177. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. avgusta. XXIII. leto, 1890. Iihaja vsak dan mve£«*r* iziniSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ak e dežele za vse ieto 16 gld., z»>. pol leta S gld., za četrt lera. 4 gld., /.a jeden mesec L gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oz nani la. plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če »<• oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in rtpravništvo je v Gospodskih ulicah št. i.: Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Za slovenske posojilnice. S Krškega, 3. avg. [Izv. dop.] V slovenskem listu je bilo brati v dopisu iz Celovca, kako potrebno bi bilo, da bi se „zveza slovenskih posojilnic" zopet bolje oživela, čvrstejše delovala in osobita novim posojilnicam pod pazduho segala, zlasti v tem oziru, da bi jim do denarnih zalog pripomagavala. Na tem nedostatku hira res prvotno marsikatera nova posojilnica, katero so osnovali navadno taki domoljubi, kateri razpolagajo le z velikim domoljubjem, a z malimi denarnimi sredstvi. Takih slučajev je gotovo največ na Koroškem, kjer imajo razmerno že zdaj največ posojilnic in kjer se jih .snuje baš letos kaj veliko. Zavoljo tega je došel opravičen glas s Koroškega, naj bi »zveza slovenskih posojilnic" posredovala, da dobe manj krepke posojilnice potrebno denarno zalogo. Tudi jaz želim, da bi se o tem razpravljalo pri občnem zboru „zveze". Dokler pa o tem „zveza" ničesar ne ukrene, dovoljujem si jaz omenjenemu dopisniku na podlogi došlih mi računov (za 1. 1889.) vseli slovenskih posojilnic sledeče svetovati: Največ izhajajo slovenske posojilnice z lastnimi novci, t. j. z deleži in hranilnimi ulogami svojih udov in hranilničarjev. Na posodo jemati jim je le malo treba. Od 35 slovenskih posojilnic je imelo le 10 posojilnic 1. 1889. izposojil v skupnem znesku 76.553 gld. in sicer na Štajerskem 54.553 gld., na Kranjskem 15 000 gld , na Primorskem 7000 gld., na Koroškem — gld. Iz tega se razvidi, da bo baš na Koroškem, kjer je lani že osem posojilnic poslovalo, s svojimi zalogami si pomagali. Navadno imajo naše posojilnice še skoro preveč denarnih zalog, katere morajo potem v druge zavode na nižje obresti nalagati. Pri tujih zavodih so imele 1. 1889. naložene h In venske posojilnice to-le svote: na Štajerskem 181.317 gld., na Kranjskem 31.541 gld., na Primorskem 1 gld., na Koroškem 6577 gld., skupaj 219.436 gld. Preveč hranilnih ulog je morala imeti zlasti Mariborska posojilnica, ki je imela naloženih drugej 88.255 gld.; zanjo pride Ljutomerska (38.777 gl.), potem posojilnica Ljubljanske okolice (15.123 gld.), potem Makolska (14.106 gl.), Š.oštanjska (14.100 gl.), Vrhniška (13.070 gld.), Celjska (11.390 gld.) itd. Vse te posojilnice vlagajo svoje denarje v druge zavode, v hranilnice, v poštno hranilnico in druge posojilnice. Gotovo bodo pripravljene, primerne svote uložiti tudi v nove posojilnice. Saj imajo še na Koroškem 4 posojilnice male Bvote pri drugih zavodih, n. pr. Št. Jakopaka (3280 gld.), Šmihelska (1500 gld), Celovška (1100 gld.) Pod jako ugodnimi pogoji utegnejo posojilnice primerna posojila dobiti pri mestni hranilnici v Ljubljani. Drugod ga iskati pa ne kaže. Pri „Narodnem domu" v Ljubljani ga je n. pr. iskala slovenska posojilnica brezuspešno, baš tako pri kranjski hranilnici, ki je sicer letos razglasila, da da 10.000 gld. brez obresti, ali pa na jako nizke odstotke posojilnicam, ki so osnovaue po načrtu Rtifeisena. Z ozimni na ta razglas se jo obruila neka kranjska posojilnica na ta bogati denarni zavod, a dobila negativen odgovor. Morebiti je postavila kranjska hranilnica svoto od 10.000 gld. le za „parado" v proračun za 1. 1890., ali pa jih misli nakloniti le „Vorsehuss-vereinom" z nemškimi pravili kje na Kočevskem. L. Domoljubje! Slehernega omikanega naroda sveta dolžnost je, slaviti može, kateri so mu darovali vse svoje duševne moči, ga budili in navduševali s svojimi govori in pesnimi ter pomagali mu do višje stopinje omike in izobraženosti. Jeden teh duševnih velikanov našega naroda je „notranjsai slavec", nesmrtni Zložil je brez Števila krasnih pesnic, mnoge z napevi vred, ki so se udomačile ne le po slovenskem, ampak po vsem slovanskem svetu. Spominjumo le na mile pesni: „Po jezeru", „Mila lunica" itd. — Vilbar je bil ob jednera dramatik. Spisal je mnogo glediščnih iger, ki so se z najboljšim uspehom igrale po slovenskih odrih. — V zvezi z Levstikom je deloval tudi ua nehvaležnem časnikarskem polji, s katerega ga je bila odločna pisava spravila v ječo na Žabjak. — Bil je mož jeklenega značaja, navdušen Slovenec do zadnje žilice svojega bitja. Ta odlični narodnjak jo v trgu Planina na Notranjskem dne 7. sept. 1818 v hiši št. 74, ki še sedaj nosi ime „Vilharjeva hiša", ugledal luč sveta. V hvaležen spomin je dalo „Slovensko pisateljsko društvo" v njegovo rojstno hišo 1. 1888 vzidati spominsko ploščo. Slovesnosti odkritja to plošče pa še do današnjega dneva ni bilo, dasiravno so Planinski rodoljubje že 1. 1888 vse pripravili za njeno praznovanje. Zaradi neljubih zadržkov iu pomišljajev se je ta narodna svečanost odlagala od leta do leta. Odbor tukajšnje čitalnice se je z nova poprijel te stvari in pozivlje danes vse slovenske rodoljube, v prvi vrste Notranjce, naj drago volje pripomorejo, da se „Vilharjeva slavnost" letos po vsaki ceni praznuje. Rodoljubnih odličnjakov je v Planini silno malo, prosto ljudstvo pa vsled vsakoletnih povodnij jako ubožno. Ob svojih močeh ne zmagamo troškov za slavnost, da bi bila dostojna nesmrtnega pesnika. Rodoljubje, ki dela Vilharjeva poznate iu Čislate, zlasti vi Notranjci, nabirajte vsak v svojem kraji prostovoljne doneske za Vilharjevo slavnoBt in pošljite jih vsaj do 15. avgusta na odbor čitalnice v Planini! Ako nas ne ogoljufa upanje, nam bode mogoče kmalu potem povabiti vaB na Vilharjev dan v Planino. častit neumrljivega MiroBlava. Ako bi nam pa tako malo denarne pomoči došlo, da bi alavnosti v večji meri no mogli prirediti, napravi čitalnica v dan 24. avgusta skromno besedo Vilharju v čast, nabrani doneski pa se do-lože k zakladu za njega nagrobni spomenik. Planina, dne 1. avgusta 1890. Odbor čitalnice. Politični razgled. IVotraitJe dežele. V Ljubljani, 4. avgusta. Volitve na Solnog vaškem. Dunajski „Vaterland" se hudo jezi, da so nekateri duhovniki pri volitvah podpirali Lienbacher-jeve pristaše in liberalce. O jednem župniku pripoveduje, da je s svojim glasom pripomogel, da je propal LISTEK. Iz nočnega pohajanja. (Vuk i napisni E. Jelinek; poslovenil V. Nevin. (Dalje.) Pan KBaver je vzdihnil globoko in, zapalivši si novo cigareto, nadaljeval: „Končno se je približal usodni večer. Vse je bilo v največjem redu, naših skrbuih priprav ni zadela uiti najmanjša nezgoda. VrŠek naše zabave — glediška predstava — napenjal je zvedavoBt vseh gostov, katerih Be je zbralo ta večer neobičajno mnoštvo. Sicer pa ni bila to nobena igrica, ako uvažujete, da za vse izvršitve našega dramatičnega podjetja so bile „imenovane" in „odločene" osebe primernega poklica. Tako nam je vse slikal Vacek K—i, režiser bil je stari gledišni diletant pan S., gardobijer profesor J. (on nam je izgotovil znamenite načrte Pariške mode pred 50 leti), rekviziterka je bila gospica Louisa, bona pri gospej starostinej itd. Skratka uradov in častij mnogo, zato tudi mnogo zanimanja. Le mimogrede omenjam, da je na pr. gospica Louisa kot ekviziterka imela dolžnost, skrbeti, da bi ležala na mizi skrinjica, da bi visel na dverih ključ, da bi ura kazala res čas, o katerem se je govorilo, ib bi meni, Amedeeju ne opustila pred Četvrtim prizorom dati potrebni v tem nastopu zapečačen list itd." »Ali bodite tako laskavi, ne govorite o postranskih rečeh, neizmerno sem zvedav na posledek . . ." dovolil sem si prerušiti pripovedovalca nekoliko nepotrpežljiv po dozdevno preobširnem opisovanji teh priprav. „Oprostite", odgovoril je pan Ksaver, „takoj se vam pojasni, zakaj vas zadržujem z opisovanjem dozdevno postranskih okolnostij. To so prav za prav glavne reči kajti postale so prav povod neutešenih nasledkov ... To glejte! Pred samim pričetkom igre šli smo ven oblačit se. Stoprv na javišči sošel sem se z Delfiuo, katera je imela pred tem, kakor jaz, opravilo z garderobo. Bilo je to za naji oba nemalo prehvapljeuje, ko sva se videla v navadnej toaleti Pariške pikanterije. Povabnost Delfinina storila nas je naravnost, brezumne. „Kako ste krasni, kako ste čarobni!" treslo se je proti volji na UBt-nicah vseh. Da . . . odkritosrčno rečeno, niti besede nisem bil zmožeu, občudoval sem le s silo krase, meni tako blizke, ah. tako blizke . . . Kaj naj rečem o tem obličji preljubeznjivo se smehljajočem in žarečem, o tem ramenu belem in životu nežnem ... o vsem tem, kar po Bogu le Rafael dosega. Na grlu svetilo se je demantovo okrasje, ali lesk njegov bil je tema proti prijateljske] iskri, vtrinja-jočej se mi nasproti iz čarobnega njenega očesa . . . Pan Ksaver je zopet umolknil za trenotek. Kakor v sanjah je gledal pred se in njegove ustnice je Bpreletaval pospeh v drhtenje zatrte bolesti. Stoprv čez nekaj časa je nadaljeval. „ Končno odgrue se zastor. Tako, kakor na odru, namerjene so bile tudi iz gledališča oči vseh pred vsem k Deltiui. Stareje dame so s posebuim veseljem namerile k njej svoja stekla in iz mnogih ust doletel je do mene izraz razkošnega občudovanja. Vse to me je uapolujevalo z nekakim čudovitim ponoBom, ali jemalo mi je poleg tega popolni mir, potreben k igri. Igral sem slabeje, nego sem poprej mislil. Delfina mi je misli preveč raztresala in razruševala. Zato je igrala Delfina s čarobnostjo nesmrtne Rahelke, osobito v ljubavnem prizoru. V mojem objetji, z glavico naslonjeno na moje senci — dosegla je ogromen uspeh. Izvršila je to tako lepo, da je jelo naše občinstvo burno, naudušeno srčno ploskati. Kako mi je bilo, sam ne vem, spominjam se le, da je glasno bilo srce, in da sem gr. Chorinskv, drug župnik je pa za svojo ključarico, ki ima kot pocestnica tudi volilno pravico, volil liberalca. Da je bila vsa duhovščina jedina, bi zmerni konservativci ne bili izgubili večine v deželnem zboru. Deželnozborake volitve so torej na Solnograškem zasejale razpor celo mej duhovnike. Mnogi župniki mislijo, da v političnih zadevah ne gre vodstvo v prvi vrsti škofom. — Mnogo se je ugibalo, kdo bode solnograški deželni glavar. Konservativca vlada skoro imenovati ni mogla, ker so konservativci izgubili večino. Taaffe bi bil najbrž izbral za to mesto Lienbacherja, da neso konservativna glasila naglašala, da jim je ljubši liberalec nego Lienba-cher. In vlada je res ugodila njih želji in novim deželnim glavarjem imenovan je liberalni poslanec notar Harrer. Medicinske fakultete v Črnovcih ne bode še tako hitro. Gauč se je izjavil, da razmere za medicinsko fakulteto v Ćrnovcih še neso godne. Če se bode osnovala kaka medicinska fakulteta na vzhodu države, bode se v Levovu. Nemški liberalci seveda neso prav zadovoljni s tako izjavo, kajti v Črnovcih bi se predavalo v nemščini, v Levovu se bode pa v poljščini. Vlada pa ne more prezirati poljskih želja, ker brez Poljakov nema večine. V nanje države. Volilne agitacije v Srbiji. Za naprednjake razmere ne stoje najbolje in zatorej so sklenili, da postavijo le v nekaterih okrajih kandidate. Mej liberalci ni jedinosti. Mladolibe-ralci hočejo postaviti svoje kandidate. Nejedinost mej opozicijo pa jako ugaja radikalcem, kateri bodo po novih volitvah skoro gotovo dobili znatno večino. Relidov na dopustu. Ruski veleposlanik v Carigradu Nelidov odšel je na trimesečni dopust. Da ruski zastopnik odhaja na tako dolg dopust, to pač kaže, da Rusija v kratkem ne namerava začeti nobene posebne diplo-matične akcije v orijentu in tudi ne pričakuje ka-cih prememb v Bolgariji. Nemiri v Carigradu. Zaradi nemirov zaprli so blizu tristo Jermen-cev. Oblastva so po hišah tudi iskala orožja, pa brez vspeha. Sultan je naročil patrijarhu, da naj v pastirskem listu zabiča pokorščino deželnim zakonom. Shod jermenskih veljakov je sklenil zahtevati od vlade, da zboljša stanje prebivalstva v Jermeniji. Patrijarha hočejo Jermenci še 14 dnij čakati, da da demisijo, potem ga pa bodo veljaki pozvali, da se umakne. Porta je poslala velevlastim noto, v kateri pojasnjuje nemire in skuša njih pomen, kolikor se da, pomanšati. Klasični jeziki na ^Norveškem. V norveškem državnem zboru so se poslanci močno pritoževali proti uredbi sedanjih gimnazij, Celo već gimnazijiskih učiteljev, ki že po 20 let poučujejo stare jezike, se je pritoževalo o neplodo-vitosti jezikoslovnih študij. 15 akademično izobraženih govornikov je govorilo proti starim jezikom in pozivali so vlado, da odpravi grščino popolnoma iz srednjih šol, latinščino naj pa obdrži kot neobvezni predmet. Gimuazijski nadučitelj je izjavil, da so vsi mlajši jezikoslovci za omejenje učenja starih jezikov, neki nadžupnik 8e je odločno izrazil proti latinščini in grščini. Jeden poslanec je dokazoval, da se klasično izobraženje ni v nobenem oziru obneslo Dva cerkvena propovednika sta se pritoževala, koliko se z latinščino in grščino zgubi časa, ki bi se lahko za potrebnejše predmete porabil. Poslanec Ullman je drastično slikal, kako se poučuje, da je Cezar z zvijačo in 8 tem, da je pobil na tisoče ljudi j, osvojil si Galijo, kako učenci iz Sallusta izvedo, kak malopridnež je bil Katilina. Ovid je jene nokolikrat zarekel. Imel sem vedno nekaj inega j na jeziku, nego, kar mi je igra g. Guilleminova nakladala v dolžnost govorit. Najraje bi bil mesto vseh teh fraz izrazil iz sebe naudušeno priznanje ljubezni: „Ljubim!" Okolu te besede, pročutjene do uajtajnejih globin, sukal se je v tem trenutku ves moj svet, vse hrepenenje mojega živeuja! In ko sem stal za kulisami, pričakujoč bodočega prizora, pazil sem malo na svojo ulogo, in ves Bem se utapljal v čarobno videnje nepozabne Delfine. Videl sem le njo . . . Moje naudušenje ni ostalo tajno Delfini, vedela je dobro, kaj se v meni godi. Za tem me opozori režiser na prizor četvrti . . , veste, na prizor s pisemcem. Siva gospodična Louisa, naša rekviziterka, dala mi je prav v tem tre-notku potrebno k igri pisemce. Bilo je lepo, ljubavno rdeče, lepo zapečaćeno. V tem začujem svoje znamenje. Zopet stopim na oder. Kratki moj dialog z Delfiuo se je skončal s tem, da sem izročil čarobnej Adrieni pisemce, kakor sem zgoraj omenil. VBe je šlo tako, kakor je to predpisal gospod Guillemin v svojej veseloigri. Adriena je vsprejela pisemce z Ijubeznjivim smehljajem, je odprla, ali jedva je je preletela z očmi, obledela je vidno. Tresla se je na vsem životu. dini pravi pesnik, pa ga v šolah kot vnevarnega" prozno obstrižejo Od Tacita dobe učenci le pohabljene odlomke. Zadnji govornik pastor Ostedal je toplo pripuročal učenje novib jezikov in zahteval, da se srednje šole postavijo na čisto novo podlago. Srednjeameriške zadeve. V Srednji Ameriki so velike zmešnjave. Vojna mej Guatemalo in San Salvadorjem še ni končana. V poslednji državi se je spuntal general Rivas in prisvojil glavno mesto. General £zeta ga je pa premagal, vzel zopet glavno mesto, Rivasa pa velel ustreliti. Dopisi, Iz Celja 3. avgusta. [Izv. dop.] Seme, zasejano po nekaterih naših gorečih rodoljubih, palo je na rodovitna tla; J.r je pognalo in obeta nam krasnega sadu. Osnovalni odbor »Celjskega Sokola" vzbudil je idejo, katera je v nas že nekako tlela, in se pri rodoljubnosti in zavednosti štajerskih Slovencev v kratkem oživeti in uresničiti morala. — Veselje in narodni ponos morala sta prešinjati vsa-cega, kdor je opazoval, kako se je v teku nekaterih dnij napolnila pola s pristopajočimi udi iz mesta in okolice, kako je drug za drugim odvrgel vsak itak ne umesten pomislek, in kako so se ' znatne svote polagale na narodni žrtvenik, za narodno stvar. In občni osnovalni zbor! Bil je mnogobrojno obiskan; naša vrla duhovščina iu inteligencija zlasti pa mladina naša prišla je kot jeden mož in s tem jasno dokazala, kako živo se je Čutila potreba po novem agilno delavnem društvu. Poročila osnovalnega odbora, zlasti poročilo o požrtovalnih darovih ustanovnikov »Celjskega Sokola" vzelo se je z živahnim odobravanjem na znanje. In opravičeno! Mlado društvo naj vender krepko stopi pred svet, s podlago, katera izključuje vsako biranje in spanje. — To podlago ustvaril si je „Celjski Sokol" že skoraj z darovi rodoljubov, ki stoje v prvih vrstah pri narodnem delu, četudi neso preobloženi s posvetnim blagom. — V leto« viščih pa imamo še nekatere naših veljakov, ki bodo gotovo znatno pomagali k častni ustanovitvi. — In tako je prav! — Volitev staroste in odbornikov vršila se je gladko; starosta g. dr. Jos. Vrečko, izvolil se je jednoglasno; v odbor volili so se gg.: dr. Ivan Dečko, drd. Aud. Dominkuš, drd. Jos. Georg, Milan Hočevar, Fran Lončar, dr. Drag. Treo in Dragotin Vanič — Kakor Čujemo, se je odbor tudi že razdelil svoje naloge: poostarosta g. doktor Ivan Dečko, tajnik g. dr. Dragotin Treo, blagajnik g. drd. Jos. Georg, iu orodjar g, Fran Lončar. Tako je torej že vse pripravljeno za daljno delovanje. Poročalo se je tudi ob osnovalni slavnosti, katero namerava „Celjski Sokol" prirediti dne 7. in 8. septembra. Po poročilu moremo sklepati na velikansko narodno slavnost, kakor smo jih še malo doživeli na Štajerskem. Zlasti nas je razveselilo naznanilo, da bodo tudi bratje Hrvatje in Čehi odlično zastopani pri tej slavnosti, katere se bodo, kakor se sploh upa in nadeja, slovenska sokolska in pevska društva kolikor mogoče korporativno udeležila. Veseli nas tudi, da namerava odbor glavni del shivnosti preložiti v Žalec, — da ne bode Pomislite si, kako smo se prestrašil. Navzlic vsej vidnej zbeganosti izgovorila je svojo ulogo vender. Napovedač je obupaval, ker Adriena je lovila le posamezne besede, tako, da je izgubilo njeno pripovedovanje ves zmisel. Vse njeno vedenje se je na-nagloma premenilo ter svedočilo o velikej razburjenosti. Na Delfiuinem obličji videl se je očitno silen nepokoj, nekaka smrtna tesnost, kar je povsem mnogo škodovalo dobremu zaključku naše veseloigre. K sreči ni bilo več daleč do Konca in za tre-notek padel je zastor. Mej tem, ko je hvaležno in milostno občinstvo, dasi po nepričakovanem projavu nekoliko prestrašeno, živahno ploskalo vsem dej-stvujočim, hitela je Delfina v oblačilnico. Sledil sem jej do dverij. Bolestna njena nedra dvigala so se burno, iz njih drl je težek dih. Pisemce, shranjeno za pasom nežnega boka, stiskala je ognjenično. Obličje njeno je postalo popolnoma mrtvaško bledo, tresla se je, opotekala se . . . Še preje, nego sem jo mogel vprašati: „Gospića, kaj vam je ?" izginila je za dvermi. Vse to je bilo delo in utis nekoliko minut. Ni bilo torej dosti časa, da bi se posamezne okolnosti zadosti uvaževale. (Dalje prih.) „Sokol" preveč klal v oči Celjskih prenapetnežev. Narodni naš Žalec ima torej pričakovati gotovo tudi nekaj lepih ur, katere vrlim našim tržanom iz srca privoščimo. — Kakor čujemo, so se posebni odseki za slavnost že ustanovili in bodo, kakor hitro mogoče izišla vabila. Tudi telovadno orodje se je že naročilo od slovanske tvrdke s Češkega. — Mi Slovenci spodnjega Štajerskega pa se nadejamo, da bode „Celjski Sokol" v zvezi z ostalimi narodnimi društvi zopet nov korak na narodnem polji, da bode novo društvo — telovadni in kolesarski oddelek — budilo narodno zavest zlasti v Celjskem mestu in naših trgih, ter vabilo k sebi zlasti našo mladino ž ujenimi mladostnim ognjem, ž njenimi domoljubnimi sici. — In v ta namen: Živio „Celjski Sokol! Domače stvari. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v torek 5. dan avgusta letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. L Oznanila predsedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo a) o vlogi pekovskega društva gledć prepisa pekovske hiše štev. 33. na sv. Petra cesti; b) ob imenovanji nekaterih okrajnih načelnikov. III. Finančnega odseka poročilo o skontrovanji mestne blagajnice dne 18. junija letos. IV. Stavbinskega odseka poročilo a) o gradnji novega mostii čez Maligraben; b) ob otvorjenji in kanalizovanji nove ceste poleg Trpotčeve hiše od Resljeve ceste proti Pristavskim ulicam, o prošnji za nova kanala v Parnih in Kolodvorskih ulicah in o prošnji za napravo nove ceste z Vrtače preko nekdaj Zevniko-vega sveta v Gradišče pa za nov kanal z Vrtače do Ljubljanice; c) o nekem prizivu v stavbinskih stvareh. V. Poročilo združenega olepševalnega in finančnega odseka o stavišči za Sokolski dom. VI. Občinskega svetovalca J. S. Benedikta samostalna predloga: a) da naj se v dolenjem delu Latterma-novega drevoreda (takraj železnične proge) nastavijo nove klopi; b) da bodi mesto vsak večer raz-svitljeno ne gledč na mesečino. — (Shod abiturijentov.) Danes ob 11. uri se je vršil v čitalnični dvorani slavnostni vsprejem, katerega se je udeležilo nad 100 slov-venskih abiturijentov. Došlecem nazdravil je upravnik tukajšnje zadruge Žener, katerega poadrzp se je z gromovitim vsestranskim „živio" vsprejel. Na to došel je na čelu Ljubljanskega odbora prvo-mestnik Ven ca j z in prevzel vodstvo vsprejema. Najprvo je nagovoril pričujoče, na kar so se javili na čelu posamnih zadrug upravniki in prvomestniki: Strgar (Novomesto), Faganelj (Gorica), Pirtošek (Celje), Žmavec (Maribor), Ebner (Celovec), Sonc (Trst) in Vencajz (Ljubljana). Vsi govori vsprejeli so se z naudušenimi „živio"-klici. Vsprejemu sledilo je vsestransko predstavljanje in koncem še nagovor prvomestnika Vencajza, na kar se je udeleženištvo mej burnimi živioklici oddaljilo. Po končanej veselici natančnejše poročilo. — (Pevska slavnost v Mariboru.) V zadnji štev. „SIov. Gospodarja" prijavlja odbor slovesnosti naslednji poziv: „Dne 10. avgusta priredi slovensko pevsko društvo v Mariboru na vrtu (Gam-brinushalle) velik koncert. Nad 200 izurjenih pevcev in pevkinj bodo skupaj prepevali naše lepe slovenske pesmi s spremljevanjem 40 vojaško izurjenih godcev. Kdor ima srce za lepo petje, naj ne zamudi te lepe prilike, naj ne gleda na male stroške in naj se udeleži velikanske svečanosti. Naši vrli boritelji, koroški Slovenci, nas bodo v ogromnem številu prvikrat na slovenskem Štajarskem počastili; s Kranjskega se jih pripelje s posebnim vlakom in s Hrvaškega se je več društev napovedalo. — Dolžnost naša je torej, da jih sijajno vsprejmemo, zato vabimo vse štajerske rodoljube, da se udeležijo koncerta in nadjamo se, da dne 10. avgusta nobeden narodnjak ne bo doma ostal, posebno pa pričakujemo, da se bo naš kmetski stan, kateri je pri zadnjih volitvah svojo narodnost tako sijajno pokazal, tudi na dan koncerta v naši sredini ter se z nami veselil in tako k olepšanju veselice pripomogel. Torej na svidenje v Gambrinuso-vem vrtu, dne 10. avgusta ob 5. uri popoludne." — („Celjskega Sokola" ustanovna svečanost) živo zanima tudi hrvatske kroge. Celo „Agramer Ztg." naznanjajoč jednoglasni sklep Zagrebškega „Sokola", da se vdeleži slavnosti, pristavlja: „Sedaj je stvar društvenikov, da si z izredno mnogobrojno udeležbo pridobe zaslug za dobro in plemenito stvar." Na- dejati Be je istinito, da bode to jedna najlepših in znamenitih slovenskih slavnostij. — (Separatni vlak) odšel bode iz Ljubljane ob pol peti uri, ker morajo pevci biti pri skupni glavni Bkušnji. — Prosimo vse one, ki se slavnosti udeleže, to javiti vsaj do četrtka gosp. Drag. Hribarju ali kustosu Ljubljanske čitalnice. — (Poročila) sta se danes gospod Jakob Furlan, mestni učitelj v Ljubljani, z gospodično Marijo Čamloh, in gospod Josip Gregorin, učitelj na Černučab, i gospodično Ivanko Tomšičevo v Velikih Laščah. — (Ljudska vese1 i c a Šišens ke čitalnice) privabila je precej mnogobrojno občinstvo na Koslerjev vrt in vršila se je v najlepšem redu. Da je bil obisk, posebno kar se tiče Ljubljanskih narodnih krogov, manjši, nego bi bilo pričakovati, temu bode najbrž krivo, da je zdaj mnogo domoljubov razkropljenih po deželi, malo pa je morda tudi uplivala današnjega večera beseda, ki se bode vršila v čitalnici. Veselico Bta počastila z navzočnostjo g. okrajni glavar Mah ko t in državni poslanec g. dr. Ferjančič. Vse točke vsporeda vršile so se točno. Posebno simpatično bile so pozdravljene brdke pevke, nastopivše v mešanem zboru. Peli so se trije mešani in trije moški zbori prav dobro, in nekateri morali so se ponavljati vsled burnega odobravanja. Deklamacijo, S. Gregorčiča „Blagovestnikom", govoril je prav dobrog. P. Bi z-jan, po prvih številkah vsporeda pa je nastopil čitalnice predsednik g. F. Dren i k ter povdarjal praznik cesarske obitelji, katerega čitalnica Šišen-ska slavi danes z navadno svojo letensko veselico. Zaklical je: Živela visoka zaročenca, slava visokima njihovima roditeljema, posebno pa presvetlemu našemu vladarju! Godba zaigrala je cesarsko pesem, katero je vse občinstvo poslušalo stoje, in za doneli so trikratni živio- in slava-klici. Novost, ki je našla splošno priznanje, bila je prodaja narodnih orehov, katerih so brdke prodajalke pevke prodale cele košarice. Nekateri hvalili so prav zelo jedra teh orehov, v katerih so se nahajale različne stvari, kakor da jih je pričaral vanje kak Bosco. Zvečer zažigali so se umetalni ognji in mladina zasukala se je v salonu pri zvokih vojaške godbe. Da je vojaška godba, kakor vselej, tudi včeraj svirala prav izvrstno, razume se. Zamolčati pa ne smemo, da za 11 številk je jedna sama slovanska v vsporedu bila vender premalo. O tem čuli so se razni opravičeni glasovi. Morda je tudi to uplivalo na obisk? — (Zveza kranjskih prostovoljnih gasilnih društev) odposlala je nač. g. Dober-leta in odb. gg. Gerberja in Juvančiča poklonit se g. ces. svetniku M urniku in naznanit mu, da je jednoglasno izvoljen „Zvezeu častnim članom. Gospod ces. svetnik M u r n i k se je prav srčno zahvalil, obetajoč, da bode prostovoljna gasilna društva vedno rad podpiral, kakor doslej. — (Iz Ribnice) se nam piše dne 3. t. m : Tukajšnji občinski zastop imenoval je v včerajšnjej 8\ojej seji prof. Frana Š u ki jota in c. kr. okrajnega sodnika Frana V i š n i k a r j a častnima občanoma. — (Praznik pore i j un k u 1 e) pretekli petek in soboto bil je jako mnogobrojno obiskan. Kmetskoga ljudstva nabralo se je, kakor že leta ne. Frančiškanska cerkev, Marijin trg in vse bližnje ulice bili so polni romarjev in romaric. Nereda ni bilo nobenega. Le dvema neprevidnežema ukrali so žepni tatovi v gneči jednemu srebrno uro in veri žico, drugemu listnico s 35 gld. denarja. Tatovi so jo popihali brez sledu. — (Zgradba novega gledališča.) Maverjevo vilo podrl je pretekli teden stavbinski podjetnik g. Tdnnieu do tal in jutri začne se kopati temelj. Večina večjega drevja se je posekala, nekatera drevesa pa so se presadila na vrt deželnega dvorca in pred novo vojašnico. Presajanje vršilo se je jako oprezno, vender se ne ve, se li primejo vsa drevesa. Veliko lepih rož, tujih cvetlic in živa ograja so se z deskami zavarovale, da se v jeseni presade. Tudi kostanje v Lattermanovem drevoredu je raeRtni ekonom prav previdno zavaroval, da vsled zgradbe no bodo poškodovani. — (K „Zvezi kranjskih prostovoljnih gasilnih društev") pristopila bo doslej sledeča gasilna društva: Ljubljana, H iza vik, Spodnja Šiška, Postojina, Planina, Borovnica, Polhov-gradec, Mirnapeč, Rudolfovo, Tržič, Domžale, Trebnje, Kranj, Litiju, Škofjaloka, Begunje, Šmartin pri Litiji, Radovljica, Vrhnika, Kočevje, Veliki Otok, j Mokronog, Št. Jernej, Krško, Radeče, Št. Vid pri Zatičini, Rakek, Bohinjska Bistrica, Dolenji Logatec, Toplice. — (Zavetišče za mlade ženske posle) oa Poljanski cesti, kjer je bila poprej otroška bolnica, je sedaj ukusno dozidano in povBem gotovo in se bode v kratkem otvorilo. Namen temu zavodu bode, vzgajati pridne in vešče hišine in kuharice. Odboru na čelu je grofica Auerspergova. Za nakup stare otroške bolnice daroval je 20 tisoč goldinarjev dobrotnik, ki neče biti imenovan. — (Spomin na bitko pri Jajcih) praznoval bode naš domači pešpolk baron Kuhn št. 17 v „suhi'in bajerji" in na vojaškem strelišči, katero bode v ta namen lepo okrašeno in zvečer razsvetljeno. Dopoludne bode streljalo moštvo za dobitke v denarji, katere so poklonili častniki domačega polka, popoludne pa bodo streljali častniki za jako dragocene dobitke. Ves dan bode svirala vojaška godba in bode tudi občinstvu dovoljen pristop na slavnostni prostor. — (Ogenj.) V soboto ponoči pogorela je neka prazna koča na I lovci. Da požara ni naznanil strel z Gradu, kriva je bila gosta megla, ki je zapirala ves razgled. Koča bila je zavarovana. — (Semenj za čebulo in Česen) bil je v soboto na cesarja Josipa trgu. Obojega blaga bilo je izredno veliko, a niti čebula niti česen zaradi preobilne pomladanske moče nesta bila še popolnoma godna. Zatorej so kupci bili oprezni, cena pa nizka. Dve rešti čebule ali pa česna stali sta 6 kr. pozneje 5, popoludne 4 kr., in če je kdo kaj več kupil, celo 3 kr. — (Pekovskih pomočnikov strajk) končal se je jako hitro, preteklo soboto. Sedem pekovskih pomočnikov odpravili so po odgonu, ker so bili brez dela in neso v Ljubljano pristojni. Ostali pomočniki začeli so zopet delati po prejšnjem redu. — (Okrajna bolniška blagajna Ljubljanska. ) Od početka, 1. dne" avgusta 1889, preteklo je 31. dnem julijem mesecem prvo leto upravne dobe in iz računskega zaključka razvidijo se nastopne številke : Vseh dohodkov bilo je 14367 gld. 76 kr., vseh troškov pa 13821 gld. 58Va kr., torej je koncem upravne dobe jednega leta prebitka 546 gld. 17V.; kr., troški razpredelijo se takole: Bolnikom se je izplačalo podpor 6237 gld. 86 kr., zdravnikom in za kontrolo bolniško 2313 gld. i)0 kr., za medikamente in druga lečilna sredstva 1133 gld. 38 kr., bolniškoo8krbovalnih troškov 845 gld. 58 kr., po-grebščin 384 fl., upravnih troškov 2782 gld. 35 kr., raznih troškov je 77 gld. 23 kr. in povračil na prispevkih bilo je 47 gld. 28Va kr. Iz statistike je razvidno, da je obolelo 719 moških in 101 ženskih udov ter umrlo 22 moških in 4 ženskih udov. — (Zvita tatica.) V neki Ljubljanski hiši zginil je zadnje dni dragocen briljanten prstan. Kdo bi ga bil zmaknil, se ni znalo, a ker je le kuharica imela pristop v sobo, kjer je bil prstan spravljen, potipali so jo, seveda z ne baš prijetnim „su-kurzom". V prvem hipu klicala je kuharica kot brumna ženska vse svetnike na pomoč, ko pa je uvidela, da jej to ne pomaga, vrgla se je na kolena in izvlekla zastavni list tukajšnje zastavljalnice, iz katere ga bode treba rešiti. — (N o v a zgr ad ba.) Tik nove jednostropne Povšetove hiše v Poljskih ulicah, zgradil bode stavbinski mojster gosp. Filip Zupančič novo dvonadstropno poslopje. Delo se prične še letošnjo jesen. — (Povodom poroke nadvojvodi nje Valerije) bila je včeraj S. t. m. v Št. Lambertu slovesna služba božja, katera se je skončala z zahvalnico „Te Deum" in s cesarsko pesnijo. Grom topičev je naznanjal na vse strani pomenljivi dogodek, o katerem je pri cerkvenem govoru jedrnato in navdušeno govoril g. župnik Berce, poživljajoč svoje župnjane k ljubezni in udanosti k vladajočej hiši in k mogočnej Avstriji. — (.Učiteljski Tovariš.") Glasilo „Slo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani ima v 15. in 16. štev. nastopno vsebino: Vesel dogodek v Najvišji cesarski obitelji. — Estetika v ljudski šoli. — Obrtne nadaljevalne šole in njih nadzorstvo. — O dobavi učil. — Občevanje z učenci po-četniki. — • Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Dopisi. — Vestnik. — Uradui razpisi učiteljskih Blužeb. — (Zanimiva redkost.) Iz Šempasa se nam piše dne 3. t. m.: Že nekaj dnij čujemo zopet slavca pevati. O tem času je slavčevo petje nenavadno, a veseli naB, da smo imeli zopet nekoliko brezplačnih Blavčevih koncertov. — (Cveterorazredna ljudska šola v Postoj ini) imela je koncem šolskega leta 218 dečkov iu 183 deklic, vkupe 401 učencev, izmej katerih jih je bilo za višji razred sposobnih 263. Obrtnijsko nadaljevalno šolo pohajalo je 33 učencev. Poučevali so na tej šoli gg.: Janez T h u m a, nad-učitelj in vodja, Fran Zakrajšek, katehet, Teodor J os in, Jakob Dimnik, Štefan Primožič, Ivana Praprotnik in začasni učiteljici Viktorija Praprotnik in Karolina Peru še k. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gradec 3, avgusta. Cesar dospel ob 6. uri zjutraj. Na kolodvoru vsprejeliga: škof sekovski, škof lavantinski, načelniki civilnih in vojaških oblastev župan v mestnimi odborniki, predsedstvo deželne razstave in trgovinska in in obrtnijska zbornica. S kolodvora peljal se je cesar po sijajno okrašeni „Annenstrasse", čez Glavni trg in Gospodske ulice v dvorec. Ob 9. uri poklanjali se dostojanstveniki in korporacije. Ob 11. uri vršila se je otvoritev deželne razstave. Popoludne ogledal je cesar cerkev Jezusovega srca, deželni zavod za glu-honerace, ob 4. uri pa obiskal strelišče. Potem bil je dvorni obed, serenada moškega pevskega zbora. Ob 9. uri zvečer odpeljal se je cesar po mestu, ogledat si krasno razsvetljavo. Vse mesto je bogato okrašeno, občinstva ogromno. Gradec 4. avgusta. Vsi listi priredili so povodom prisotnosti cesarjeve posebna, praznična izdanja. Danes bila pred cesarjem tukajšnjega vojaštva parada, potem si je cesar ogledal vojaški spomenik, katerega je postavil tukajšnji meščanski kor. Pri povratku v dvorec je občinstvo cesarja jako oduševljeno pozdravljalo. Bazne vesti. * (Koliko jezikov se govori na vsej zemlji?) Znani jezikoslovec Miiller, potujoč okolu cele zemlje, deli vse jezike v 12 različnih skupin, ne računajoč posebna narečja. Te jezične skupine so: 1.) Papa z 2 jezikoma. 2.) Hotentoti z 4 jez. 3.) Kafri z 25 jez. 4.) Zamorci z 58 jez. 5.) Avstralci z 19 jez. 6.) Polinezi z 36 jez. 7 ) Turanci in Monejoli z 59 jez. 8.) Arkti z 8 jez. 9.) Amerikanci z 61 jez. 10.) D/avidi z 10 jez. 11.) Nubi-jani z 10 jez. 12.) Evropci z 98 jeziki, skupaj do 400 jezikov. * („Deutsche Wortew) je naslov novega časopisa, ki bode izhajal v Berolinu, in bode baje glasilo nemškega cesarja. Razpošilja se prospekt lista. * (Nesreča v rudniku.) V nečem rudniku blizu Pečuha bili so ubiti trije rudokopi vsled eksplozije treskavih plinov. V Szasvarskih premogo-vih jamah pa je omedlelo 11 delavcev, od katerih 80 trije umrli, 5 pa jih je v smrtni nevarnosti. * (Ubegli jetniki.) Iz Budimpešte se poroča, da je iz Novosadske jetnišnice pobegnilo pet na teško ječo obsojenih kaznjencev. Izlomili so železno omrežje ter čez kamniti zid na dvorišči prišli na prosto. * ^G rožna nesreča) dogodila se je dne 29. m. m meseca zvečer v premogovih jamah v St. Etiennu na Francoskem. Ob 6. uri, baš ko so se menjavali delavci, začula se je grozna eksplozija. Od 165 delavcev, vrnilo se jih je samo 38, a še ti bili so vsi opečeni. Več jih je že umrlo vsled teških ran. Še le v noči začelo se je z rešilnimi deli. Spravili ao na dan 64 mrličev in 73 ranjencev, od katerih jih je umrlo 14. Rudarska svetilnica, katero so odprto našli, zakrivila je bržkone eksplozijo. Uzrujanost jo nepopisna po mestu. Francoska zbornica votirala je 200.000 frankov podpore za preostale rodbine ponesrečencev. * (Redka prikazen.) Dne 16. julija je v Sebastopolii gorkota morja nakrat pala od 21 na 10 stopinj in pri tem je tudi ostalo. To premembo tolmačijo tako, da so morski tokovi premenili svojo mer, kar se zmatra za znamenje, da bode v kratkem velik potres. * (91 oseb starih nad 100 let) bilo je ob zadnjem ljudskem številjenji v Prusiji in sicer 24 moških in 67 žensk. Največ jih je bilo na Po-znanjskem, namreč 28. V Berolinu ni bilo nobenega starca, ki bi bil izpolnil 100 let. Od 24 moških bili bo 3 oženjenci, 20 vdovcev in 1 samec, od 67 žensk bilo je 9 omoženih, 52 vdov in 6 samic. * (Sin milijonarjev.) Dne" 10. minolega meseca je dal fužinar C. A Luckhardt zapreti svojega sina, ki se je družil le b postopači, kral doma dragocenosti in jih zapravljal s svojimi tovariši. Na ta način pokradel je svojcem za kacih 30.000 dolarjev vrednosti. Nazadnje je pa bilo očetu preveč. Nekega dne zaloti širni, ko je baŠ hotel ud-nesti več srebrnih posod, in da ga takoj zapreti. Policija dala je sinu na izbiranje, ali naj za zmiraj ostavi svoje rojstno mesto ali pa pa obdrži v ječi. Izprideni sin si je poslednje izbral. Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (itii-O) Kil 5 MLJUBLJiHSEI ZVON" stoji asa vNe lelo glil. 4.4SO; za pol leta 2.8«; um vvtrt leta 1.15. JS,J2*-_-^JSL+SPi-_r^i.,r-j-t^gi ----^-»iT^r —-ra JLoterljiie »rečke 2. avgusta. Na Dunaj i: 44, 84, 90, 53, V Gradci: 81, 49, 16, 25, 14. 35. Zahvala.. Najtoplejša zahvala izivk-i s« koncem lalafctMf leta blagim dobrotnikom in podpornikom Sole na Vrhniki, posebno pa milosrčnim gospein in gospodom, ki so v zimskem tečaji blagovolili preskrbeti revnim in oddaljenim otrokom opoludne topio kosilo, — daljo preblagorodnemn gospodu Franu Kotni k- u za lep dar pridnim in revnim učencem konec šolskega leta in slednjič slav. kraj. Sol. sovetu za prekrasne knjižice, koje jo predsednik gospod Karol Kotnik pohvaljenim učencem in n*-ukani omislil. Tej zahvali dodaja podpisano šolsko vodstvo zaupljivo prošnjo, visokočastiti dobrotniki naj bi tudi v prihodnje še blagovolili šolski mladini ohraniti svojo prijaznost in naklonjenost. Šolsko vodstvo mi Vi-lmil«i, dne 31. julija 1890. F. Levstik. rjTujol i 2. avgusta. Pri MallCI: Honigsfeld, L<*.\*/, Deutsch, Itiedel z Dunaja. — Bock, Kcksteiu lz Pruge. — Spitz iz Peeulia. — Paiilin iz Trsta. — feieb iz Gradca. — Perovšek iz Kranja. — Sauer iz Velike Kaniže. "ti Mlotui: Brann, Cibnlka z Dunaja. — Horak iz Prage. — Dr. Cnsin, Iiustta iz Trsta. — Tomšič iz Mokronoga. — Dr. Kos iz Kopra. — Prodnig iz Maribora. — Cvetic iz lielegagrada. — UomladiŠ iz II. Bistrice. Pri uvHtriJHkeiu <-p*4nrjl : Tujce iz Idrije. Pri Juinem koloil»»>rn Mason iz Kopra. — Hilz z Reke. Wftgner iz Trsta. — Umrli »o v RjuS>ljaiii : 30. julija: Marija Mali, železniškoga sluge vdova, 39 let, Poljanska cesta št. 47, za jetiko. V il <■;■..-] n i bolnici: 1. avgusta: Mibajt Zorman, delavec, 50 lat, za rakom. — Gašper Pregelj, delavec, 29 let, za spridenjem krvi. Tržne oc*n«m v IJiitoljaiii dne 2. avgusta t. 1. d. tr. Špeh povoj od, kgr. . rl. kr. Pšenica, hktl. . . . 6 01 - w I Bel, „ ... II 4 06 .SuroVO m:i ■!.., „ :-75! cunen, , ... 3 68 Jajce, jedno : . . — 2' 0 -e«. , ... 3 26 Mleko, liter .... — 8 Ajdii, „ ... 487 Govejo innso, kgr. - 59 Proso, „ ... 4 66 Telečje „ , — r-n Koruza, . ... 5 04 Svinjsko . „ — 64 Krompir, » ... 2 lo Koštruuovt> , , — Leća, „ ... lo Pišanec...... — 40 Grah, , ... 8 — Golob...... — 14 Fižol, „ ... j 8 — Seno, 100 kilo . . . 1 4r. j Maslo, kgr. . — ho Slama, , , . . .1 1 46 Mast, , . — 70 Drva trda, 4 □ tnetr. H 40 1 Bpeh rri&eu r . — 62 „ mehka, 4 4'40 Meteorologično poročilo. c Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrica v mm. > 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 737-9 mm. 73K-1 mm. 735-3 mm. 19 6° C 29 *3U G 22 2n C sever azh. si. znh. jas. jas. JRo. 000 mm. 3. avg. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 73t>-4 mm. 786*4 mm. 736*7 mm. 21*5° C 29*6° C 209° C vzhod brezv. si. jvz. jas. d. jas. jas. 0*00 mm. — gld Srednja temperatura 230'' in 240°, za 3 8" in 42° nad normalom. ID"u.zxaos.ls:a* "borza, dne 4. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta ..... gld. 88*40 Srebrna renta ..... „ 89*60 Zlata renta......,108*76 5°/n marčna ronta .... „ 101*25 Akcijo narodne banko . . „ 982-— Kreditne akcije.....„ 305 75 London........„ 116*20 Srebro........p —*— Napol......... „ J-21 C. kr. cekini .... . „ 5-50 Nemške marko.....„ f 6-75 4°/? državne srečke iz 1. 1854 260 gld. Državne srečko iz 1. 1864 100 . 8gerska zlata renta 4°/0.......101 gorska papirna renta 5°/0 ...... 99 Dunava reg. srečko 5°/„ . . . 100 gld. 122 /.(•ml j. obč. avstr. 4,/1"/0 zlati zaat. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov« srečke..... 10 n Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v.. danes 8830 89 60 108-60 101*20 982 — 306-75 115-95 0-201/, 6*60 56 65 132 gld. 50 kr. 176 114 136 19 158 170 75 70 85 75 25 Sa cesarja Josip trp. TRABER-jev anatomični muzej * panoptikum •vidi se t-u.lcao sam.© še -n.elsa.5 <3ja.ij. TJstopniiia lO lir*. (60i—i) Prihodnji teden žrebanje! glavna dobitka vsak po 50.000 (505—36) □ freinosti. Vsaka srečka veljavna za tj_______t— Drugo žrebanje $m O lXi t © "b 3T On. Srečke po Uprava razsiavine loterije Dunaj, Hotunda. V Ljubljani prodaja srečke C. C. MAYER. V1Z1TNICE priporoča ,Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. St. 2503. (597i Služba rudniškega zdravnika. Pri podpisani c. kr. rudniški direkciji se oddaje $IllŽI>a rudniškega Zdravnika z dostojanstvom in dohodki X. dostojanstvenega razreda, s 400 gld. popotnine, 38 gld. za drva in s prostim stanovanjem proti odbitku polovice službene doklade, in sicer proti temu pogoju, da bode na novo nastopivši rudniški zdravnik še le po triletnem brezmadežnem službovanji na poskušnjo, mej katerim časom pa se mu more služba polletno odpovedati, stalno nastavljen, in da se mu bodo v tem slučaji tri poskusna leta v odmero pokojnine, ne pa v petletne doklade uštela. Službene dolžnosti rudniškega zdravnika določuje službeni red. S 50 kr. kolekovane prošnje z dokazom starosti, krepke telesne postave, dosedanjega zdravniškega službovanja in znanja nemškega in slovenskega, ali kacega druzega slovanskega jezika, kakor tudi doktor-stva medicine in kirurgije in magisterstva o porodništvu, naj se do :*«>. avgusta pri podpisani c. kr. rudniški direkciji ulože\ Na prosilce z daljšim službovanjem v bolnišnicah in spretne operaterje se bode posebno ozir jemal. Idrija, dnć 2. avgusta 1890. C. kr. rudniška direkcija. Ad št. 766. 1592-1) Pismena ponudbena obravnava za pogodbeni kup 1400 kubičnih metrov trdih drv in 570 kubičnih metrov mehkih drv za potrebščino postaje IMubljaiia bode dlie 11. avgusta t. 1. v preskrbovalnem magacinu. Natančneji pogoji in formular za ponudbo razvidijo se iz razglasa, objavljenega v popolnem obsegu v št. 175 tega lista z 1. dne avgusta 1890. Upravna komisija c. kr. vojaškega preskrb ovalnega magacina v Ljubljani, ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Q v V v v v Dovoljujem si naznaniti, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani na Bregu h. ašt. 20, I. nadstropje Dr Valentin Krisper. (595—2) v v v v v v v !»x<K Izdajatelj in odgovorni ureduik: Dragotin Hribar. Lastnina in tink »Narodne Tiaknrne".