI ORGANIZATOR TIMOV BAGER CAT 262 (3. DEL). 14 NAPOTKI ZA IZDELAVO DIORAM (3. DEL). 16 OBB659 18 30 33 34 36 39 42 44 MODEL SVETILNIKA . . . ELEKTRONSKO VEZJE ZA MODEL SVETILNIKA VETRNI ZVONČKI MAVRIČNA VRTAVKA. DVIGNIMO TITANIK CVETJE IZ ZVITIH PAPIRNIH VRVIC. VABILO NA ZABAVO STOJALO ZA NOTE Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. mCi’ november 2005 1 REPORTAŽA raketnih morielnrfiv 2005 inameniu novih imen A. T. Š. Letošnje evropsko prvenstvo raketnih modelarjev, ki je potekalo od 9. do 17. sep¬ tembra v podkarpatskem mestecu Buzau v Romuniji, je bilo za večino udeležencev pri¬ jetno presenečenje. Domačini so tekmovanje dobro pripravili, sprejem in odnos do tekmo¬ valcev pa je bil prijazen in topel. Prostran te¬ ren opuščenega vojaškega letališča in okolica sta izvrstna za izvedbo tovrstnih tekmovanj, tako da so bile ustvarjene vse okoliščine za dobro vzdušje in razpoloženje med udeležen¬ ci prvenstva. S sicer skromno, a dobro uspo¬ sobljeno ekipo in ustrezno opremo so doma¬ čini pozitivno presenetili večino vseh, ki smo s tekmovanji v Romuniji v preteklosti imeli dokaj slabe izkušnje. Poznalo se je, da so pri organizaciji sodelovali tudi modelarji iz lokal¬ nega aerokluba, ki ta trenutek tvorijo jedro romunske reprezentance in so tudi sicer bolj odprtega duha. Zadeve so se lotili resno, a še vedno na ravni prijetnega druženja, in uspelo jim je izpeljati res nepozabno prireditev. Vsi bolj ali manj upravičeni dvomi in dru¬ gi razlogi so oklestili tudi slovensko reprezen¬ tanco raketnih modelarjev. V tekmovalnem smislu to na srečo ni bilo preveč občutno, saj je prisotnim z veliko požrtvovalnostjo uspelo zakrpati vrzeli, vendar je vseeno po nepotrebnem manjkalo nekaj ključnih posa¬ meznikov. Ob vsem tem pa so se v težavnih okolišči¬ nah pojavila nova imena, ki so prevzela bre¬ me favoritov, in prav o njih bo najprej tekla beseda. Državna reprezentanca raketnih mode¬ larjev Letalske zveze Slovenije je bila letos v povprečju najmlajša doslej. V njej je sodelo¬ valo pet mladincev in šest članov iz vseh šti¬ rih slovenskih klubov (ARK Komarov iz Ljub¬ ljane, ARK Vega iz Sevnice, MMK Logatec ter ARK Apollo iz Novega mesta). Mladost je bila letos nedvomno prvi adut, saj so ravno mla¬ dinci na prvenstvu najbolj blesteli in dosegli največ visokih uvrstitev. Že na začetku sta se odlično odrezala in dosegla vsak svoj prvi naslov evropskega pr¬ vaka Uroš Jenko v kategoriji prostoletečih ra¬ ketoplanov S4A in Janko Rupnik v kategoriji raket s padalom S3A. Uroš je bil pri raketoplanih nezmotljiv, opravil tri maksimalne lete in tako kot edini s polnim rezultatom prepričljivo zmagal, sku¬ paj z Jankom Rupnikom in Miho Čudnom so ekipno zasedli še izvrstno drugo mesto. Člani slovenske reprezentance raketnih modelarjev LZS, udeleženci evropskega prvenstva, pred mestno hišo v romunskem mestecu Bu¬ zau. Stojijo: Anton Šijanec, Drago Perc, Jože Čuden, Andrej Zevnikar, Marjan Jenko in Miha Kozjek, čepijo pa Janko Rupnik, Luka Švajger, Miha Čuden, Uroš Jenko, Mitja Žgajner in Blaž Grgič. Druga medalja - Uroš Jenko, novi evropski prvak, v akciji med tek¬ movanjem v kategoriji prostoletečih raketoplanov. Izvedel je popolno predstavo in edini s tremi maksimalnimi leti zasluženo zmagal. CONT/ Prva medalja - Janko Rupnik na najvišji stopnički med podelitvijo odličij v kategoriji raket s padalom. Tretja medalja - Marjan Jenko, tretjeuvrščeni v kategoriji raket s tra¬ kom, na podelitvi priznanj v družbi z nepremagljivima Poljakoma november 2005 TEI 1 2 Anton Šijanec pred startom dvostopenjske rakete za doseganje višine. Drugo mesto je bilo premalo, da bi obranil naslov evropske¬ ga prvaka z zadnjega EP. Miha Čuden, stari evropski prvak, pripravlja model za doseganje višine. S petim mestom je največ pripomogel k ekipnemu bronu. Miha Kozjek je s svojimi modeli žirokop- terjev v sončnem vremenu in dobri termiki praktično nepremagljiv, tokrat mu je žal po¬ nagajalo vreme. Četrta medalja - Anton Šijanec tudi tokrat ni prekinil serije visokih uvrstitev v zadnjih letih. Peta medalja - Miha Čuden, Uroš Jenko in Andrej Zevnikar, bronasti v kategoriji raket za doseganje višine, z vodjo reprezentance Jožetom Čudnom med podelitvijo ekipnih priznanj na zaključnem banketu Janko je pri raketah s padalom ponovil uspeh ter osvojil prvo mesto, s kolegoma An¬ drejem Zevnikarjem in Urošem Jenkom pa so bili uspešni tudi ekipno in osvojili srebrno medaljo. Izvrsten začetek je v reprezentanco pri¬ nesel veselje in optimizem in pot do novih uspehov je bila na široko odprta. S petim mestom v konkurenci raket za doseganje višine Sl A je Miha Čuden dokazal, da zna še vedno dosegati največje višine, izo¬ stala ni niti medalja, saj so skupaj z Andrejem Zevnikarjem in Urošem Jenkom zasedli tretje mesto ter ostali favoriti te kategorije. Solidno, a žal preveč povprečno, so Uroš Jenko, Mitja Žgajner in Miha Čuden nastopili v kategoriji raket s trakom S6A in se uvrstili v drugo polovico lestvice. Danes v vrhu, jutri povsem pri dnu, in prav to se je zgodilo Mihi Čudnu, Urošu Jen¬ ku in Andreju Zevnikarju v kategoriji žiro- kopterjev S9A. Po napornem vsakodnevnem 3 november 2005 nastopanju v skoraj vseh kategorijah tokrat pač niso imeli svojega dne, pa tudi sicer bo treba modelom v tej kategoriji v prihodnje posvetiti več pozornosti. Nekoliko se jim je poznal tudi preskok z lanskoletnih modelov premera 30 mm na večje, take, s katerimi le¬ tijo tudi člani. Med člani je bilo največ veselja ob tretjem mestu in bronasti medalji Marjana Jenka v ka¬ tegoriji raket s trakom S6A, ki je res solidno odletel vse tri lete in se na koncu upraviče¬ no veselil svoje prve kolajne z velikih tekmo¬ vanj. Na devetem mestu mu je sledil Drago Perc. Skupaj z Jožetom Čudnom bi lahko celo zmagali, če se ne bi pripetila neljuba proce¬ duralna napaka, ki je slednjemu preprečila nastop. Pri raketah za doseganje višine S IB An¬ tonu Šijancu z drugim mestom seveda ni uspelo obraniti naslova evropskega prvaka izpred dveh let, skupaj z Jožetom Čudnom in Marjanom Jenkom ter z osvojenim ekipnim srebrom pa so vseeno dokazali, da Slovenci še vedno sodijo v sam vrh te kategorije. Članom v nadaljevanju ni šlo več tako dobro. V kategoriji raket s padalom S3A sicer sploh niso leteli slabo, a so naredili preveč napak. Še najmanj Miha Kozjek, ki je izvedel dva maksimalna leta in enega skoraj polne¬ ga, Drago Perc je izvedel dva maksimalna in eno šolsko diskvalifikacijo ter z njo ničlo, ko se mu padalo ni odprlo, Luka Švajger pa je z enim maksimalnim letom in dvema enakima ničlama ostal precej zadaj. Konkurenca je bila pač zelo huda, razlike majhne in za pre¬ boj med najboljše v tej kategoriji in uvrstitev v fly-off so za začetek potrebni vsi trije mak¬ simalni leti. Tudi pri prostoletečih raketoplanih S4A člani niso ponovili uspehov zadnjih let. Blažu Grgiču ni uspelo ubraniti naslova evropskega prvaka izpred dveh let, s kolegoma iz ekipe Marjanom Jenkom in Miho Kozjekom pa so dosegli povprečno uvrstitev. TIKE REPORTAŽA Timov portret Uroš Jenko, rojen leta 1989 v Ljublja¬ ni, se že od drugega razreda osnovne šole ukvarja z raketnim modelarstvom. Nav¬ dušila sta ga oče in brat, ki sta se že prej ukvarjala s to dejavnostjo. Tako je že pri osmih letih izdelal svojo prvo raketo in jo prvič pognal v zrak. Začel se je udeleževa¬ ti srečanj mladih tehnikov, kjer je dosegel svoje prve uspehe. Do sedmega razreda je bil prisoten na vseh regijskih tekmovanjih, kot član regijske ekipe pa je sodeloval tudi na državnih srečanjih mladih tehnikov. Nastopal je v kategorijah modelov raket s padalom S3A in prostoletečih raketopla¬ nov S4A. Dosegel je kar nekaj zelo dobrih rezultatov, med drugim tudi štiri zmage. Po včlanjenju v društvo ARK Vega Sevnica se je njegova športna pot začelo strmo dvi¬ gati. Na mladinskih državnih prvenstvih je začel dosegati vse boljše rezultate. Po prvem letu nastopanja v klubski konkurenci se je uvrstil v slovensko mla¬ dinsko reprezentanco in se udeležil sveto¬ vnega prvenstva raketnih modelarjev v Sa- zeni na Češkem, kjer je s sotekmovalcema v ekipi osvojil prvo mesto v kategoriji raket za doseganje višine. Naslednje leto, na evropskem prven¬ stvu v Sremski Mitroviči, so bili rezultati še bolj spodbudni, saj se je v vseh kategorijah, v katerih je nastopal, izvrstno odrezal. S so¬ tekmovalci je osvojil kar tri ekipne medalje ter še četrto in sedmo mesto med posa¬ mezniki. Leta 2004, na svetovnem prvenstvu na Poljskem, so bili dosežki nekoliko slabši, že na letošnjem evropskem prvenstvu v mestu Buzau v Romuniji pa je zmagal med posamezniki v mladinski kategoriji raketo¬ planov S4A. Tej posamični medalji je dodal še tri ekipne. Skupaj z bratom in očetom se je ves čas udeleževal tudi tekmovanj za svetovni po¬ kal po Evropi, kjer je prav tako nekajkrat stal na stopničkah za zmagovalce v različ¬ nih kategorijah. Vsi ti vrhunski dosežki so Uroša spod¬ budili k še resnejšemu delu v raketnem modelarstvu, zato upa, da bodo uspehi tudi v prihodnje bogati. k___ Šesta medalja - Janko Rupnik, Andrej Zev- nikar in Uroš Jenko, srebrna ekipa katego¬ rije raket s padalom, z vodjo reprezentance Jožetom Čudnom Kadar Janko Rupnik ni tekmoval, je požrt¬ vovalno sodeloval v ekipi za vračanje mode¬ lov. Objektiv ga je ujel ob vrnitvi s terena z vsemi tremi vrnjenimi modeli po prvem tur¬ nusa tekmovanja članov. Pri žirokopterjih S9A so člani delili uso¬ do z mladinci, modeli so sicer delovali, a še zdaleč ne dovolj dobro za boljše rezultate. Miha Kozjek, ki je v dobri termiki s svojimi modeli sicer nepremagljiv, je v spremenljivih vremenskih razmerah ostal precej zadaj, Jože Čuden in Marjan Jenko pa sta z modeli ime¬ la preveč težav, da bi ekipna uvrstitev lahko bila opaznejša. Tudi pri članih smo bili deležni enega ekipnega zadnjega mesta in sicer v kategoriji RV-raketoplanov kategorije S8E/p. Takoj pa je treba poudariti, da to sploh ni neuspeh, saj ga je dosegel Blaž Grgič sam, brez kolegov RV-pilotov, ki so ostali doma. V izredno ostri konkurenci se je vseeno srčno boril in med posamezniki končal na sredini tabele. Splošna ocena tokratnega evropskega prvenstva raketnih modelarjev je lahko le pozitivna. Hujših napak ni bilo in z doseže¬ nimi rezultati smo lahko vendarle zelo za¬ dovoljni. Tudi statistično se je trend števila 4 medalj po lanski sezoni spet obrnil navzgor. Osem medalj je za tako okrnjeno ekipo bo¬ gata bera. Če imaš neko stvar zares rad in se ji po¬ svečaš z vsem srcem, je vsako tako srečanje prehitro mimo. Prijatelji in konkurenti obe¬ nem smo si zato obljubili, da se vsi znova srečamo prihodnje leto na svetovnem prven¬ stvu, ki bo v zibelki vesoljskih poletov na pr¬ vem kozmodromu sveta - znamenitem Bajko¬ nurju, ki leži sredi neskončnih kazahstanskih polpuščav v osrednji Aziji, na mestu, od ko¬ der je že daljnega leta 1961 Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Pri udeležbi reprezentance in doseženih rezultatih so letos pomagali: Letalska zveza Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Belinka, d. d., US COM Uroš Spruk, s. p., UHU Uni- hem, d. o. o. - vsi Ljubljana, G-M&M, d. o. o., Grosuplje, Krka, d. d., TPV Johnson Controls, d. o. o., Euro Tenel Novo mesto, d. o. o., Taba- Sedma medalja - Anton Sijanec, Jože Čuden in Marjan Jenko, drugouvrščeni v kategoriji raket za doseganje višine, s trenerjem Dra¬ gom Percem Osma medalja - Janko Rupnik, Uroš Jenko in Miha Čuden, srebrna ekipa v kategoriji prostoletečih raketoplanov. Na sliki so z vod¬ jo reprezentance Jožetom Čudnom. kum, d. o. o. - vsi Novo mesto, Športna zveza Sevnica, HSE Invest, Občina Sevnica, Plino¬ vod Sevnica, MKT Radej - vsi Sevnica. Več o tej dejavnosti si lahko preberete na spletni strani www.komarov.vesolje.net Osvojene medalje po kategorijah Mladinci: 1. mesto S4A mladinci - Uroš Jenko 1. mesto S3A mladinci - Janko Rupnik 2. mesto ekipno S4A mladinci 2. mesto ekipno S3A mladinci 3. mesto ekipno S1A mladinci Člani: 2. mesto S1B člani - Anton Šijanec 3. mesto S6A člani - Marjan Jenko 2. mesto S1B ekipno november 2005 TIM 3 Še kot osnovnošolec sem med množi¬ co objavljenih načrtov za izdelavo mode¬ lov čolnov vedno iskal nekaj posebnega. Želel sem, da ima model sodobno obliko, primerno velikost in seveda dovolj visoko končno hitrost. Prvi čoln, ki sva ga izdelala skupaj z očetom, je bil narisan na domači mizi, vendar zaradi pomanjkljivega znanja trup ni imel take oblike, kakršno bi moral imeti. Čeprav njegova plovnost ni izpol¬ nila vseh pričakovanj, je bila kljub temu zadovoljiva. Z leti sem si nabral kar nekaj izkušenj in tako sva z bratrancem prišla do modela, ki ga predstavljava v pričujočem prispevku. Čoln je grajen v klasični teh¬ niki z rebri in oplato, zato v tem pogledu ni kaj posebnega. Želela sva namreč čoln srednje velikosti s čim nižjo maso in dobro stabilnostjo ter z nekaterimi oblikovnimi posebnostmi. Gradnja je srednje zahtev¬ na in ob manjši pomoči primerna tudi za začetnike. Čoln poganja elektromotor, na¬ pajan iz akumulatorskih baterij, vse skupaj pa je krmiljeno z RV-napravo. Materiali za gradnjo modela Ker je predvidena gradnja iz lesa, upo¬ rabite vezano ploščo različnih debelin. Re¬ bra in kobilica so iz 3-mm vezane plošče, ki je lahko navadna topolova ali pa letalska. Oplato je priporočljivo izdelati iz letalske vezane plošče debeline 1 ali 1,5 mm, saj ta prenese večje obremenitve pri nepredvi¬ denih trkih. Ker sva pazila na končno maso modela, sva uporabila 1-mm vezano ploščo. Rebra se bodo morda zdela komu prešibka, toda brez skrbi, saj je celotna konstrukcija dovolj toga in odporna. Posamezna rebra v vzdolžni smeri povezujejo smrekove letvi¬ ce s presekom 5x5 mm. Celotna konstruk¬ cija je zlepljena z epoksidnim lepilom. Za pokrov in radarski lok uporabite 3 mm de¬ belo akrilno steklo (pleksi), za kupolo pa 1 mm. Na krmo modela je pritrjen še deko¬ rativni zadek, ki ga oblikujete iz 10 mm de¬ bele balze. Lahko uporabite tudi lipovino ali kak drug lahek les. Gradnja trupa Sestavni deli modela so risani v merilu 1 : 1, čoln pa v merilu 1 : 2 in ga morate povečati na pravo velikost. Za razrez delov je najprimernejša električna rezljača, če je nimate, se boste morali potruditi z ročno, kar ne bo poseben problem, če uporabite mehko vezano ploščo. Bukovih vezanih plošč v tem primeru ne priporočam, ker jih je težko obdelovati. Uporabite najmanj 3 mm debelo vezano ploščo. Če bo debe¬ lejša, morate spremeniti utore na rebrih in na kobilici. Izdelajte rebra z oznako od R 1 do R 6 in kobilico 2. Razrezu sledi naj¬ zahtevnejši postopek, od katerega je odvi¬ sen končni rezultat dela. Ker je spajanje re¬ ber, kobilice in letvic že marsikomu vzelo voljo do nadaljnjega dela, sva si v pomoč izdelala preprosto, a učinkovito napravo, ki je podrobno predstavljena na risbi. Za¬ njo potrebujemo le dovolj veliko iverno ploščo (mediapan) in nekaj vijakov. S to napravo pred spajanjem togo vpnemo vsa rebra, ki ostajajo točno na do¬ ločenem mestu vse od lepljenja skeleta do lepljenja opiate. Vsako posamezno rebro vpnete med ustrezno oblikovani deščici, ki ju spnete s po dvema vijakoma. Ena od obeh je pritrjena na osnovno ploščo na¬ prave. Priporočam, da deščice spajate s samoreznimi vijaki s šestrobo glavo, kajti vijaka s križno glavo ne boste mogli privi¬ ti med rebri, še težje bo kasnejše razstav¬ ljanje. Ko deščice pritrjujete na osnovno ploščo, bodite pozorni na kotnost in njiho¬ vo centrično postavitev. Pred vpenjanjem posameznih reber in centriranjem je priporočljivo na rebrih zarisati, do kod naj sedejo med deščice. Centriranje reber izvajajte s kobilico vred in stalno preverjajte, da ostane ravna. To je namreč pogoj za simetričnost modela, saj se vsaka napaka hitro opazi. Za vsako re¬ bro izmerite razdaljo med robom rebra in osnovno ploščo, da rebro ne bo viselo po¬ strani. Ko so rebra točno vstavljena med deščice, preverite, ali so vijaki dobro pri¬ viti, šele nato lahko začnete z lepljenjem letvic in kobilice. Če ste rebra dobro pri¬ trdili, v naslednjih korakih ne bo nobenih posebnih težav in slabe volje. Kobilico zdaj odstranite, njene spoje premažite z lepilom in jo znova vstavite v ležišča ter pustite, da se spoji pred nadalje¬ vanjem dela posušijo. Za to uporabite dvo- Vpenjalna naprava teki 3 november 2005 5 PRILOGA Skelet v vpenjalni napravi Zlepljena in neobdelana krmna ploščad komponentno epoksidno lepilo, najbolje s 30-minutnim časom utrjevanja, lahko pa tudi hitrejše. Ko so spoji kobilice utrjeni, se lotite lepljenja letvic od sprednjega dela nazaj. Pri kobilici je treba vsako letvico nekoliko ošiliti z nožem ali rezljačo, da se lepo prilega. Preden na spoje nanesete le¬ pilo, preverite, kako se letvica upogiba, saj lahko kaj hitro poči in je treba pripraviti novo. Letvico lahko pritrjujete s svorami ali z žico. Pri prototipu sva na bok osnovne plošče pribila nekaj žičnikov, okoli katerih sva navijala pritrditveno žico. Pazite le na to, da se vam kobilica na premcu ne za¬ makne. Pomagate si lahko s kladico, ki jo s svoro pritrdite na osnovno ploščo, kobilico pa pritisnete obnjo in spnete s svoro. Ko je skelet gotov, ga ne snemajte s podstavka, temveč nadaljujte z lepljenjem opiate. Pred tem preverite vse stike in odbrusite mo¬ rebitne kapljice lepila, ki bi lahko ovirale oplato. Obrisov opiate namenoma nismo objavili. Pogosto modelarji izdelajo opla¬ to po načrtu, kasneje pa ugotovijo, da se zaradi nenatančnosti izdelave ne ujema z njihovim modelom. Zato si iz šeleshamerja izdelajte šablono za vsak del opiate pose¬ bej in jo večkrat preverite. Bolje je zavreči neprimerno šablono kot že izrezano opla¬ to. Šablona naj bo nekoliko večja od opiate in naj sega 5 mm čez spodnji rob modela, saj je treba izdelati še stabilizacijski rob, ki ga boste kasneje zalili z lepilom. Ustrezno šablono prerišite na vezano ploščo in jo Pritrjena opiata obrežite po črti. Izrezano oplato preveri¬ te, ali ustreza, in jo prilepite na skelet. Za pritrditev uporabite krep lepilni trak. Kjer se opiata ne prilega, jo s svoro pritisnite, vendar ne premočno. Najprej lepite opiate dna in šele nato opiate bokov, sicer utegne¬ te imeti težave pri točnem krojenju opiate. Prilepljeno oplato v celoti premažite z epoksidnim lepilom, saj boste tako dosegli veliko trdoto površine in hkrati prožnost opiate. Z lepilom zalijte tudi stabilizacijski rob, ki omogoča stabilno plovbo v ovinku. Trudite se čim dalj časa delati s pritrjenim modelom, ker je delo kasneje težje. Lepilo nanašajte z lopatico za kit in ga po osušit- vi obrusite z brusilnim papirjem zrnatosti nad 280. Z lepilom zapolnite vse luknjice. Modela ne kitajte z avtomobilskimi kiti, ker s tem le povečujete maso; če pa model trdo pristane na pesku ali skalah, lahko pride do luščenja kita. Sam sem že večkrat zapeljal model na skale, ker je prišlo do motenj v radijskem vodenju, vendar se z modelom ni zgodilo nič posebnega. Plast lepila ga namreč dobro varuje. Zdaj odvijte pritrditvene deščice iz osnovne plošče in jih odstranite iz mode¬ la. Naprava je s tem opravila svojo nalogo. Sledi lepljenje notranjih dveh letvic mode¬ la in robne opiate. Vse storite po že opi¬ sanem postopku. Po končanem lepljenju še obrežite oplato in letvice, ki segajo čez krmno rebro. To skrbno storite z ostrim nožem in rezljačo. Na notranjo stran mo¬ dela pritrdite še letvici za naslon pokrova modela. Letvici morata biti od roba mo¬ dela zamaknjeni za debelino pokrova, kar v našem primeru znaša 3 mm. Na krmno rebro lahko za lepši videz modela z notra¬ nje strani prilepite še zaobljen del iz balze. Tbdi nanj prilepite letvico, na katero bo nasedal pokrov. Krmne ploščadi, ki ima le estetsko funkcijo, ni treba izdelati, če je ne želite. Z njo sva želela doseči le skladnost čolna in podobnost s pravimi plovili. Elemente, ki so za to potrebni, izdelate iz 10 mm debele balze in so na načrtu narisani pod števil¬ ko 3 in 4. Med seboj in na krmno rebro jih prilepite z lepilom. Ploščad lahko oblikuje¬ te tudi po svoji zamisli. Konstrukcija trupa je izdelana in na vrsti je vstavljanje pogonske osi, krmne osi ter obeh cevk za hlajenje motorja. Označite mesta vrtanja in povsod, kjer gredo posamezne osi skozi kobilico, jih del odščipnite kar s ščipalkami za žico. Os naj na notranjem delu nalega na kobilico. Tako boste preprečili prevelike vibracije, ki se pojavljajo pri delovanju motorja. Za boljši oprijem lepila celotno os obrusite z vodnobrusilnim papirjem. Os vstavite v odprtino, jo utrdite z lepilnim trakom in vse skupaj dobro zalijte z lepilom. Na zunanji strani prilepite še ojačitveni tri¬ kotnik 13 med osjo in trupom, ki ga izde¬ late iz vezane plošče. Vse reže med osjo, trupom in trikotnikom zalijte z lepilom in obrusite, saj vsaka nepravilnost pove¬ čuje upor plovila. Os krmila in obe cevki za hlajenje vstavite po enakem postopku in pazite na kotnost in centričnost vseh delov. Za pokrov si najprej izdelajte šablono iz šeleshamerja. Po šabloni izrežite pokrov 14 in izvrtajte vseh pet izvrtin za pritrdi¬ tev, ki morajo biti skladne z nosilci pokro¬ va. Radarski lok 16 izrežite po šabloni iz načrta. Ukrivite ga po zarisanih črtkanih črticah. Za krivljenje loka sva uporabila dva kosa pločevine, ki sva ga postavila na kuhalno ploščo v obliki črke A. in ju zgoraj razmaknila za približno 5 mm. Pri vklop¬ ljeni kuhalni plošči se skozi to režo dviga Izdelan trup 6 november 2005 mr PRILOGA grelno telo (sobna žarilna peč) Krivljenje kupole vroč zrak, ki toliko omehča akrilno steklo, da ga je mogoče kriviti. Za izdelavo kupole potrebujete pre¬ prosto napravo, ki je prikazana na risbi. Gre za dve vezani plošči ustreznih veli¬ kosti, od katerih ima ena izrezano obliko kupole, druga pa nameščeno cevko za pritrditev tlačne cevi. Obris kupole pre¬ rišite z načrta na zgornjo vezano ploščo in jo izrežite. Med plošči vstavite akrilno steklo oziroma plastično folijo debeline 1 mm ali nekoliko več in vse tri dele moč¬ no stisnite s svorami, da pri povečanem tlaku ne pride do zamika folije. Za grelno telo, s katerim boste omehčali folijo, lahko uporabite sobno žarilno peč. Ker ni nujno, da vam bo uspel že prvi poskus, imejte na voljo več folije. Peč postavite navpično, prav tako tudi folijo v vpenjalni napravi. Njuna medsebojna razdalja je odvisna od moči peči, v najinem primeru je bilo to slab meter. Razdaljo spreminjajte in stalno preverjajte temperaturo folije. Folija se v nobenem primeru ne sme zgubati. Ko oce¬ nite, da ima folija primerno temperaturo, počasi povečujte tlak z zadnje strani. Tlak vzpostavite s pomočjo kompresorja in ga povečujte z redukcijskim ventilom. Po iz¬ kušnjah tlaka ne povečujte nad 1 bar, sicer lahko folija poči. Pomembno je, da se pred preoblikovanjem s tlakom celotna površi¬ na folije enakomerno segreje, sicer lahko pride do neželenih deformacij. Ko folija zavzame želeno obliko, nekoliko zmanjšaj¬ te tlak in odmaknite vir toplote. Čez nekaj trenutkov ga spet povečajte, toda le toliko, da kupola obdrži obliko. Tlak vzdržujte, dokler se folija ne ohladi. Kupolo pritrdite na pokrov z lepilno maso za plastiko (npr. proizvajalcev Sika ali Dinitrol), ki jo prodajajo v trgovinah z barvami in laki. Silikonski kit za to ni naj¬ bolj primeren. Radarski lok prilepite s sekundnim lepilom. Še nasvet o tesnjenju pokrova: Najpogostejši način je z elektri- čarskim izolacijskim trakom, ki bo uspeš¬ no zatesnil režo. Pred vsako vožnjo je pri¬ poročljivo uporabiti nov trak, ker le tako zanesljivo preprečite vdor vode. Pogonski sklop Za pogon modela sva izbrala elektro¬ motor speed 600. Motor je lahko tudi mal¬ ce šibkejši ali močnejši, a ne pretirano. Za drsenje naj ima motor vsaj 40 W. Pri prope¬ lerjih z dvema krakoma in velikim kotom lopatic je priporočljivo izbrati motor z niž¬ jimi vrtljaji, torej okoli 15.000 do 20.000. Sicer ni nič narobe, če izberete motor z mi 5 visokimi vrtljaji, vendar morate vedeti, da imajo taki motorji pri isti moči manjši mo¬ ment kot tisti z nižjimi. Če se odločite za motor z visokimi vrtljaji, je bolje vzeti pro¬ peler z manjšim kotom lopatic. Naj nekoliko bolj podrobno razložim zvezo med močjo, vrtljaji in momentom. Moč motorja je produkt napajalne nape¬ tosti, toka in izkoristka pri danih vrtljajih. Če gledamo moč motorja kot zvezo med vrtljaji in momentom, je moč motorja pro¬ dukt kotne hitrosti in momenta. Kotno hitrost dobimo po enačbi 7t x n/30. Para¬ meter n predstavlja vrtljaje motorja na minuto (vrt./min). Pri prvem modelu, ki sem ga zgradil pred leti, sem izbral motor s 27.000 vrtljaji in propeler z zelo velikim premerom in velikim kotom lopatic. Po¬ vrh vsega sem izbral prešibak krmilnik hitrosti in rezultat je bila kljub dvema po¬ gonskima sklopoma izjemno počasna vož¬ nja na razdalji vsega 15 metrov. Breme na motor je bilo preveliko in posledično tudi visok električni tok, ki je trajno poškodo¬ val krmilnik. K sreči sem ga izdelal sam, zato ni bil tako drag, kot tisti v trgovini. Po tej izkušnji sem izbral trikraki propeler z majhnim kotom lopatic in naprava je od¬ lično delovala. Premer propelerja naj se torej giblje od 30 do 35 mm (najin je imel premer 32 mm) in naj ne bo bistveno večji. To je lahko dvokraki propeler s srednjim ali ve¬ likim kotom lopatic. Če vgradite drugačen motor, bo treba nekaj eksperimentiranja z različnimi propelerji. Pogonska os ima premer 4 mm, čemur mora ustrezati tudi propeler. Dolga je 260 mm, njeno cevno vodilo pa 215 mm. Pri Čoln z vgrajeno opremo Graupnerju najdete tako pod kataloško številko 412. Motor in os sva spojila s togo vezjo, ker po izkušnjah kardanski sklopi povzročajo preveč vibracij, sploh če smo ob vgradnji motorja pri centriranju nenatančni. Toga vez sicer omogoča dokaj točno namesti¬ tev motorja, vendar zaradi nepazljivosti pri vgradnji motorja lahko pride do vibra¬ cij, čezmerne in hitre obrabe ležajev in celo do oteženega vrtenja motorja. Nosi¬ lec za motor izdelajte iz kosa aluminijaste pločevine debeline 2 mm. Uporabite lah¬ ko tudi jeklo, vendar ga morate zaščititi pred korozijo. Nosilec privijte na motor s primernimi ne predolgimi vijaki, da se ne bodo zadevali v rotor motorja. Motor z nosilcem spojite z vstavljeno osjo in se prepričajte, da se lepo vrti. Motor pri tem ne sme obremenjevati osi. Ko ste prepri¬ čani, da motor leži optimalno, ga izvleci¬ te in ležišče nosilca na trupu premažite z epoksidnim lepilom. Vstavite motor nazaj in pustite, da se lepilo strdi. Spoj nato še okrepite z epoksidnim lepilom in nekaj steklenimi vlakni. Za napajanje uporabite akumulatorske baterije Ni-Cd ali Ni-Mh. Lahko izberete tudi svinčevo baterijo, ven¬ dar bo z njo model bistveno težji. Glede na uporabljen motor izberite še ustrezen krmilnik. Pri prototipu sva izbrala takega z zmogljivostjo 40 A. Najbolje je, da se o tem posvetujete z izkušenim modelarjem ali prosite za nasvet v trgovini, kjer boste kupili pogonski sklop. Radijsko vodenje Za krmiljenje modela bo zadoščala dvokanalna naprava. Na prvem kanalu naj bo servomehanizem za smer in na drugem krmilnik hitrosti. Pri vgradnji posameznih komponent se držite predvidenih mest, ki so prikazana na načrtu. Z njihovd razme¬ stitvijo boste tudi uravnovesili model, da bo imel vodoravno lego. Priporočljivo je, da sprejemnik namestite čim bolj nazaj in ga umaknete od motečih vplivov elektro¬ motorja. Sprejemnik z elastikami pritrdite na kaveljčke, ki jih izdelate iz aluminija in jih prilepite na ustrezno mesto. Anteno sprejemnika speljite na prosto skozi pla¬ stično cevko, ki je ne prilepite neposred¬ no v trup, ampak jo vmes spojite s silikon¬ sko cevko, da se bo lahko upogibala. Taka cevka se sicer ob nerodnem rokovanju z modelom hitro zlomi. november 2005 7 PRILOGA Srejemnik naj bo pomaknjen čim višje pod rob modela. To je pomembno ob mo¬ rebitnem vdoru vode v model. Če voda za¬ lije sprejemnik ali krmilnik, hitro pride do motenj. Servomehanizem z vsemi štirimi vijaki pritrdite v nosilec iz vezane plošče, ki ga izdelate po risbah iz načrta. Nosilec trdno prilepite na dno čolna, da vez sčaso¬ ma ne bo popustila. Servomehanizem in krmilo preko plastičnih ročic povežete z jekleno žico, ki jo oblikujete tako, da se ne more sneti z ležišč. Napajalne baterije sprejemnika in kr¬ milnik hitrosti pritrdite na enak način kot sprejemnik. Vse kable odmaknite pod rob čolna. Nič naj ne visi prosto, da ne pride v stik z vrtečimi se deli. Krmilnik naj bo pritrjen na rebru R 1. Konektorje pripo¬ ročam med pogonsko baterijo in krmil¬ nikom ter med krmilnikom in motorjem in naj bodo pozlačeni. Ne pozabite na kondenzatorje med kontakti motorja in kontakti ter ohišjem. Ti preprečujejo čez¬ merno iskrenje motorja. Med pogonsko baterijo in motorjem uporabite vodnike s presekom 2,5 mm 2 , ki naj imajo silikonsko zaščito. Mesta, kjer prispajkate kable na konektorje, zaščitite s skrčljivo zaščito, da preprečite kratek stik. Kabli naj ne bodo predolgi, da ne bo zmešnjav in neželenih poškodb. Pogonsko baterijo pritrdite v nosilec z elastikami. Na par pritrjevalnih kaveljčkov nataknite po dve elastiki; če se med vožnjo ena strga, bo druga še vedno držala. Nosilec pogonskih baterij pritrdite šele, ko imate model v vodi, da mu določi¬ te pravilno lego. Barvanje modela Model pobarvajte s kontrastnimi živimi barvami, ker je majhen in bo dobro viden le, če bo okrašen z vpadljivo barvo. Povr¬ šino najprej pripravite z že omenjenim epoksidnim lepilom, za končno brušenje pa uporabilte vodnobrusilni papir zrna- tosti 1000. Sledi nanašanje avtomobilske barve. Pri najinem modelu sva uporabila postopek nanašanja kovinske barve. Barvo s pigmentom, znano pod imenom basis, je kasneje treba prelakirati še s prozornim lakom. I! Prvi nanos basisa - sedaj je še mogoče od¬ kriti in popraviti vse napake. Po obdelavi s papirjem nanesete tanek sloj basisa in pustite, da se dobro posuši. Na tej stopnji so vidne vse napake, ki so še ostale. Zdaj je mogoče zapolniti še zadnje luk¬ njice in prikriti raze ter model dokončno obrusiti. Pazite le na to, da na površini ne ostanejo tujki, predvsem na podvodnem delu. Po tej obdelavi nanesete naslednji pigmentni sloj basisa, ki je podoben prejš¬ njemu, le da ima kovinske kristale. Po tem nanosu površine ne obdelujete več, ampak jo takoj, ko se barva strdi, prelakirate s prozornim lakom. Nanos laka naj bo neko¬ liko izdatnejši. Ko se povsem strdi (48 ur pri sobni temperaturi), celoten model mo¬ kro prebrusite z vodnobrusilnim papirjem zrnatosti 1500. S tem odbrusite prav vse tujke na površini in izravnate pomarančni videz, ki je nastal pri lakiranju. Še posebej se potrudite na podvodnem delu. Po bru¬ šenju površino z mehko bombažno krpo in polirno pasto spolirajte do visokega sija¬ ja. Najprej uporabite bolj grobo pasto, kas¬ neje finejšo. Običajno pasto nanesete na površino, pustite da se posuši in jo kasneje zdrgnete z mehko krpo. Za optimalne re¬ zultate se v vsakem primeru držite navodil proizvajalca paste. Zaključek Vsem, ki se boste lotili gradnje, želiva uspešno dokončanje projekta. Upava, da vam bo model v veselje in da boste z njim izkazovali svoje sposobnosti. Bodite ustvar¬ jalni in vključite tudi svoje ideje, da ne bo izdelek ravno tak, kot je v načrtu. S tem boste pridobili še več znanja in izkušenj. Vesela bova tudi sleherne kritike z vsake strani. Bilo bi lepo, če se bo kakšna foto¬ grafija uspešno izdelanega modela pojavi¬ la tudi na straneh Tima. Za vse informacije in pomoč pri gradnji modela sta vam avto¬ rja prispevka na voljo na elektronskem na¬ slovu: gregor.bracun@email.si. Kosovnica Št. Element 1 rebra R1-R6 2 kobilica 3 krmna ploščad (1. del) 4 krmna ploščad (2. del) 5 konstrukcijske letvice 6 opiata 7 prvi nosilec pokrova 8 srednji nosilec pokrova 9 zadnji nosilec pokrova 10 nosilec motorja 11 nosilec servomehanizma 12 nosilec pogonskega akumulatorja 13 ojačitveni trikotnik osi 14 pokrov 15 kupola 16 radarski lok 17 sesalna cevka 18 izmetna cevka 19 uvodna cevka antene 20 pogonska os (260 mm) 21 krmilo 22 ladijski vijak (32 do 35 mm) 23 sklopka 0 10 x 30 24 motor (speed 600) 25 servomehanizem 26 pogonski akumulator (sub C) 27 krmilnik hitrosti 28 sprejemnik 29 sprejemniški akumulator Material Kosov vezana plošča (topol) 3mm 6 vezana plošča (topol) 3 mm 1 balza 10 mm 1 balza 10 mm 3 smreka 5x5 mm 8 letalska vezana plošča 1 mm 6 aluminij 2 mm 1 aluminij 2 mm 2 aluminij 2 mm 2 aluminij 2 mm 1 vezana plošča 10 mm in 3 mm 1 vezana plošča 3 mm 1 vezana plošča 3 mm 1 akrilno steklo (pleksi) 3 mm 1 akrilno steklo (pleksi) 1 mm 1 akrilno steklo (pleksi) 3 mm 1 aluminij 0 5 mm 1 aluminij 0 5 mm 1 aluminij 0 3 mm 1 1 1 1 aluminij, inox 1 1 1 1 1 1 1 8 november 2005 mi 1 MODELARSTVO JOŽE ČUDEN Nered na delovni mizi redoljubnega modelarja ali maketarja je lahko prava mora. Ko smo ravno sredi delikatnega opravila in nujno potrebujemo kako prav določeno orodje ali pripomoček, ki ga tedaj kot nalašč ni na tistem mestu, kamor naj bi ga še pred nekaj trenutki odložili, in posežemo v prazno, medtem ko denimo kapljica cianoakrilatnega le¬ pila spolzi tja, kamor ne bi smela, je žal že prepozno. Ves trud, ki smo ga vložili, da smo izdelali neko podrobnost ali po silnih težavah namestili dele mehaniz¬ ma, da se končno skladajo med seboj, je zaman - in to zgolj zaradi zmešnjave na mizi. Pogosto slišimo, da kdo prisega na »ustvarjalni« nered v delavnici in celo trdi, da se v pospravljenem prostoru sploh ne bi več znašel, vendar je to le iz¬ govor za nemarnost in lenobo. V skrbno urejenem in pospravljenem delovnem kotičku je delo zagotovo prijetnejše, predvsem pa hitrejše in bolj učinkovito kot v razmetani ropotarnici. Težava veči¬ ne domačih mojstrov pa je ponavadi skopo odmerjen prostor, ki ga imamo na voljo za svoj najljubši konjiček, zato je urejenost delovnega prostora toliko pomembnejša. Nekateri to rešujejo s stensko tablo, na kateri imajo razporeje¬ no orodje, prikladni so tudi miniaturni predalniki, v katerih je prostor za naj¬ različnejše drobnarije. Tudi množica kaset za fotografske filme ali drobnih steklenih kozarčkov je lahko prav pri¬ kladna. Toda kam s tistim orodjem, ki ga moramo imeti tako rekoč nenehno pri roki, kot je na primer risalni pribor, modelarski nož, skalpel ali pinceta? Za to predlagam nekaj prav posebnega, in sicer namizno vrtljivo stojalo z okro- - vijak M 8 x 125 mm s kratkim na¬ vojem in 4 maticami (in po potre¬ bi podložko), - kos akrilnega stekla debeline 3 mm, - lepilo za plastiko (lahko tudi uni¬ verzalno lepilo ali petminutno epoksidno lepilo), - barvni lak v pršilki (po želji). Orodje in pripomočki: - risalni pribor in šilo, - manjša okrogla pila ali brus, - modelarski nož, - rezljača s fino ozobljenim listom, - ročni ali električni vrtalnik, - svedri do debeline 8 mm, - brusilni papir, - lepilni trak (Scotch Magic Tape). glim pladnjem in pokončnimi cevkami (slika 1, risba). Četudi ni prav veliko, lahko nanj pospravimo neverjetno veli¬ ko pribora, da je pred nami na mizi vsak hip v dose¬ gu roke. Nekateri proizvajalci pri¬ bora za maketarje in sorodne ko- njičkarje ga imajo celo v svoji pro¬ dajni ponudbi. Nanj še posebej prisegajo make- tarji z one strani luže. Z malo truda in spretnosti pa ga lahko sestavi¬ mo kar sami. Za to ne potrebujemo kaj posebnega materiala, saj gre za plastič¬ ne skodelice, čaše, krožnike ali pladnje ter plastične cevi (slika 2). Glavne se¬ stavne dele povezuje krepkejši vijak z nekaj maticami (slika 3), cevi pa so na konstrukcijo pritrjene z lepilom za pla¬ stiko, ali z univerzalnim lepilom. Večino tega dobimo že v vsakem malce večjem blagovnem centru, zagotovo pa v teh¬ nični trgovini (Merkur, Astra). Za stojalo, ki ga predstavljamo, po¬ trebujemo naslednji material: - plastično skledico, - plastični kozarec, - pokrov plastičnega vedra, - PVC-cev premera 20 mm za elek¬ trično napeljavo, Namizni organiza mr november 2005 Izdelava Za izdelavo namiznega organizatorja ne bomo porabili veliko časa, saj večina sestavni delov s svojo obliko že ustreza našim potrebam. Tako je na skledici, pokrovu vedra in kozarcu treba samo označiti sredino in s šilom ali kako dru¬ go močnejšo konico zatočkati mesto vrtanja. Da bodo vse izvrtine točno na sredini, začnemo vrtati z majhnim sve¬ drom (1,5 mm) in izvrtino postopno po¬ večujemo z nekoliko večjim. Na končni premer, ki ustreza izbranemu vijaku M 8, jih pobrusimo s fino okroglo pilo ali brusom (slika 4). Luknje naj bodo tako velike, da se vanje vijak točno prilega. Nekoliko več dela bo le z razrezom cevi za električno napeljavo (0 20 mm). Cev z rezljačo nažagamo na 90 mm dolge 9 kose. Za stojalo predlagane velikosti ra¬ bimo kar 16 cevk za navpične nosilce, ki jih v snopu nanizamo okoli kozarca in prilepimo. Ker ima naš pokrov vedra na mestu, kamor nalegajo cevke, izboklino (slika 5), je spodnje dele cevk treba pri¬ lagoditi tej izboklini in jih ustrezno pri¬ rezati. V ta namen najprej ročno oblikuje¬ mo eno od cevk, ki jo najprej na grobo obrežemo z modelarskim nožem (slika 6), nato pa z brusilnim papirjem na¬ tančno prilagodimo izbočeni podlagi. Ko smo zadovoljni s prileganjem cevi in na spojih ni večjih napak, po krivulji na robu cevi ukrojimo šablono iz kosa pa¬ pirja (slika 7), ki ga natančno obrežemo in obliko krivulje s šablono prenesemo na vse odrezane cevi (slika 8). Ob šabloni zarišemo krivuljo (slika 9) ter vsako cev posebej obrežemo in obrusimo na zahtevano obliko (slika 10) . S tem smo opravili praktično naj¬ težji del posla. Stojalo zdaj sestavimo. Skledico, ki bo služila kot mirujoči podstavek obrne¬ mo na glavo, nanjo poveznemo narobe obrnjen pokrov vedra ter postavimo še kozarec. Z zgornje strani skozi izvrtine vstavimo vijak, na katerega do konca navoja privijemo prvo matico in po¬ tisnemo vijak tako, da z matico naleže na pokrov vedra. S spodnje strani nato privijemo drugo matico in jo močno za¬ tegnemo ter po potrebi namestimo še podložko. Vse skupaj vstavimo v izvrti- no skledice in privijemo tretjo matico, vendar le toliko da se zgornji del stojala lepo vrti. Tretjo matico v tem položaju utrdimo s četrto in tako preprečimo, da bi se odvijala. Dno kozarca z lepilom za plastiko prilepimo na pokrov, po obodu kozar¬ ca nanizamo pripravljene cevke ter jih prav tako prilepimo drugo ob drugo in vsako posebej na podlago. Lepimo z lepilom za plastiko ali z dvokomponent- nim epoksidnim lepilom. MODELARSTVO Izdelek bi zdaj že lahko služil svojemu namenu, vendar se bo obremenjen z naloženim priborom sčasoma začel nagibati sem ter tja. To preprečimo s trikrakim opornikom, ki ga izrez¬ ljamo iz dveh plasti akrilnega stekla debeline 3 mm (slika 11). Rezljamo oba dela hkrati, in sicer tako, da dve ploščici pleksija zlepimo z lepilnim trakom, mednju pa vstavimo ali na zgornjo stran začasno prilepimo risbo dela, ki jo potem odstranimo. Ce je risba v sredini med ploščicama, na zgornjo stran prilepimo še lepilni trak (Scotch Magic Tape), da se deli pleksija med rez¬ ljanjem zaradi trenja z žagico ne bi sprijemali med seboj. To je preizkušen trik, ki se ga poslužujemo pri rezljanju akrilnega stekla. V spodnji del napravimo še šestrobi izrez, v katerega bo sedla glava vijaka. Oba dela zlepimo in opornik vlepimo v notranjost čaše ter še na glavo vijaka (slika 12). Vrtljivi namizni organizator lahko pustimo v barvah sestavnih delov (slika 13) ali vse skupaj prebarvamo z akrilnim avtolakom v pršilki s kratkim časom su¬ šenja, če menimo, da se bo tako barvno bolje ujemal z okoljem na delovni mizi. Predstavljeni izdelek v tej konfigura¬ ciji ustreza osnovnim zahtevam, ki smo si jih zastavili, vendar ga odvisno od na¬ ših potreb in želja na primer z dodatnim vencem manjših cevk ali radialnimi pre¬ gradami na pladnju lahko še dogradimo in izpopolnimo. mi j november 2005 11 ALEKSANDER SEKIRNIK Z dosedanjim delom ste si najbrž že pridobili kar precejšnje rezbarske izkuš¬ nje, zato verjamemo, da vam tokrat pred¬ stavljeni kosi ne bodo povzročili večjih težav. Ker zahtevnost izdelave ne odsto¬ pa od že izdelanih kosov, vam bomo dali le nekaj nasvetov za lažje delo. so kolobarji že izrezani; tega vam tudi priporočamo. Drugi pa je ta, da še pred izrezom kolobarjev po njihovem obo¬ du, na označenih mestih, izvrtate luk¬ nje premera 4 mm. Postopek utegne biti hitrejši, vendar sveder pri preboju materiala scefra les, kar lahko povzroči iz surovca ustrezne debeline (slika 4), ki ga na sredini ni nujno izrezovati. Kdor nima posebnega svedra za izvrtine ve¬ likega premera, bo z rezljačo težko kos temu opravilu, saj jo je med rezanjem težko ves čas držati pod pravim kotom. Zadostuje, da izvrtamo samo luknje za Inventor series poleg 3D-modelir- nika vsebuje še Autocad ter modul za realistično ponazoritev objektov. Potem ko objekt obarvamo s teksturami mate¬ riala, v našem primeru sta to dve vrsti lesa in kovina, ga umestimo na sceno. V prostor postavimo potrebno število luči in kamero za snemanje fotografij ali ani¬ miranih filmov. Po proženju ukaza pro¬ gram preračuna pot svetlobnih žarkov, njihov odboj in morebitne zrcalne efek¬ te ter izriše fotografijo ali pripravi krajši predstavitveni film (slika 1). Izdelava koles V želji, da bi lahko prikazali čim več detajlov pravega kolesa ob hkratni upo¬ rabi čim bolj enotnih gradiv, so kolesa sestavljena iz večjega števila kolobarjev. Izdelava je dokaj zamudna, saj je treba izrezati tudi številne utore, ki ponaza¬ rjajo profil pnevmatike (slika 2). Izde¬ lati jih je mogoče na dva načina. Prvi je rezljanje utorov profila gume potem, ko osi kolesa. Podrobnosti na kolesu je mo¬ goče ponazoriti z lepljenjem na papir natisnjene slike in risanjem reber pro¬ fila gume po obodu kolesa. Sliko kolesa lahko ustvarite s programsko opremo, ki vam je na voljo. Priporočamo upora¬ bo programov Corel Draw ali Xara X-a. Dvižna roka Opazili boste, da imajo nekateri ele¬ menti dvižne roke dodano izvrtino, ki je namenjena za lažje nameščanje kosov med lepljenjem in sestavljanjem (slika 5). Hidravlični valji Hidravlične valje ponazorite s po¬ močjo ustrezno dolgih cevi iz aluminija, v katere je vstavljena navojna palica M 6. Navojno palico je treba na konceh s pilo za kovino ustrezno stanjšati, da jo je mo- november 2005 mi recej grde po- codbe. Z zami- om posameznih loščic kolesa je logoče ustvariti tzlične profile nevmatik, kot je rikazano na des- em kolesu. Nje- ov profil zahteva odatni kolobar t. 44. Sestavljanje ko- tbarjev v ureje- o celoto kole- a, predstavljene- a na levi strani slike 2, olajšajo izvrtine iremera 2 mm. Te so namenjene lažji 'oravnavi kolobarjev (slika 3). Skoznje 'Otisnite okrogel zobotrebec. Množico kolobarjev je mogoče nado- netiti < nrenrostim vali 12 PRILOGA goče vstaviti v utor dvižne roke in med nosilce osi lopate. Aluminijaste cevi in navojne palice dolžine 1 m dobite v teh¬ ničnih trgovinah (Obi, Merkur...) Lopata Lopato bo mogoče sestaviti šele po¬ tem, ko boste pravilno obrusili poševni- ne elementa št. 30 (slika 6). Strokovnjak mi je namignil, da imajo bagri na lopa¬ ti navzdol obrnjen kavelj za obešanje bremena, ki ga dvigajo s pomočjo vrvi. Vrv zataknejo na kavelj in jo po zgornji strani napeljejo čez lopato. Na ta način breme oddaljijo od kabine stroja na me¬ sto, kjer je več prostora, pa še višje ga je mogoče dvigniti. Na koncu naj predstavimo vse funk¬ cije makete CAT 262 (slika 7): 1 - delu¬ joča lopata skupaj s hidravličnim valjem, 2 - odpiranje kabine, 3 - pokrov izpuš¬ ne cevi, 4 - kinematika dvižne roke, 5 - kolesa. Okraševanje makete Če nameravate maketo uporabiti za vožnjo na prostem, svetujem, da lesene dele z ustreznim premazom zaščitite pred škodljivim vplivom vlage. Maketo lahko tudi pobarvate skladno z barvno predlogo, prikazano v katalogu proiz¬ vajalca strojev. Na maketi lahko logotip spremenite in napišete tudi svoje ime. To ji bo dalo še poseben poudarek, saj bo edinstven izdelek te vrste. Maketa z začetnicami obdarjenca je lahko lepo darilo in zanj veliko presenečenje. Znova vas vabimo, da obiščite splet¬ no stran http://www.tzs.si/tim/cat262/ index.htm, na kateri boste našli množi¬ co krajših predstavitvenih filmov, ki na¬ zorno prikazujejo način sestavljanja raz¬ ličnih podsestavov makete. Še enkrat bi vas radi opomnili, da bodo najbolj prizadevni graditelji, ki se bodo odzvali vabilu k sodelovanju, de¬ ležni praktičnih nagrad, ki jih v ta na¬ men prispevajo podjetja Basic, d. o. o., Avtera in HP Slovenija. Nagrade bomo podelili na srečanju, ki bo predvidoma v mesecu maju ob zaključku letnika. Vsi, ki bodo sodelovali na Timovem nateča¬ ju, morajo prijavo podkrepiti s fotogra¬ fijami, iz katerih bo razvidna kakovost opravljenega dela. Še posebej je zažele¬ no, da makete nadgradite s svojimi do¬ polnili (generatorji zvoka, pogon koles ipd.), kar bo ocenjevalna komisija tudi dodatno ovrednotila. Prijave na nate¬ čaj sprejemamo do 10. aprila 2006. t::.: november 2005 13 MAKETARSTVO Trava in nizko rastlinje PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek V prvih dveh nadaljevanjih smo se seznanili s pripravo podstavka in pri¬ kazom zemlje. Zdaj pa je čas, da se spo¬ primemo z izdelavo trave in podobnega nizkega rastlinja. Za prikaz trave lahko uporabimo različna naravna ali umetna gadiva. Najpreprostejša je travnata pre¬ proga, ki jo lahko kupimo v trgovinah, kjer prodajajo modelne železnice ter dodatke in pribor zanje. Obstaja več vrst takih podlag. Najpreprostejša, ki se dobi v zvitkih, bo v neobdelanem stanju za našo rabo bržkone preveč enakomer¬ na in monotona. Ko jo prilepimo, jo po potrebi na nekaterih mestih namočimo in malce razrijemo z ustreznim topim orodjem. Podlaga je sicer zelena, vendar ne prav realistična, zato jo je priporoč¬ ljivo pobarvati. Seveda se ne bomo zado¬ voljili z eno samo barvo, temveč bomo »travo« pobarvali z različnimi barvami, ki bodo razgibale naš travnik. Barve morajo ustrezati letnemu času. Travnata podlaga je primerna za manjša merila, pri letalskih dioramah do največ 1 : 72, pri železnici pa do HO ali 00. Obstajajo pa tudi manjše - in precej dražje - trav¬ nate preproge, ki so bolj realistične in so primerne tudi za srednja merila. Statična trava Priljubljeno sredstvo za prikaz trave je t. i. statična trava. To so pobarvane dla¬ čice, ki jih posujemo po površini, poprej premazani z lepilom ali lakom, ki se ne suši prehitro. Če smo pri tem spretni in imamo tudi malo sreče, se bo »trava« po¬ stavila pokonci in bomo dobili bolj rea¬ listično travo kot pri travnati preprogi. moramo zavedati, da so zares uporabni samo konci dlačic, »strnišče«, ki ostane nakopičil, potem ko smo postrigli kon¬ ce dlačic, pa je uporabno kvečjemu za izdela-vp slame. Tudi tu je pomembno, da dlačice na koncu pobarvamo - tudi če prikazujemo posušeno travo. Nebar- vane dlačice nikoli ne bodo dovolj reali¬ stične za prikaz trave. Še precej boljše rezultate pa dosegli, če bomb uporabili dlač bo Moj prvi poskus diorame, na kateri še manjka letalo. Trava je izdelana iz dlak pleskarskega čopiča, mlada koruza v ozadju pa iz papirja. Pred kratkim se je na trgu pojavila tudi električna priprava za posipanje statične trave, namenjena predvsem ljubiteljem električnih železnic. Njena prednost je, da se dlačice vedno postavijo pokonci. Trava iz naravnih materialov V večjih merilih se moramo s travo bolj potruditi. Med trajnejšimi in do¬ stopnejšimi naravnimi materiali za izde¬ lavo trave na dioramah je na prvem-meV. stu treba omeniti žimo, ki se uporablja za pleskarske ali slikarske čopiče. Sicer so uporabni tudi čopiči z umetnimi dla¬ čicami, a je rezultat precej slabši kot pri naravni žimi. Če uporabimo čopič, se »£ J tlinskega izvora. Na slikah vidimo nekaj takih naravnih materialov. Male dlakaste blazinice so ostanki cvetov bodeče ras¬ tline z rumenimi cvetovi, ki uspeva npr. v Istri. Nabral sem jih spomladi, ko so rastline že zdavnaj propadle. Blazinice, ki so se na odmrli rastlini ohranile čez zimo, bodo tudi na diorami dovolj traj¬ ne in ne bodo propadle. Prilepimo jih v njihovi naravni obliki, lahko pa jfft^pin- ceto tudi malce razvlečemo. Za višjo travo v merilu 1 : 48 ali 1 : 35 so primerne dlačice iz osatovih cve¬ tov. Poleti naberemo posušene cvetove (potem ko so semena že odletela). Ker ima osat obilo bodic, nabiranje ni ravno prijetno. Z nabranih suhih cvetov < Star/ Diorama v merilu 1: 72 prikazuje odvoz dvokrilnika Hs 123 po zasilnem pristanku. Trava je narejena iz preproge v zvitku, kakršna je prikazana na sliki na naslednji strani. prijetno. Z nabranih suhih cvetov s škar¬ jami previdno odstrižemo bodeče dele, puhasto sredico pa shranimo. Za izdelavo trave v večjih merilih (od 1:35 naprej) je najbolj realistična pamp- ska trava, priljubljena okrasna rastlina, ki uspeva tudi pri nas. Za našo rabo so zanimivi njeni metlasti cvetovi. Travo iz cvetov pampske trave vidimo na vinjeti s kozaškima jezdecema in na diorami, ki prikazuje nemškega lovca Fw 190, ki je zdrsnil s steze. Z lepljenjem in bar¬ vanjem trave na tej diorami je bilo dela najmanj za desfet ur. Vsa omenjena vlakna lepimo tako, da s prsti ali s pinceto primemo čopek dla¬ čic in spodnji konec pomočimo v lepilo, potem ga vtisnemo v podlago in ga po potrebi malce razrahljamo s pinceto ali drugim primernim orodjem. Uporabi¬ mo lahko mizarsko lepilo ali kako drugo lepilo, ki se preveč ne lesketa, ko se po¬ suši, in je dovolj trajno. 14 november 2005 mr MAKETARSTVO Trava na diorami z messerschmittom Bf 109 F je izdelana iz osatovih dlačic, cvetovi v ozadju pa so iz posameznih cvetkov iz socvetij trav¬ niških rastlin. Diorama prikazuje posledice manjše nezgode na letališču. S travo, iz¬ delano izpampske trave, je bilo več kot deset ur dela. Ker po vsej verjetnosti ne bomo upo¬ dabljali nedotaknjenega travnika, mora¬ mo na tej stopnji natanko vedeti, kje na diorami mora trava stati pokonci in kje mora biti pohojena, poležana oziroma povožena. Če bo na naši travi stal tank, je - če ne gre za zarjavelo razbitino - jas¬ no, da se je moral pred kratkim od ne¬ kod pripeljati, pri čemer je z gosenicami dodobra poteptal travo in razril zemljo. Če imamo na diorami tudi neporaš- čene površine, kot so pot, cesta, vzletna steza, moramo paziti, da bo meja med travnikom in tako površino delovala kar se da naravno. Zato je na ta rob pripo¬ ročljivo nalepiti nižjo travo, pri čemer se potrudimo, da rob ne bo preveč ra¬ ven in enakomeren. Barvanje trave Kot sem že omenil, nepobarvana trava ne bo dovolj realistična. Da ne bo delovala mrtvo in dolgočasno, jo pobar¬ vamo z mešanico barve in mat laka. Na¬ ravni materiali barvo žejno vpijajo, zato je bomo porabi¬ li kar precej. Lak bo deloval tudi kot utrjevalec, po drugi strani pa bo barvo razredčil in zmanjšal njeno pokrivnost, kar je za naše potrebe praviloma ugod¬ no. Trava bo bar¬ vo vpijala počasi, zato si moramo vzeti dovolj časa. Vsekakor jo bomo barvali večkrat in z različnimi od¬ tenki. Po mojih izkušnjah se barve na podlagi mineralnih topil bolje obne¬ sejo kot akrilne barve. Z njimi pobarva¬ na trava je nekako lahkotnejša in lažje dosežemo, da se bilke ne zlepijo. Če je na diorami zelo gosta, visoka trava, tako da se zemlje skorajda ne vidi, bo najbolje, če barvo nanesemo z zrač¬ nim čopičem; pri tem je poleg temeljne barve priporočljivo uporabiti večje šte¬ vilo barvnih odtenkov. Začnemo s tem¬ nejšo in bolj zamolklo barvo, končamo pa s svetlimi in živahnimi odtenki. Če bomo uporabili okoli dvajset različnih barv, to nikakor ne bo preveč. Seveda pa moramo paziti, da naša trava ne bo preveč živo zelena ali pretemna. Barva trave je seveda odvisna od letnega časa in podnebja. Spomladi je najbolj zelena, poleti je zlasti v bolj sušnih krajih ožga¬ na in slamnate barve, jeseni pa prevla¬ dujejo bolj zamolkli zeleni odtenki. Drugo nizko rastlinje Tudi za drugo nizko rastlinje so naj¬ primernejši naravni materiali. Cvetoče travniške rastline lahko naredimo iz drobnih cvetov različnih socvetij rastlin, ki smo jih nabrali spomladi in poleti. Za prikaz travniških rastlin je primerno tudi suho okrasno cvetje, rastline s širši¬ mi listi, kot je npr. koruza, pa lahko nare¬ dimo iz papirja. Na sliki sta dve vrsti travnate preproge. V ozadju vidimo preprosto podlago v zvitku, ki se uporablja pri modelnih železnicah, spredaj pa je manjši in dražji zvitek kakovostnejše preproge. Med takim posušenim okrasnim cvetjem najdemo precej zanimivega materiala za prikaz nizkega rastlinja. Nizka trava na vinjeti je izdelana iz blazinic, ki ostanejo, ko odcvetijo neke bodeče travniške rastline, višja trava pa je iz pampske trave. mr november 2005 15 MAKETARSTVO IGOR KURALT Lani je minilo 150 let od izgradnje železniške proge čez prelaz Semmering v Avstriji. To je bila prva gorska proga, kakršne takrat v Evropi še ni bilo, in je bila del nekdanje južne cesarsko-kralje- ve železnice, ki je avstrijsko prestolnico Dunaj prek slovenskega ozemlja skozi Celje in Ljubljano povezala s Trstom, glavnim pristaniščem monarhije. Grad¬ nja železniške proge čez Semmering je bila za takratne razmere izjemno dr¬ zen projekt, saj je bilo treba zgraditi 15 Slika I. Model parne lokomotive OBB 659 v merilu 1:87 (HO) Slika 2. Model šestosne parne lokomotive serije »K« v merilu 1 : 87 (HO) se od OBB 659 nekoliko razlikuje v podrobnostih in barvi. Slika 3■ Detajli na modelu so filigransko izdelani iz kovine. Pogon se na vsa pogonska kolesa prenaša s pogonskim drogovjem. predorov, 16 večjih viaduktov ter 129 krajših mostov in prepustov. Leta 2000 je bila ta proga zaradi izjemnih arhitek¬ turnih in tehničnih posebnosti uvršče¬ na v svetovno kulturno dediščino pod zaščito Unesca. Več o tej progi si lahko preberete v reviji Življenje in tehnika (št. 7/2004). Ob tej priložnosti so pri Marklinu izdelali model parne lokomotive OBB 659 (slika 1) v dveh različicah, in sicer za izmenično (Marklin) in enosmer¬ no (Trix) napajanje. To je model, ki je izpeljanka iz vviirttemberške serije K (slika 2), ki so jo leta 2000 ob jubileju, 150-letnici otvoritve znamenite pro¬ ge »Geislinger Steige«, ki je bila za tisti čas tudi svojevrsten graditeljski podvig, prav tako izdelali v Marklinovi tovarni v Goppingenu. Leta 1917 so v tovarni Esslingen iz¬ delali prvo šestosno težko tovorno par¬ no lokomotivo serije K. Kasneje so te lokomotive dobile oznako DB 59. Vozi¬ le so tudi po Avstriji, Madžarski in stari Jugoslaviji (z oznako JDŽ 147). V Avstri¬ ji so te lokomotive nosile oznako OBB 659 in so jih uporabljali za vleko težkih tovornih kompozicij prek semmerin- škega grebena. Slika 4. Modelu sta priloženi figurici strojevodje in kurjača. Slika 5. V dimnik lahko vgradimo dimni generator, prostor zanj je že pripravljen. 16 november 2005 MAKETARSTVO Slika 6. V žaromete vgrajene svetleče diode svetijo enako močno tako med vožnjo kot pri mirovanju modela. Slika 1. Puščice prikazujejo, kako se lahko L, 3-, 4. in 6. os zamaknejo. Takšna rešitev omogo¬ ča, da model izpelje zavoj z radijem 360 mm. Marklinov model v merilu 1 : 87 je izdelan zelo natančno, in sicer v pre¬ težni meri iz kovine, vključno z vsemi drobnimi dodatki, kot so cevi, držala in podobno (slika 3). Vsi napisi na modelu so zelo natančno odtisnjeni in tudi naj¬ manjši brez težav berljivi. Lokomotivi sta priloženi figurici strojevodje in kur¬ jača (slika 4). Model kot dodatno funk¬ cijo omogoča vgradnjo dimnega gene¬ ratorja (slika 5). Za luči na modelu so uporabili svetleče diode, ki svetijo me¬ njaje spredaj-zadaj glede na smer vožnje (slika 6). Za pogon je v kotlu modela vgrajen motor z vrtljivim obodom (sistem Faul- haber). Prednost tega motorja je v tem, da deluje skoraj brezšumno. Ker nima ščetk, je preprostejši za vzdrževanje in tudi njegova življenjska doba je precej daljša. Vrtenje se prek zobnikov prena¬ ša na peto pogonsko os. Na preostalih pet osi pa se pogon prenaša s pogonski¬ mi drogovi. Druga in peta pogonska os sta trdno vpeti, medtem ko se prva, tret¬ ja, četrta in šesta os lahko zamaknejo v levo ali desno, da model lahko izpelje najmanjši radij 360 mm (slika 7). Zanimiva rešitev je v prvem pod- stavnem vozičku, ki je skupaj s sklopko kulisno voden (slika 8). Kulisni mehani¬ zem je tudi med lokomotivo in vlečnim tenderjem, kjer pa potekajo tudi elek¬ trične žice (slika 9), ki povezujejo motor, prednje luči in dimni generator z deko- derjem, vgrajenim v vlečnem tenderju (slika 10). Na dekoderju na osempolnem mikrostikalu lahko ročno nastavimo na¬ slov (kodo), na potenciometrih pa konč¬ no hitrost in dolžino zavorne poti. OBB 659 je vrhunski model tehnič¬ no zelo podoben pravi lokomotivi. Slika 8. Prva osje skupaj s spenjačo vodena kulisno, da sprednja ko¬ lesa ne zadenejo ob valj. Slika 9- Lokomotiva je neločljivo spojena z vlečnim tenderjem, v kate¬ rem so električni vodniki. marklm TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej,«. Kavadarska 21, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/51-01-987, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. Slika 10. Za Marklin značilen dokaj velik digitalni dekoder skrbi za brezhibno delova¬ nje modela lokomotive. mr november 2005 17 MAKETARSTVO MATEJ PAVLIČ Pred vami je načrt za izdelavo mode¬ la svetilnika iz vezane plošče. (O teh na¬ vigacijskih znakih smo obširneje pisali v februarski številki Tima leta 2002, kjer je bil na straneh 34-37 objavljen tudi na¬ črt za maketo svetilnika iz papirja.) Kot predloga za 50 cm visoki izdelek na sliki 1 so služili skopi podatki o svetilniku na otoku Assateague v Atlantskem oceanu (glej okvir spodaj!). Gradivo Vezana plošča, iz katere so narejeni skoraj vsi sestavni deli modela, naj bo po možnosti topolova, ker jo je mnogo lažje žagati in predvsem brusiti kot bu¬ kovo. Ograje so narejene iz 1 mm debe¬ le jeklene žice, stebrički iz 3-mm buko¬ vih paličic, okna in reflektor pa iz 5-mm akrilnega stekla. Za ohišje reflektorja in kupolo uporabite plastično embalažo (pokrovček zobne paste Colgate in polo¬ vica »rumenjaka« čokoladnega jajčka Kinder). Poleg belega lepila za les boste potrebovali tudi nekaj kapljic sekund¬ nega ali dvokomponentnega lepila ter električarski izolirni trak in širok ličar¬ ski trak. Za barvanje modela je najbolje uporabiti akrilne barve za les, ki se hitro sušijo in nimajo neprijetnega vonja. Orodje Osnovno orodje je kot ponavadi modelarska rezljača s podložno mizico. Seveda si boste delo zelo olajšali z upo¬ rabo električne rezljače, ki omogoča žaganje pod poljubnim kotom. Poleg rezljače potrebujete še risalno orodje, precej brusilnega papirja različnih zr- natosti, grobo in fino rašpo, garnituro iglastih pilic in svedrov za les, vrtalnik, oster modelarski nož, nekaj manjših mi¬ zarskih spon, koničaste klešče in čopič. Kdor bo v model vgradil razsvetljavo, ki je opisana v nadaljevanju tega članka, bo potreboval tudi spajkalnik manjše moči. Izdelava Vsi sestavni deli so narisani v merilu 1:1. Izjema je podstavek (1) s pokro¬ vom odprtine (2), ki mu morate dodati drugo polovico. Še pred začetkom žaga¬ nja se morate odločiti za število in raz¬ poreditev okenskih odprtin (slika 2). Pri žaganju bodite natančni (slika 3), da kasneje med sestavljanjem ne boste imeli težav. Vzdolžne robove delov 4, 7, 8, 16, 17 in 21 posnemite pod zahteva¬ nim kotom, kot je prikazano na načrtu. Pomagajte si z večjim kosom brusilnega papirja, ki ga pritrdite na popolnoma ravno podlago. Vrata na hišici in kabini izžagajte in nato prilepite nazaj na nji¬ hovo mesto. Seveda jih lahko tudi samo narišete s tankim alkoholnim floma¬ strom. Pri sestavljanju plašča svetilnika upo¬ rabite preprost, vendar izredno upo- Prvi svetilnik na otoku Assateague (Assateague Island Lighthouse) v Virginiiji so zgradili leta 1831■ Visok je bil vsega 14 m, zaradi česar nje¬ govih ne najbolj močnih luči ni bilo videti kdo ve kako daleč. Ker torej ni izpolnil pričakovanj, so leta 1867 zgradili nov svetilnik z višino 43 m (slika A). Snop svetlobe, ki ga je od¬ dajalo goreče olje in sipala velika Fresnelova leča, je segal 14 morskih milj (26 km) daleč. Po posodobitvi leta 1963 je leča (slika B) romala v bližnji muzej (Chincoteague Oyster and Maritime Museum). Svetlobo današnje vrteče signalne luči DCB- 36 je videti še z razdalje 35 km. Svetilnik upravlja ameriška obalna straža, zaradi dobrega razgleda pa ga obiščejo tudi številni turisti, ki se na raz¬ gledno ploščad povzpnejo pa vijakastem stopnišču (slika C). xr077» 18 november 2005 raben trik: posamezne dele na zunanji strani najprej zlepite tesno skupaj s koš¬ čki ličarskega traku (slika 4), šele nato pa na stične površine na spodnji strani nanesite lepilo (slika 5) in vse skupaj zvijte v prisekano osemkotno piramido. Za njeno pravilno obliko skrbita spodnji in zgornji vložek. Ko se lepilo posuši, dodajte stranice in streho hišice (slika 6) ter opornike prve ploščadi (slika 8). prevrtajte in nataknite na žico, ki jo prej s koničastimi kleščami ukrivite v obliko osemkotnika, nato pa vse skupaj prilepi¬ te v luknjice (slika 10). Stik nosilca ter začetka in konca žične ograje utrdite s kapljico sekundnega lepila. Trup svetilnika je razdeljen na pet 70 mm širokih pasov. Tik ob črtah, ki jih na¬ rišite s svinčnikom, po vsem obodu nale¬ pite izolirni trak. Najprej pobarvajte bele MAKETARSTVO JT\ Ieue nosu rdeče in črne barve ter odstranitvi traku (slika 11) dobili popolnoma ravne meje med pobarvanimi površinami. Na koncu s koščki akrilnega stekla (10) zaprite vse okenske odprtine in nad njimi prilepite strešice (slika 12). »Okolico« uredite po svojem okusu. V naslednjem prispevku je objavlje¬ no elektronsko vezje za svetilnik in opis njegove vgradnje v model. Kosovnica Vse površine gladko obrusite. Morebit¬ ne špranje zakitajte z mešanico nekoli¬ ko razredčenega belega lepila za les in finega lesnega prahu. Čas med sušenjem lepila izkoristite za pripravo ohišja reflektorja in kupo¬ le (slika 7) ter ograj na obeh ploščadih (slika 9). Nosilce ograje (14) previdno mi 3 november 2005 površine, nato pa trak previdno odstra¬ nite in »prestavite« na drugo stran črt. Če ste bili pri delu natančni, ste po na- Na desni je približno 2 m visok model svetilnika, ki krasi obrežje vrtnega ribni¬ ka in obenem služi tudi za dodatno raz¬ svetljavo. 19 20 november 2005 ELEKTRONIKA Elektronsko vezje za model svetilnika JERNEJ BOHM Ob branju člankov na temo prostočas¬ nih dejavnosti, torej podobnih, kot je ta, se pogosto sprašujem, zakaj si nekatere zapomnim, marsikaterega, nič manj za¬ nimivega, pa kmalu pozabim. Tak »nepo¬ zabni« prispevek je bil na primer objav¬ ljen v Timu še v mojih najstniških časih. Opisoval je gradnjo makete svetilniškega stolpa, skupaj z njegovim upravljavcem. Notranjost svetilnika je bila namreč opre¬ mljena z nekaj žarnicami, razporejenimi za njegovimi skromnimi okenci ter seveda v sami kupoli svetilnika. Preprosto stikal¬ no ploščo je poganjal majhen elektromo- torček z reduktorjem. Žarnice so bile z njo povezane tako, da je opazovalec dobil vtis, da se svetilničar z leščerbo v rokah po strmih stopnicah vzpenja v kupolo sve¬ tilnika, medtem ko je iz nje v enakomer¬ nih presledkih švigal snop svetlobe, ki v resničnem svetu pomorce opozarja na ne¬ varnost plitvine ali obale. Finomehanično čudo sem seveda tudi izdelal. Največ pre¬ glavic mi je povzročila prav avtomatika, ki je izdelku podelila tisto čarobno moč, ki me je po zadnjih, žal prekratkih počit¬ nicah spet tako močno prevzela, da sem sklenil stvar znova izdelati. V arhivu revije omenjenega zapisa nisem našel, kar morda kaže na slab spo¬ min ali površno iskanje. Pač pa me je Ma¬ tej Pavlič opozoril na svoj (gimnazijski) prispevek (TIM 4/84). Vira omenjam, ker se spodobi navesti, od kod osnovna ide¬ ja. Kopijo sem si zamislil kot zahtevnejšo elektronsko nalogo, a kljuh temu utegne biti posodobljena različica v primerjavi z mehansko izvedbo celo preprostejša za gradnjo in bolj zanesljivo delujoča. Elektronska shema I. Klasično izvedbeno vezje je izpeljano z digitalnimi čipi v MOS-tehnologiji, ki je znana predvsem po majhni tokovni pora¬ bi, kar je pomembno, ko elektroniko po¬ ganja baterija. Žarnice, ki sem jih moral vgraditi v prvi izvedbi, tokrat nadomešča¬ jo svetleče diode. Vezje U 1 je uporabljeno v stiku asta- bilnega multivibratorja z izhodno frekven¬ co okoli 1 Hz. Določimo jo s kondenzator¬ jem C 1 in uporom R 1. Izhod oscilatorja (Ul/10) je vezan na dekadni delilnik U 2. Z njim določimo časovno obliko utri¬ panja svetilnika. V prototipnem primeru, torej tako, kot so na shemi narisane diode D7-D10, dvema kratkima bliskoma sledi en dolg. S premeščanjem diod, dodaja¬ njem ali odvzemanjem, lahko znotraj 10 sekund po svoji volji oblikujemo utripanje LED-diode D 11, ki predstavlja glavno luč v kupoli svetilnika. Kratek blisk je dolg pri¬ bližno 1 s, daljšega ustvarimo z združeva¬ njem dveh ali več krajših. Krmilni impulzi (kratkih) bliskov se pojavljajo na izhodih U 2 v naslednjem vrstnem redu: U 2/3, U 2/2, U 2/4, U 2/7, U 2/10, U 2/1, U 2/5, U 2/6, U 2/9 in U 2/11. To zaporedje se samo¬ dejno ponavlja brez presledka. Vstavljena programirna dioda pomeni, da bo svetleča dioda D 11 zasvetila v trenutku izhodnega impulza. Ker si posamezni impulzi sledijo tesno drug za drugim, odmor ustvarimo z manjkajočo (nevstavljeno) diodo. Enako¬ merno utripanje (blisk 1 s, odmor 1 s) do¬ bimo z vstavljanjem programirnih diod na izhode U 2/3, U 2/4, U 2/10, U 2/5, in U Shema 1. Krmilnik luči v maketi svetilnika Dl D6 DH D3 D2 D5 Svetilnik I. (povezave) LED-ČIP Au-ŽICA LEČA 30 november 2005 mi/ ELEKTRONIKA Svetilnik I. (elektronika) Vezje I. pred montažo v model Načrt montaže diod, stikala in baterije v model svetilnika s strani 18-29 2/9. V primeru U 2/3, U 2/2, U 2/4, U 2/7 in U 2/10 traja blisk 5 s in prav toliko tudi odmor. Razume se, da enak rezultat dose¬ žemo še s kakšno drugo kombinacijo. Za svetilničarjevo vzpenjanje po stop¬ nicah poskrbi čip U 3. Vsako od oken je osvetljeno 10 s. Mehanizem je enak kot pri prej opisanem primeru, le da imamo tokrat opraviti z več lučmi, dani izhod pa napaja vedno isto svetlečo diodo. Da ustva¬ rimo pravo sliko: za prižiganje luči v smeri proti kupoli je treba posamezne LED-dio- de D 1 do D 6 priključiti v pravem vrstnem redu. Ko »svetilničar« pride do vrha, nekaj časa ne gori nobena lučka na stopnišču. Po krajšem, nekajsekundnem predahu pa se zgodba ponovi. Izdelava I. in uporaba Izdelavo modela svetilnika je prijatelj Matej opisal v članku na straneh 18-29. Nedvomno naloga, ki spominja na prijetne poletne počitnice, zahteva nekaj modelar¬ skega znanja. Opozoriti moram na poseb¬ nost pri svetlečih diodah. Večina jih sveti v ozkem snopu, kar je posebno nerodno za luč v kupoli. Pomagamo si lahko na več načinov, npr. z difuzorjem iz akrilnega stekla. Za povezave med diodami in tiskanino uporabimo tanjšo, mehko, izolirano žico. Posamezne vezi so lahko dolge tudi do 50 cm. Elektroniko (približno 4x4 cm) sku¬ paj s 4,5-V ploščato baterijo pritrdimo kar v model. Predlagano tiskano vezje nima dodat¬ nih prevezav, pri sestavljanju elektronike pa si pomagajmo z risbo medsebojnih po- mr november 2005 vezav. Vsa tri integrirana vezja prispajka- mo neposredno na tiskanino, sam pa vse¬ eno prakticiram rabo podnožij. Stikalo za vklop in izklop baterije vgradimo na pod¬ nožje svetilnika. Brez napake sestavljeno vezje deluje že ob prvem vklopu napajanja! Posebno nastavljanje torej ni potrebno. Če želimo nekoliko upočasniti oziroma pospešiti ri¬ tem prižiganja in ugašanja svetlobnih te¬ les, spremenimo vrednost RICI. Namesto upora lahko vgradimo tudi potenciometer (npr. 1 MC2) s preduporom 10 kil Če vez¬ je kljub temu ne bo delovalo že ob prvem poskusu, preverimo izdelavo tiskanega vezja, predvsem orientacije svetlečih diod. Anodni priključek je nekoliko daljši. Če ju zamenjamo, dioda ne sveti, vendar se pri tem ne uniči. Na posebni risbi je prikaza¬ na zgradba svetleče diode. Tokovna poraba vezja je zanemarljivo majhna, vendar se poveča na 10 mA, ko sveti ena LED-dioda, v primeru dveh pa se podvoji. Barva svetilničarjeve luči je v izvedbe¬ nem primeru rumena, da se takoj loči od svetlobe, ki šviga iz kupole. V literaturi je navedeno, da svetilniki utripajo v naj¬ različnejših barvah, vendar se z Jadrana spomnim le belih ter rdečih in zelenih na vhodih v pristanišča. Če koga moti hkratnost začetka cikla utripanja svetilnika in začetka svetenja stopniščne luči, potem naj na signalni iz¬ hod U 2/3 pač ne priključi programirne diode. Če ima svetilnik manj kot 6 stop- niščnih odprtin, opustimo diodo D 6 (ali celo D 5). Če komu LED-dioda ne pomeni zado¬ voljivega nadomestila za žarnico z žarilno nitko, tedaj lahko z dodatnim tranzistor¬ jem poganja tudi te. Upoštevati moramo, da se bo poraba močno povečala. Tedaj je upravičena uporaba posebnega omrežne¬ ga napajalnika. Izhodna napetost uporab¬ ljenega usmernika ne sme preseči 7 V ozi¬ roma delovne napetosti žarnice! Zamenjava svetleče diode z žarnico 4,5 V/60 mA (npr. Conrad kataloška g j štev. 72 88 02) HU5 odpravi problem ozkega snopa luči, vendar se občutno poveča tokovna poraba elektronike. Na ta način lahko nadomestimo vse ledice. R1 Ul/2 -W lk5 Elektronska shema II. Gradnja elektronskih vezij s pomočjo klasičnih čipov ima v primerjavi z vezji, ki jih programiramo, več pomanjkljivosti. Poglejmo si samo simulacijo svetilničarje¬ ve luči. V prvem primeru (shema I.) luč v oknu izgine (ugasne) v trenutku in se tudi hipoma prikaže na sosednjem. V resnič¬ nem svetu se svetloba počasi prelije z ene¬ ga na drugega. Ta efekt je vsekakor mogo¬ če izpeljati z množico klasičnih vezij. Taka, 31 ELEKTRONIKA R1 f BI EJ □ W Dl /77 Ul D2 / m X iCl "1 J C2 D3 / ■ D4 D5 D6 ./■ 1 * element za površinsko montažo Priključke mikrokontrolerja upo¬ gnemo in nato kratko pristriže¬ mo. Na tiskaninoga prispajkamo na podoben način kot ostale ele¬ mente za površinsko montažo. a mnogo bolj obsežna množica, je vgrajena v mikrokontroler, ki ga uporabnik zazna le kot čip z nekaj priključki. Če ne bi bilo treba svetlobni diodi omejiti toka, bi vezje II. postalo skoraj nevredno objave. Zener dioda skrbi zgolj za stabilizacijo napetosti cenenega napajalnika. Prototip sem napa¬ jal z napajalno kocko, ki jo za enega do dva tisočaka dobimo praktično v vsaki trgovi¬ ni z električnim materialom. Vse podrobnosti krmiljenja LED-diod so določene v programu, katerega koda je priložena. Je popolnoma nepregledna in se z njo ne kaže posebej ukvarjati. Dovolj je, da vemo, da jo moramo vpisati v Ul. Izdelava II. in uporaba Morda je zaradi elementov za površin¬ sko montažo (velikost 1206) predlagana iz¬ delava na prvi pogled zahtevnejša, vendar bomo takoj, ko se bomo lotili dela, mnenje spremenili. Tiskano vezje izdelamo po ena¬ kem postopku kot v prvem primeru. Mor¬ da je le za spoznanje zahtevnejše začetno spajkanje elementov na tiskanino, ker teh zagotovo ne bomo Programska oprema (PIC 12C508A) SVETILNIK.HEX (Checksum=A4BC): :020000040000FA :02000000180ADC :10001000320033002E00310030002E003000350059 :10002000530056004500540049004C002E0031009A :10003000000C06000FOC020066005609A6055609C2 :1000400066005609860556096600560906955609D2 :1000500066005609460556096600560926055609E2 :1000600066005609A6055609660056098605560912 :1000700066005609060556096600560946055609E2 :100080006600560926055609660056097100720079 :10009000730074005C09B909690972097B09840954 :1000A0008D0996099F09A809B1094AOAF103560A60 :1000BOOOF203560A040000080400B402020C940083 : 1000C000430700087400F1030008F2030008B302BC :1000D0000008020C930043062605050C9300430616 :1000E00026040008040C930043064605070C930001 :1000F000430646040008060C930043060605090C57 :100100009300430606040008080C93004306860586 :100110000B0C93004306860400080E0C9300430664 :100120008605100C93004306860400080FE)C93000C :1001300043060605110C9300430606040008100C44 :10014000930043064605120C93004306460400083C :10015000110C930043062605130C93004306260456 :100160000008180C93004307000872007300740025 :10017G00000813070008040C92004306A6050EOCA5 :1001800092004306A604190C92004306A605230C10 :1001900092004306A6042FOC92004306A6054BOCC2 :0801A00092004306A6040008CA :021FFE00EE0FE4 :00000001FF prej prilepili na svoje mesto, tako kot to de¬ lajo v industriji, pač pa jih bomo le s pince¬ to ali konico manjšega izvijača, predvsem pa z mirno roko pridrža¬ li, medtem ko spajka- mo prvi priključek na tiskanino. Z drugim (in preostalimi, kadar jih ima element več) potem sploh ni več te¬ žav. Z leti vsakdo sam spozna kako odličen pripomoček je pri¬ merno povečevalno steklo, zato se o tem ne bom razpisal. Kdor ima še oster vid, tega preprosto ne verjame. Tiskano vezje je narejeno tako, da vse elemente (izje¬ ma je napajalnik BI) brez medsebojnih po- 32 vezav sestavimo v delovno celoto. Svetilnik simbolično nakazuje kar oblika tiskanine, »ledice« pa so na njej že razporejene tako, da iz primerne razdalje dajejo vtis svetilni¬ čarja na stopnišču in seveda glavne luči v kupoli. Mikrokontroler »oživimo« s programi¬ ranjem. Kako se ga programira, je opisano v knjigi Elektronika v domači delavnici (TZS, 2000). Avtor prispevka se obvezuje nuditi časovno omejeno (eno leto) brez¬ plačno pomoč pri programiranju mikro¬ kontrolerja, vendar le v primeru izdelka za lastno uporabo. Ko vezje v celoti izdelamo, ga očistimo z alkoholom, nato nanj priključimo napa¬ jalnik ali akumulatorček. Njuna izhodna napetost naj bo med 10 in 12 V. Takoj bo začelo s prižiganjem in ugašanjem lučk. Na okenski polici ali knjižni omari utripa¬ joči izdelek bo posebno v večernih urah morda obudil spomine na počitniška doži¬ vetja ob morju. Se posebno očarljiv utegne biti rdeče-zeleni parček. »Predstava« tra¬ ja več minut in se ponavlja ves čas, ko je vezje pod napajanjem. Takoj po vklopu (in samo takrat) se izvede hitri test vseh LED- diod. Nato za nekaj sekund vse ugasnejo, a prav kmalu zasveti luč v kupoli svetilnika z dvema kratkima in enim dolgim bliskom. Gez čas opazimo še svetilničarja z leščerbo v roki, kako se prav počasi vzpenja proti vrhu stolpa. Po opravljenem delu se vrne po isti poti, tokrat nekoliko hitreje, saj je hoja navzdol manj naporna. Marsikdo mi bo očital, da sem s pote¬ kom dogajanja preveč zavlačeval. Ne poza¬ bite, da je na osamljenem otoku čas še ne tako davno tekel zares počasi! Torej takrat, ko so si svetili s svečo ali s petrolejko. S spremembo enega samega parametra, se da izvajanje močno pospešiti ali še upočas¬ niti, vendar to ne bi bilo tisto pravo. Ker sem prvotno zamiš¬ ljeno izvedbo zaradi časovne stiske ne¬ koliko skrčil, se velja pozanimati ali obsta¬ ja tudi bogatejša pro¬ gramska oprema. Poraba vezja je neodvisno od sta¬ nja svetlečih diod okoli 10 mA. Vezje na tiskanim II. lah¬ ko uporabimo tudi za krmiljenje »ledic« v modelu iz prvega dela prispevka. november 2005 TEE ® 3 ZA SPRETNE ROKE Za rojene v znamenju ovna iz mavca ulit okrasek z zvončki iz bambusa Ob Valentinovem - srček iz vezane plošče in zvončki iz aluminija Metuljček iz gline MILENA JEREB Deževni dnevi so marsikdaj dolgi in dolgočasni. Lahko jih popestrimo - in se lotimo ustvarjanja z različnimi mate¬ riali. Pobrskajmo po kleti, garaži ali obi¬ ščimo soseda mizarja, ki ima vedno kake ostanke lesa in si izdelajmo preprosto glasbilo - vetrne zvončke. To bo izdelek, ki bo oddajal zvok, če ga zanihamo ali ga preprosto postavimo na mesto, kjer je izpostavljen vetru. Lahko poprosimo za pomoč tudi glasbenika, ki nam bo pove¬ dal kolikšne dolžine naj bodo palice, da bodo oddajale uglašene zvoke. Uporabi¬ mo najmanj tri paličice, ki jih z vrvico pritrdimo na predmet, izdelan po naši zamisli. Predmet, na katerega pritrdimo zvončke, je lahko izdelan iz različnih materialov, poljubnih oblik in velikosti. Pustimo pot svoji domišljiji. Tak izdelek lahko vključimo tudi v pouk tehnike in tehnologije v okviru učnega sklopa kovin. Čeprav je izdela¬ va hitra in preprosta, zahteva trud, po¬ trpežljivost in natančnost pri delu. To je manjši izdelek, a je dovolj zanimiv in uporaben. Poskusite še sami... i . r: - d..: % ' $ - > t V šoli so se porodile številne ideje. Gradivo: • vezana plošča (lahko so ostanki), • masa Das, • mavec, • voda, • aluminijasta okrogla palica premera 5,2 mm (dolžina je odvisna od števi¬ la zvončkov, ki jih bomo uporabili). Orodje in pripomočki: • risalni pribor, • električni vrtalni stroj, • električna režij ača, • žaga za kovine, • sveder premera 2 mm, • čopiči, • grob in fin brusilni papir, • lepilo za les, • barve za les, keramiko in mavec, • vrvica. mr 3 november 2005 33 ZA SPRETNE ROKE Izdelava Izdelek naredimo iz ostankov vezane plošče poljubne debeline, lahko pa upo¬ rabimo tudi smrekovo deščico debeline 10 do 15 mm. Z risalnim priborom pre¬ nesemo svojo zamisel na material. Prej jo seveda narišemo na papir. Če bomo izdelali zahtevnejši predmet, lahko ski¬ co ali risbo nalepimo kar na material in se izognemo dvojnemu delu. Sledi čim bolj natančno žaganje z električno ali ročno rezljačo. Robove in površino po- brusimo z grobim in finim brusilnim papirjem. Zvrtamo luknje za zvončke, v zgornjem delu pa še luknjo, skozi katero napeljemo vrvico za namestitev izdel¬ ka. Izdelek pobarvamo ali poslikamo z barvnimi laki za les na vodni osnovi. Namesto lesa lahko uporabimo tudi mavec (vlivanje v že pripravljene mo¬ dele), glino ali maso DAS. Aluminijaste zvončke lahko zamenjamo z naravnimi (npr. bambusove ali bezgove palice, če jim izdolbemo sredico). Sledi izdelava zvončkov. Nažaga- mo jih po merah z ročno ali električno rezljačo iz aluminijaste votle ali polne okrogle palice. Na razdalji 10 mm od konca prečno zvrtamo dve luknjici pre¬ mera 2 mm. Robove posnamemo s pilo in pobrusimo z brusilnim papirjem za kovine. Pri delu z lesom kot tudi pri ob¬ delavi kovine upoštevamo navodila o varnosti pri delu. Skozi luknjice zvončkov in predmeta napeljemo vrvice in jih zavozlamo. Vrvi¬ co speljemo tudi skozi luknjo za obeša¬ nje izdelka. S tem je izdelek končan, sledi še preizkušanje in občudovanje nastalih zvokov. Če prepustimo učencem, da pri izdelku izrazijo svoje misli in ideje, do¬ bimo mnogo zanimivih izdelkov. V znamenju počitnic, sonca in morja 34 MIHA ZOREC Vrtavke najrazličnejših oblik in veli¬ kosti niso le priljubljene igračke malih otrok, lahko so tudi zanimivi učni pri¬ pomočki. Ob igri z njimi lahko namreč spoznamo različne fizikalne pojme in pojave (npr.: vrtenje, vztrajnost, težišče in njegov pomen pri vrtečih se telesih, mešanje barv...). Izdelava preproste vrtavke v bistvu ni nič posebnega, potrebujemo le ko¬ ničasto os, na katero čim nižje namesti¬ mo ploščato utež. Prav zaradi tega vam predstavljamo nekoliko bolj izpopolnje¬ no izvedbo z ročico za zagon, ki je pri¬ merna tudi kot izdelek pri osnovnošol¬ skem predmetu Tehnika in tehnologija (www.tzs.si/tehnika). Najprej izdelamo os, in sicer iz 8 cen¬ timetrov dolgega kosa okrogle bukove palice premera 8 mm. 25 mm od enega konca izvrtamo luknjico za vrvico pre¬ mera 3 mm, drugi konec pa z ostrim no¬ žem previdno ošilimo (slika 1). Konico nato do gladkega obrusimo in zaoblimo na kosu finega brusilnega papirja (slika 2). Disk vrtavke naredimo iz okrogle bu¬ kove palice premera 50 mm, od katere odžagamo 10 mm debelo ploščico. Še bolj preprosto pa je, če tako ploščico kupimo v eni izmed trgovin z lesnimi polizdelki. Zelo zanimiv svetlobni pojav lahko opazujemo, če zgornjo površino diska razdelimo na enake dele (slika 3) in po- november 2005 TEKI’ barvamo z različnimi barvami (slika 4). Uporabimo lahko kar tempera barve, ki jih razredčimo le toliko, da jih lahko nanesemo na disk vrtavke. Ko se barva posuši, disk prilepimo na os. Približno 25 mm nad konico os namažemo z lepi¬ lom in na to mesto potegnemo disk (sli¬ ka 6). Vrtavka je s tem končana (slika 7), preostane nam še izdelava ročice za za¬ gon (slika 8). Izdelamo jo po načrtu na risbi 9 iz bukove letvice preseka 30 x 15 mm in dolžine 180 mm. Dobro je, če na koncu oba dela zaščitimo z nitrolakom v pršilki. Vrtavko spravimo v vrtenje tako, da jo nataknemo na ročico in skozi luknji¬ co na njeni osi napeljemo vrvico dolžine približno 50 cm. Vrtavko nato z drugo roko vrtimo toliko časa, da vrvico navi¬ jemo skoraj do konca (slika 11). Če se¬ daj sunkovito potegnemo vrvico vstran, se vrtavka z veliko hitrostjo zavrti okoli svoje osi, in ko vrvico izvlečemo do kon¬ ca, vrtavka pade iz ročice na mizo, kjer se še dolgo vrti (slika 12). GRAUPNER MX12 Z MX12 je Graupner ponudil kakovost¬ no, zmogljivo in privlačno RV-napravo srednjega cenovnega razreda. Oddaj¬ nik ima že vgrajenih osem kakovostnih stikal. Deset spominskih mest, PPM in SPCM modulacija, že pripravljeni pro¬ grami za modele letal in helikopterjev ter DSC vtičnica za priključitev kabla za simulator letenja so le nekateri ar¬ gumenti za nakup te naprave. Poleg oddajnika so tu še sedemkanalni spre¬ jemnik R700, standardni servomehani- zem C577, priključni kabel s stikalom, ležišče za sprejemniške akumulatorje in navodila za uporabo v slovenskem jeziku. Komplet je na voljo za 38.950 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01 / 759 01 01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si SCAN 7V2 Scan 7V2 je novi Simpropov sprejem¬ nik brez kristala. Ob pritisku na gumb sam poišče najmočnejšo frekvenco in jo shrani. Tehnični podatki: 7-ka- nalni za območje delovanja 35 in 40 MHz, PPM-modulacija, domet 1000 m, dimenzije 65 x 22,5 x 12 mm, masa 18 g. Sprejemnik stane 19.500 SIT. Trgovina Modelar, Tovarniška 10, 8250 Brežice, tel.: 07/49 62 072, faks: 07 / 49 62 073 e-pošta: trgovina.modelar@siol.net TIKI 3 november 2005 35 JURE OSREDKAR V popolni tišini morskega dna, 3800 m pod morsko gladino je v mikrofone glasno zadel zvok napenjajočih se jekle¬ nih pletenic. Dih zaposlenih podjetja RMST na ladji na gladini je zastal. Štirje veliki plavalni baloni, polni dizelskega goriva, so začeli silovito vleči proti gla¬ dini. Jeklene pletenice so postale strune velikega podviga. Pritrjene so bile na 86 let star 20-tonski kos stene trupa Titani- ka, poimenovan Veliki kos, v katerem so tri od štirih ladijskih lin še vedno imele stekla. V veliko veselje vseh sodelujočih pri dviganju in opazovalcev na dveh potniških ladjah se je prvič po hladni aprilski noči 1912 jekleni del trupa po¬ časi, a gladko začel dvigati proti gladini. 26. avgust 1996 bi se lahko vpisal v zgo¬ dovino kot uspešen dan za raziskovalce Titanika, če se ne bi prekletstvo pono¬ vilo. Odprava je začela vleči kos trupa, ki je visel na plavajočih balonih, ko se je vreme nenadoma poslabšalo. Pletenice niso zdržale povečanih obremenitev in Veliki kos se je za dve leti znova zavil v skrivnostne globine morja. Kako so reševalci vedeli, kako velike balone morajo izdelati, da bo Veliki kos priplaval na površje? Zakaj je nepotoplji¬ vi Titanik tako žalostno končal na mor¬ skem dnu? Kako je mogoče, da je tako velik, večinoma jeklen kos plaval in ne potonil? Ob branju zgornjega opisa reševanja se vam je gotovo pojavila vrsta podo¬ bnih vprašanj. Narava je za vse enaka, zato si lahko kar nekaj odgovorov po¬ iščete sami s pomočjo enostavnih po¬ skusov. Za izvedbo potrebujete nekaj pripomočkov, ki jih najdete v vsakem gospodinjstvu ali malo bolje založeni trgovini. Za lažje in hitrejše eksperimen¬ tiranje pa lahko uporabite zbirko, kot je Mehano Playphysics (slika 1). Najprej poskusimo ugotoviti, zakaj nekatera telesa ali snovi v vodi plavajo. Posodo (plastenko, akvarij) z vodo bomo uporabili za ocean, v katerega splavimo različne ladje. Nekatere so obsojene na potop, nekatere bodo plavale ne glede na splavitev, nekatere pa le ob primer¬ ni splavitvi. V vodo spustimo nekaj teles in jih opazujmo. V našem primeru smo pripravili kovinsko in leseno klado ter klado iz umetne snovi (slika 2). Titanik seveda ni bil izdelan kot klada, zato smo ga pomanjšali v obliko kovinskega po¬ krova kozarca za marmelado. Posodo napol¬ nimo z vodo in klade potopimo v vodo (slika 3). Kaj se je zgodilo? Kovinska klada in klada iz umetnih snovi sta potonili (slika 4), lesena pa je delno po¬ topljena ostala na gladini vode (slika 5). Kakšna je torej razlika med snov¬ mi, iz katerih so 36 izdelane klade, da se ene potopijo, dru¬ ge pa ne? Lastnost snovi, ki vpliva na to, imenujemo gostota. Pove nam, kolikšno maso ima snov na enoto prostornine. Gostota vode je 1 kg/dm 3 , kar pomeni, da bi tehtnica pri tehtanju enega litra vode pokazala maso enega kilograma. Vse snovi z večjo gostoto od vode v vodi potonejo, snovi z manjšo gostoto pa pla¬ vajo. Kot primer dveh tekočin z različ¬ no gostoto vlijemo v vodo olje (slika 6). Kapljice olja se razpršijo po vodi, sčaso¬ ma pa se dvignejo in združijo na gladini (slika 7). Sklepamo, da ima v tem prime¬ ru olje manjšo gostoto. november 2005 mi 3 Primerjali smo vedenje treh po obli¬ ki enakih, po sestavi pa različnih teles. Nadaljujemo z opazovanjem dveh teles iz enake snovi, a povsem drugačne obli¬ ke. Vedenje kovinske klade že poznamo, drugo kovinsko telo, pokrov, pa previd¬ no položimo na vodo tako, da je vzpo¬ redno z gladino (slika 8). Pokrov plava le malo ugreznjen pod gladino vode (sli¬ ka 9). Če bi pokrov vstavili v vodo tako, da bi ga lahko voda oblila z vseh strani (slika 10), bi potonil (slika 11). To je povsem skladno z našimi ugotovitvami, saj ima kovina večjo gostoto od vode. V primeru, ko pokrov plava, ga voda ne obliva z vseh strani. Takrat moramo upoštevati še zrak v pokrovu, ki je pod gladino vode. Ta pa ima precej nižjo go¬ stoto od vode. Zakaj se pokrov potopi v vodo le za toliko? S podobnimi vprašanji se je že v 3. stoletju pred našim štetjem ukvarjal znanstvenik Arhimed. Ob reševanju kra¬ ljeve uganke je v javnem kopališču opa¬ zoval dvigovanje gladine, ko se je ulegel v kad. Ob tem je spoznal načelo plavanja in menda ob glasnem vzklikanju: »Heu- reka«, stekel proti domu. Pri tem je pov¬ sem pozabil na obleko. Ob nadaljnjem eksperimentiranju je potrdil načelo vzgona, ki pravi, da bo ladja plavala, do¬ kler je masa vode, ki jo izpodriva, enaka masi ladje. Vsako telo bo plavalo, dokler lahko izpodriva enako maso vode, kot je njegova lastna masa, drugače potone. Masa našega pokrova je 15 g. Dokler po¬ krov izpodriva 15 g vode, plava. Silo, ki deluje v nasprotni smeri gravitacije in želi dvigniti telo iz vode, imenujemo vzgon. Po velikosti je enaka teži izpodri¬ njene tekočine. Vzgon na kladi, ki sta se v prvem po¬ skusu potopili, je enak. Na leseno klado pa je deloval manjši vzgon. Del klade je gledal iz vode, zato ni izpodrinil enake količine vode kot preostali dve. Titanik je bil zgrajen tako, da bi lah¬ ko izpodrinil 66.000 ton vode. Njegova skupna masa je bila 46.328 ton. Pomeni, da je imel še 19-672 ton rezerve, da bi njegova masa presegla mejo izpodriva, pri kateri bi se potopil. V želji zgradi¬ ti nepotopljivo ladjo so ga razdelili na 16 prekatov. Ob upoštevanju, da vsak prekat lahko izpodrine 4125 ton vode (66.000 ton / 16 prekatov), bi Titanik lahko preživel le poškodbo 4 prekatov. Njegova skupna masa bi bila z 62.828 t še vedno manjša od največjega izpodri¬ va. S poškodbo petega prekata pa je nje¬ gova masa narasla na 66.953 ton in Titanik je potonil. Na zadnji dve v uvodu postavljeni vprašanji smo že odgovorili. Čaka nas še ugotovitev, kako velik balon potrebujemo za dvigovanje bre¬ mena. Poskusimo Ar¬ himedovo znanje uporabiti za naš razmislek in ga preveriti s posku¬ som. Če želimo, NARAVOSLOVJE |jjg^ da del Titanikove stene izpodrine enako količino vode, kot je njegova masa, mo¬ ramo nanj pritrditi telo z manjšo gostoto od vode. Seveda moramo maso balona in vsebine balona prišteti k masi stene in pri izračunu velikosti balona upoštevati, da nekaj vode izpodriva že stena sama. Pri poskusu nam bo del Titanikove- ga trupa nadomestila kovinska klada, na¬ mesto balonov z dizelskim gorivom pa bo za poskus zadoščal navaden balon, napolnjen z zrakom (slika 12). Stehtamo klado (slika 13). Njena masa 135 g pomeni, da bomo za dvigo¬ vanje klade morali z balonom in klado izpodriniti najmanj 135 g vode. S podat¬ kom z začetka članka, da en liter vode tehta en kilogram, lahko izračunamo, da bomo morali izpodriniti vsaj 135 ml vode. Koliko vode izpodriva klada? S po¬ skusom izmerimo prostornino klade. Za merjenje prostornine so primerne viso¬ ke in ozke posode, saj se v taki posodi gladina dvigne višje kot pri bolj plošča¬ tih posodah. V posodo vlijemo vodo in označimo gladino vode (slika 14). Vanjo nato položimo klado in opazimo, da se je gladina dvignila. Novo raven gladine označimo in klado odstranimo. Z men¬ zuro vlijemo vodo v posodo, da gladina naraste do zgornje oznake (slika 15). Z našo 35-ml menzuro smo nalili eno pol- mi 3 november 2005 37 V ' NARAVOSLOVJE balona v trenutku, ko dvigne klado. V balon vstavimo cevko z lijem za lažje pihanje (slika 17). Z vrvico povežemo balon in klado in vse skupaj spustimo v posodo. Naš Veliki kos je pripravljen na dviganje. S pihanjem v balon dovajamo zrak in izpodrivamo vodo. Ko masa iz¬ podrinjene vode doseže maso klade, se ta začne dvigovati (slika 18). Med dviga¬ njem označimo raven gladine (slika 19). Balon spustimo in dolijemo vodo s po¬ močjo menzure. Dolili smo 85 ml vode. Temu prištejemo še 50 ml vode, ki jo je izpodrinila klada, in dobimo pravilen rezultat 135 ml. Na tretje vprašanje smo odgovorili le delno, saj je treba pri tako zahtevnem reševanju upoštevati še kup drugih de¬ javnikov. Bistvo pa je vseeno isto - iz¬ podriniti enako maso vode, kot je masa telesa, ki ga dvigujemo. Več o dvigovanju Velikega kosa si lahko v angleškem jeziku preberete na spletnih straneh (http://www.titanic- titanic.com/big%20piece.shtml), v slo¬ venskem jeziku pa o Arhimedu (http:// sl.wikipedia.org/wiki/Arhimed) in nje¬ govem zakonu (http://sl.wikipedia.org/ wiki/Arhimedov_zakon). no menzuro in še 15 ml, kar pomeni, da je prostornina klade 50 ml (slika 16). Preskusiti moramo še dviganje kla¬ de z balonom in izmeriti prostornino SPOŠTOVANI BRALKE IN BRALCI! Čeprav vas na straneh revije TIM sproti obveščamo o novih knjižnih izdajah Tehniške založbe Slovenije, smo se odločili, da vam pred koncem leta spet podarimo barvni katalog naših knjig, priročnikov, enciklopedij in pojmovnikov. Tako ga boste lahko brez naglice in natančno pregledali ter se pred bližajočimi se prazniki še pravočasno odločili za nakup. Prepričani smo, da boste med našimi izdajami našli kaj zanimivega zase ali za svoje sorodnike in prijatelje, saj je dobra knjiga za vsakogar lepo darilo. Tudi celoletna naročnina na revijo TIM je lahko zelo dobrodošlo darilo. Sporočite nam točen naslov obdarjenca, na katerega naj pošiljamo revijo, in naslov, na katerega naj pošljemo položnico za plačilo naročnine. Ne spreglejte tudi ugodnosti, do katere so upravičeni stalni naročniki revij TIM ter Življenje in tehnika, tj. možnosti nakupa knjig, priročnikov, enciklopedij in pojmovnikov Tehniške založbe Slovenije s 30-odstotnim novoletnim popustom, ki velja do 31. 12. 2004. (Popust ne velja za učbenike in revije.) Kupnino lahko poravnate v več mesečnih obrokih. Naročilo pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6 ,1000 Ljubljana, p. p. 541, vaša naročila pa sprejemamo tudi po telefonu 01/4790-211, brezplačni številki 080-17-90, faksu 01/4790-230, elektronski pošti infoOtzs.si ali prek spletne knjigarne www.tzs.si. november 2005 mr ZA SPRETNE ROKE 'I/ i/h I/, L / ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN O umetnem cvetju smo v reviji TIM že večkrat pisali, predlagali smo vam izdelavo iz svilene tkanine, svilenih tra¬ kov, krep papirja ipd. Tokrat boste lahko prebrali, kako izdelati cvetje iz darilnih vrvic, zvitih iz papirja. Dobite jih v trgo¬ vinah z okraševalnimi potrebščinami, hobijskih trgovinah in bolje založenih papirnicah. V nekaterih hobijskih trgo¬ vinah prodajajo debelejše okrasne vr¬ vice iz bolj grobega zvitega papirja; te lahko razvijete in vzdolžno razrežete, če želite izdelati manjše cvetove. Za delo potrebujete: raznobarvne okrasne vrvice iz zvitega papirja (ne po¬ zabite na večjo količino zelene, ki jo po¬ trebujete za stebla in liste), škarje, belo lepilo za les, zobotrebec in zaščitno podlago (slika 1). Slika 3■ Odrezani in razprti rob namažite z belim lepilom za les. Slika 1. Potrebščine za izdelavo umetnega cvetja Najprej se lotite izdelave cveta. Odre¬ žite približno 12 cm dolg kos zelene vr¬ vice. Na enem koncu razprite zvito vrvi¬ co v ploščat trak (slika 2). Na rob razpr¬ tega konca z zobo¬ trebcem nanesite belo lepilo za les (slika 3). Za cvet odre¬ žite približno 30 cm vrvice in jo razprite po vsej dolžini, da dobite trak. Spodnji rob levega konca tra¬ ku nalepite na raz¬ prti rob zelenega traku tako, da se prekrivata za pri¬ bližno 3 mm. Nato ga zapognite nav¬ zdol (sliki 4 in 5). Barvni trak ovi¬ jajte okrog stebla tako, da pri peclju občasno naredite gubo. Če boste naredi¬ li več gub, bo cvet bolj odprt. Hkrati na spodnji rob barvnega traku z zobotreb¬ cem nanašajte lepilo (sliki 6 in 7). Slika 2. En konec vrvice razprite. mr november 2005 Slika 4. Rob barvnega traku prekrivno nale¬ pite na razprti rob zelenega traku... Slika 5 .... in ga zapognite navzdol. Slika 6. Z gubanjem naredite cvet bolj ali manj zaprt. Slika j. Na spodnji rob v enakomernih pre¬ sledkih ali pa kar neprekinjeno nanašajte lepilo. 39 ZA SPRETNE ROKE Zadnji konec traku diagonalno za¬ pognite (slika 8), na odrezani rob trakti nanesite lepilo (slika 9), ga nagubajte in prilepite k cvetnemu steblu. Spoj po- svaljkajte s prsti, da se barvni trak trdno prilepi na steblo (slika 10). Slika 8. Zaključek ovijanja barvnega traku Slika 9. Nanašanje lepila na odrezani konec traku Slika 10. Spoj cveta s steblom Nato se lotite izdelave listov. Za enojni list odreži¬ te približno 10 cm traku. Konca do¬ datno posvaljkaj- te v smeri vitja, da se stanjšata, sredino pa razpri- te (slika 12). Poleg enojnega naredite še dvojni list. Zanj odrežite približno 13 cm traku, ga posvalj- kajte na koncih in razprite v sredini, nato pa prepogni¬ te (slika 13). S prsti po- svaljkajte spodnji, Slika 12. Razpiranje sredine zelenega lista Slika 13 . Enojni in dvojni list odrezani konec stebla cveta, da se stanjša. Dvojni list položite na enojnega in ju prebodite z zobotrebcem (slika 14). Stanj¬ šani konec stebla potegnite skozi luknjico (slika 15). Liste prilepite na spodnji del cve¬ ta. Razprite sredino srednjega dela stebla, da nastane dodatni list, celota pa je ploščata in jo je mogoče prilepiti na darilno vrečko, darilni zavoj ali škatlo (slika 16). Slika 16. Steblo cveta spremenite v list. Cvet z vrhnjo površino obrnite pro¬ ti mizi in spoj s steblom rahlo pritisnite navzdol, da se cvet razširi in zniža (slika 11); pri tem pazite, da cveta ne zmečka¬ te. Cvet nato uredite s prsti. Slika 11. Rahlo sploščite cvet. Slika 14. Lista prebodite z zobotrebcem. 40 november 2005 ZA SPRETNE ROKE Slika 17. Na pokrov škatle nalepite dvojne liste in cvetove. Slika 18. Okrašen pokrov kartonaste škatle Na pokrov škatle enakomerno nalepite dvojne liste (slika 17). Mednje razporedite cvetove (slika 18). Namesto belega le¬ pila za les lahko uporabite tudi lepilno pištolo. S cvetovi lahko okrasite tudi darilne vrečke ali darilne zavoje. Iz umetnega cvetja lahko iz¬ delate tudi cvet¬ ni venček. Nekaj ovojev zelene vr¬ vice trdno spiral¬ no zvijte v venček (slika 19). Med za¬ voje vtaknite cvet, na steblo natakni¬ te par enojnega in dvojnega lista ter steblo razprite v dodatni list. Utrdi¬ te z lepilom. Med zavoje venca lah¬ ko vtaknete tudi Slika 19. Izdelava ogrodja venčka nekaj listov. Slika 20. Venček iz umetnih cvetov Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije vabi na 12. državno prvenstvo Republike Slovenije v plastičnem maketarstvu, ki bo v soboto, 12. 11. 2005 v prostorih Dijaškega doma Tabor v Ljubljani. Nagrade: Najboljši trije tekmovalci iz vsake discipline bodo prejeli diplome in medalje, najboljši dve maketi v disciplinah L1-L8 in KI- K5 v mladin¬ ski in članski konkurenci (ločeno) pa prej¬ meta pokal »Best-of-ShowS, Podeljen bo tudi pokal za najboljši izdelek s slovenskimi oznakami oziroma temo iz slovenske seda¬ njosti ali preteklosti. Vse spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletnih straneh: http:// www.zveza-zgpms.si, slovenskem maketar- skem forumu http://www.makete.net ali jih dobite na e-naslovu mitja.marusko@gov.si, oziroma ZGPMS, Mitja Maruško, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. Tekmovalne discipline: • Ll, makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 oziroma 1 : 10 do 1 : 39 (člani), • L2, makete zračnih plovil v merilu 1 : 48 oziroma 1 : 40 do 1 : 60 (člani), • L3, makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 oziroma 1 : 61 in manjše (člani), • L4, letalske diorame v vseh merilih (člani), • L1J/L2J, makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 in 1 : 48 (mladinci), • L3J, makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 (mladinci), • L4J, etalske diorame v vseh merilih (mladinci), • LS, zbirka 3 in več maket s skupno temo (člani), • L5J/L7J, zbirka + dvojček (mladinci), • L6, makete civilnih letal v merilu 1 : 100 ali manjše (člani), • L7, dvojček - par letal istega tipa v poljubno različnem merilu (člani), • L8, iz škatle - letalske makete v vseh merilih brez dodatnih izboljšav in dodelav (dovoljena je samo sprememba barvne sheme in oznak). • lil, figure (člani), • Ii2, vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 35 (člani), • IC3, vinjete (člani), • IC4, diorame (člani), • K2J, vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72 in 1 : 35 (mladinci), • K3J/K4J, diorame in vinjete (mladinci), • Ii5, diorame, vinjete, vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72, 1 : 76 in 1 : 87 (člani). • P1/P2, ladje in druga plovila (člani), • P1J/P2J, ladje in druga plovila (mladinci). • Al, tovorna vozila (člani), • A2, druga civilna vozila (člani), • A1J/A2J, civilna vozila (mladinci). • X1J, Umski objekti in znanstvenofantastična vozila (mladinci). • XI, filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (člani). TTEI 11 november 2005 41 ZA SPRETNE ROKE VP¬ RAŠA BOHM Priložnosti za zabavo nikoli ne manj¬ ka: proslavljanje raznih dosežkov in praznikov, vrnitev z daljših potovanj ali tradicionalne proslave rojstnih dni in obletnic. V verigo organiziranja zabave sodijo tudi vabila, ki lahko s svojo pri¬ kupnostjo prispevajo k nepozabnemu druženju. Pa jih izdelajmo! Material (slika 1): - mavrični papir - satovje, - enobarvna vizitka s pripadajočo pisemsko ovojnico, - raznobarven samolepilni papir, - pisalo, ravnilo in škarje, - modelarski nož, - lepilo, - volnena vrvica. Baloni so nekakšen zaščitni znak praznovanj, zato bo vabilo z motivom balona že samo po sebi »dišalo« po za¬ bavi. Enobarvni list papirja velikosti A 5 prepognemo vzporedno s krajšo stra¬ nico v razmerju 1 : 2 ali pa uporabimo že pripravljeno enostavno pravokotno vizitko s pripadajočo pisemsko ovojni¬ co, kupljeno v papirnici. Na papirnato satovje prenesemo višino vizitke in ob — BAZN@IM:YN0 ,> — njej narišemo obliko polovičnega balo¬ na. Izrežemo z modelarskim nožem (sli¬ ka 2). Papirnato satovje v velikosti A 4 in A 3 je mogoče kupiti v specializiranih trgovinah z umetniškim materialom. Razteguje se kot harmonika in ga obi¬ čajno vidimo v obliki lampijonov. Ker bomo izrezani balon kasneje prilepili v notranjost vizitke, moramo označiti nje¬ govo mesto v vizitki. Balon položimo na levo, notranjo stran ob pregib vizitke in ga s svinčnikom občrtamo (slika 3). Od¬ večni del stranice odstrižemo z 2-mm rezervo ob črti (slika 4). Sledi okrasitev zunanje strani vabila. Vizitko po višini razdelimo na enake dele in narežemo prav toliko trakov iz raznobarvnega sa¬ molepilnega papirja. Pisane trakove na¬ lepimo drugega ob drugega na zunanjo stran vizitke (slika 5). Pozorni moramo biti na pregib vizitke, ki pobere nekaj milimetrov traku, ko je vabilo zaprto. Zato predlagam, da vizitko najprej za¬ premo in začnemo lepiti trakove na hrbtno stran, jo obrnemo, ko pridemo do pregiba, ter zaključimo na sprednji strani. Predolge trakove postrižemo ob robu prej oblikovanega dela vizitke (sli¬ ka 6). Zdaj v vizitko vstavimo balon, iz¬ rezan iz satastega papirja. Prvi list balo- mi 1 na prilepimo na levo notranjo stran, na balonov pecelj volneno vrvico in nato še zadnji list papirja na desno notranjo stran vizitke (slika 7). Spodnji del vol¬ nene vrvice vstavimo med kratek in ozek samolepilni trak, ki ga prepogne¬ mo (slika 8). Na trakec napišemo ime gostitelja oziroma slavljenca. Ko vizitko razpremo, se hkrati razpre tudi balon, ki krasi besedilo vabila v notranjosti vizitke. Pripadajočo pisemsko ovojnico okrasimo z enim izmed pisanih trakov (slika 9). epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14 TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 1000 SIT. TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče mi’ november 2005 43 IZDELEK ZA DOM StojaCo za note MATEJ PAVLIČ Z novim šolskim letom se je za števil¬ ne šolarje začel tudi pouk v glasbeni šoli. Večina staršev tistih otrok, ki so se letos šele začeli učiti kak inštrument (z izjemo klavirja), je tako poleg plačevanja šolni¬ ne postavljena še pred en izdatek: nakup stojala za note. Čeprav se da uporabi tega pripomočka včasih izogniti tako, da note položimo kar na mizo, pa taka rešitev na primer pri igranju na flavto ali violino ni niti praktična niti priporočljiva, saj sla¬ bo vpliva na držo telesa in vid. V teh pri¬ merih je torej edina možnost uporaba stojala. V trgovinah z glasbili je mogoče izbirati med več različnimi izvedbami - od kovinskih do lesenih, - ki stanejo od 4 do 15 tisoč tolarjev, kar ni tako malo, za najdražje stojalo iz masivnega lesa pa je treba odšteti kar komaj verjetnih 35 ti¬ soč tolarjev! Kako proizvajalci in trgovci pridejo do takšne cene, je najbrž marsi¬ komu nerešljiva uganka. Prav gotovo pa je ta podatek dobra vzpodbuda za vse tiste, ki imajo doma osnovno električno orodje za obdelavo lesa in nekaj izkušenj pri njegovi uporabi, da stojalo za note iz¬ delajo sami. Glede na to, da gradivo zanj celo v najbolj »luksuzni« izvedbi stane manj kot 3 tisočake, je takšna odločitev toliko bolj na mestu. Na sliki 1 lahko vidite stojalo, ki je na¬ rejeno iz poskobljanih odpadnih deščic in vezane plošče, ves preostali material pa dobite v vsaki trgovini z okovjem. Ker omogoča poljubno nastavitev višine in naklona, je enako primerno tako za kita¬ riste, violončeliste in harmonikarje, kot tudi za dvometrske violi¬ niste in druge glasbenike, ki morajo med igranjem na svoj inštrument stati. Poleg tega lahko doma narejeni izdelek uskladite z barvo pohištva in opre¬ me oziroma ga še kako drugače dopolnite ter prilagodite svojim željam in potrebam. Gradivo Za sestavne dele pod¬ stavka lahko uporabite katero koli vrsto lesa. Zelo primeren vir tovrstnega gradiva so odslužene in čim bolje ohranjene to¬ vorne palete, ki jih je tre¬ ba razstaviti in najlepše deščice poskobljati. Kos varjene cevi s kvadratnim prerezom 18 x 18 mm, tanke lesne vijake, navoj- no palico, sponski vijak, matice in podložke, tri lesene gumbe ter še ne¬ kaj drobnarij boste mo¬ rali kupiti. Poleg tega si priskrbite še kos 4-5 mm debele vezane plošče ali lesonita, nekaj kartona za izdelavo šablon, lepilo za les ter lak ali barvo za po¬ vršinsko zaščito izdelka. Zgornje fotografije so najboljši dokaz, da je stojalo za note ob svoji temeljni nalogi, tj. držanju not, lahko tudi privlačen kos opreme v stano¬ vanju. Seveda je cena takšnih izdelkov, ki so pravilom plod dela znanih oblikovalcev, temu primerno zasoljena. 44 november 2005 Orodje Da bi bil izdelek čim bolj trden, je narejen iz masivnega lesa, ki ga je naj¬ lažje obdelovati z električno vbodno in krožno žago. Potrebujete tudi električni vrtalnik z navpičnim stojalom, svedre s premerom 3, 7, 8 in 10 mm, kladivo, nekaj manjših mizarskih spon, izvijač ali akumulatorski vijačnik, čopič, risalni pribor in škarje ali modelarski nož, ra- špo in brusilni papir različnih zrnatosti. Izdelava Med pripravo posameznih sestavnih delov in pri sestavljanju si pomagajte s kosovnico in sliko 3, ki nadomešča se¬ stavno risbo. Zaradi velikosti so deli 2, Zadnje dni oktobra je ponudbo elek¬ tričnega orodja v naših trgovinah po¬ pestrilo sedem Black & Deckerjevih izdelkov, ki spadajo v novi program z oznako XT, namenjen zahtevnejšim uporabnikom. Najprej opazna značil¬ nost vrtalnika, vijačnika, tračnega in rotacijskega brusilnika, elektropnev- matičnega kladiva, vbodne žage in stabilne krožne žage je dovršeno ob¬ likovano ohišje v oranžno-črni barvni kombinaciji, šele ob uporabi pa se po¬ kažejo tudi tehnična izpopolnjenost, učinkovitost in vzdržljivost ter bogat pribor. Za začetek predstavljamo vbodno žago (slika 19) in akumula¬ torski vijačnik (slika 20). Električna vbodna žaga Black & Decker XTS 10 EK To orodje združuje najsodobnejšo teh¬ nologijo in dolgoletne izkušnje Black & Deckerjevih razvijalcev električ¬ nih orodij. Žago poganja 600-vatni elektromotor, ki ga vključujemo in izključujemo z velikim stikalom pod glavnim ročajem, število nihajev ža- ginega lista (od 800 do 3200 /min) pa izbiramo s preklopnikom na vrhu. Sko¬ zi ročaj je nameščen še en preklopnik, s katerim pri daljšem obratovanju žage »zaklenemo« stikalo (kotpri električnih vrtalnikih). Posebno pozornost vzbuja velik gumb na sprednjem delu ročaja, ki omogoča zasuk žaginega lista za polni kot 360°. Z njim je povezan pre¬ klopnik na levi strani, ki v smeri naprej omogoča dodatno nastavitev hitrosti žaganja. Dolžina nihaja lista znaša 20 mm. Glede na uporabljeni list lahko ža¬ gamo les do debeline 65 mm (pri žaga¬ nju pod pravim kotom), barvne kovine do debeline 10 mm in jeklo do debeline G-M&M, proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Na vašo željo vam bomo poslali katalog in cenik programa XT. Ime in priimek:_ Naslov:_ Poštna št. in kraj: _ IZDELEK ZA DOM 3, 4, 7 in 8 na risbi 2 prikazani v merilu 1 : 5 in kotirani, obrise delov 1, 5, 6 in 9 pa prekopirajte na karton in izrežite, da dobite šablone. V kos varjene cevi iz¬ vrtajte 12 lukenj s premerom 8 mm in jih povrtajte z 10-mm svedrom (slika 4). Vrtalnik po možnosti vpnite v nav¬ pično stojalo. Dva para letev (3, 4), ki sestavljajo kanal nosilca, poskobljajte, da bodo popolnoma gladke (slika 5). Šablono za noge (1) položite na les, ob- črtajte s svinčnikom in izžagajte z elek¬ trično vbodno žago (sliki 6 in 7). Robo¬ ve obrusite ali jih dodatno obdelajte z električnim rezkalnikom, nato pa noge s tankimi, 35 mm dolgimi lesnimi vijaki 4 mm. Ce nekoliko sprostimo kolesce na zadnji spodnji strani orodja, lah¬ ko poljubno nastavljamo kot žaganja od 0 do 45° (v levo ali desno). Na levi strani ohišja je še priročen predalček za spravilo treh žaginih listov, ki so ob nakupu že priloženi. Njihova menja¬ va je hitra in preprosta. Poskrbljeno je tudi za odsesavanje lesnega prahu. Opisano orodje je spravljeno v trdnem plastičnem kovčku in stane 19-990 SIT (z DDV). Akumulatorski udarni vijačnik Black & Decker XTC 12IK Po zaslugi 12-voltne akumulatorske baterije z zmogljivostjo 1,7 Ah, nameš¬ čene v spodnji del gumiranega ročaja, ki zagotavlja zelo dober oprijem, to orodje lahko razvije kar 80 Nm navo¬ ra, zaradi česar je kos najzahtevnej¬ šim opravilom. Ža polnjenje baterije skrbi hitri 30-minutni polnilnik. Raz¬ meroma majhno ohišje, ki omogoča učinkovito delo tudi na težje dostop¬ nih mestih, se spredaj končuje s pose¬ bej oblikovanim vpenjalom hex 6,35 mm za vijače in druge nastavke. Šte¬ vilo vrtljajev od 0 do 2600/min oziro¬ ma udarcev od 0 do 2800/min izbira¬ mo z različno močnim pritiskanjem na vklopno stikalo, smer vrtenja pa s preklopnikom tik nad njim. Orodju, ki stane 29-990 SIT, je priložena pla¬ stična kaseta z 11 kosi kakovostnega pribora (4 vijači, 1 vmesnik, 3 natični ključi in 3 hitrovpenjalni natični klju¬ či). Vse skupaj je spravljeno v trdnem plastičnem kovčku. mi : 3 november 2005 45 IZDELEK ZA DOM 800 IZDELEK ZA DOM Kosovnica privijte k nosilcem (slika 8). Stik lahko utrdite še z lepilom. Sedaj nosilce po vsej dolžini robov namažite z lepilom in stisnite z nekaj mizarskimi sponami (sli¬ ka 9). Da se med sušenjem lepila ne bi premikali, mednje potisnite kar kovin¬ ski nosilec (4), ki pa se ne sme nikjer zatikati, sicer ga kasneje ne boste mogli izvleči. V vse tri lesene gumbe (10) z 10-mm svedrom točno na sredini izvrtajte pri¬ bližno 15 mm globoko luknjo in vanjo zabijte vložek z navojem (12); (slika 10). Odžagajte 60 mm dolg kos navojne pali¬ ce M 8 in ga kolikor morete trdno privij¬ te v en gumb, da se ne bo mogel odviti. Drugi gumb bo služil za utrditev nosil¬ ca pri nastavljanju višine stojala za note november 2005 47 MODELAR Stjepan Količ, s.p. Tovarniška 10 8250 Brežice Nakupovalni center Intermarket Tel.: 07 49 62 072 Faks: 07 49 62 073 GSM: 041 945 531 www.trgovinamodelar.com e-pošta: trgovina.modelar@siol.net delovni čas: od ponedeljka do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13 Tbni Clark IZDELEK ZA DOM (slika 11). Pokrov kanala (5) izžagajte iz 10 mm debele deščice in ga prilepite na njegovo mesto (slika 12). Ploščo (7), ki služi kot naslon za note, je najbolje narediti iz dveh plasti skupaj zlepljene 4-5 mm debele vezane plošče ali furniranega lesonita. Nekoli¬ ko nad spodnjim robom izžagajte utor, v katerega prilepite spodnji opornik za note (8). Stik utrdite z nekaj 20-25 mm dolgimi žebljički, ki jih previdno zabijte v spodnji rob plošče (slika 13). 18 mm, kar ustreza debelini kovinske¬ ga nosilca. Gibljivost stika zagotavljata sponski vijak (13) in gumb (10); (slika 13). Ker se včasih zgodi, da je treba na stojalo postaviti več listov, ki bi se na obeh straneh zavihali navzdol, so v vseh štirih vogalih plošče dodani stran¬ ski oporniki. Iz 5 mm debele vezane plošče izžagana dela (9) na sredini pre¬ žagajte, kot kaže slika 16. Da bi nosilce po uporabi lahko »pospravili«, so na ploščo pritrjeni z vijaki z vgrezno glavo (14), na katere so s spodnje strani pri¬ vite nizke samovarovalne matice (15); (slika 14). Pred sklepnim sestavljanjem vse lese¬ ne dele polakirajte oziroma pobarvajte. Želeni odtenek, ki naj čim bolj ustreza barvi pohištva in druge opreme, lahko dobite tudi z uporabo klasičnih vodnih lužil. Če koga vidne glave vijakov pre¬ več motijo, naj jih zakrije s plastičnimi okrasnimi kapicami (slika 15). Precej več dela z olepševanjem stoja¬ la za note si bo zadal tisti, ki bo ploščo (7) okrasil denimo z motivom violinske¬ ga ključa, lire ali česa podobnega. Ena od možnosti je tudi, da nanjo prilepite silhueto vašega nadobudnega glasbe¬ nika, ki bo tako še raje uporabljal svoje novo stojalo za note. Do takega obrisa je najlaže priti s pomočjo fotografije, ki jo povečate kar s fotokopirnim strojem (slika 16). Motiv izrezljajte iz tanke veza¬ ne plošče (slika 17) in prilepite na pod¬ lago (slika 18). Dve držali (6), ki ju prav tako kot noge naredite s pomočjo šablone iz kartona, na hrbtno stran plošče privijte z 20-25 mm dolgimi tankimi lesnimi vijaki. Raz¬ dalja med držaloma mora biti natančno mn 1 trgovina november 2005 © 1- Zbirka osmih lepo ohranjenih in še voznih Marklinovih tovor¬ nih vagonov iz leta 1946 in 1948. Vagoni velikosti HO, izdelani iz pločevine, so predvideni za tirno širino 16,5 mm. Takšne vagone si Y svoji zbirki prav gotovo želi imeti skoraj vsak zbiralec modelnih železnic, saj poleg zavidljive starosti predstavljajo tudi del tehnične dediščine. 2. Italerijev Superliner No. 3820 je nastal v priredbi celjskega mo¬ delarja Marjana Klenovška. 3. TIM Multishuttle, zmagovalni model šovprograma na letošnjega pokalu Ljubljane je izdelek Jožeta Čudna. Predelan demonstracijski model nosi tri priljubljena Timova papirnata letalca za spuščanje s fračo; tokrat v treh popolnih barvnih različicah, ki jih med poletom izstreli s pomočjo elastik, napetih na koncih vzletnih drč. Model Poganja 20-Ns motor. 4. Maketo oklepnika hrvaške domovinske vojne po imenu Straško v merilu 1 : 72 je v samogradnji izdelal znani hrvaški maketar Vojislav Jereb z otoka Krka. 5. Lepo izdelani F-16 C je na prvem maketarskem Pokalu mesta Črnomelj predstavil Aleš Bedič iz Belce in z njim osvojil 4. mesto med maketami letal v merilu 1 : 48. Foto: N. Čuden, M. Klenovšek, A. Kogovšek in /. Kuralt EKTJVU Samo S Sagem MyX5-2v 21.900 SIT MobiČuk Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. mobi ZA VSAK ŽEP WWW.MDBITEL.SI 28 • TIS.:3 • november 2005 TELI 3 • november 2005 • 21 24 • TEE.I 3 • november 2005 TIRI 3 • november 2005 • 25 ILI3 . november 2005 TEKI 3 • november 2005 • 27 M M