LXVIL, Ljubljana, novembra 1934 Cen Dta izn&ja vsaJc Oan popoldne, imem* nedelje in praznike. — IneeraU do 30 petit a Din 2^ do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 mt a Din S--, večji lnserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno ▼ Jugoslaviji Oin 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IH UPRAVNlSTVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica it. i Telefon: 3122, 3123, 3124, 8125 in 3126 * Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska oasta telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon tt. 66 podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon št~ 190. — jesenice, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljeni 4t_ 10.351. Bivši avstroogrski generalštab glavni rovar proti Jugoslaviji Za marsejsko zaroto stoje v glavnem oiicirfi bivšega avstroogrskega generalštaba — Njihov vpliv v Avstriji in na Madžarskem Je omogočil delovanje teroristov Dunaj, 6. novembra, r. Avstrijski klerikalno-habsburški tisk s črnožolto »Reichsposu in uradno »VViener Z-ei-tung« na čelu je še sedaj, ko je preiskava o marseiskem atentatu odkrila že vse podrobnost: o zaroti proti Jugoslaviji, zvesto v službi obrambe teroristov in skuša na vse mogoče načine zagovarjati njihovo zločin sito početje, ki ga obsoja ves kulturni svet. S posebno vehemenco branijo sedaj ti listi Iva Perčeviča, o katerem je dogrtano. da je bi! nekak vrhovni inspektor terorističnih taborišč na Madžarskem in pokrovitelj zločinske bande v Avstriji. Skušajo ga prikazati kot najbolj nedolžnega angeli. Temu se ni čuditi, saj je znano, da n;egov tovariš v generalnem štabu in sotrudn k v dolgoletnem fašističnem podzemskem rovarjenjn proti «ed:r;s:vu in obstoju Jugoslavije ni nihče drugi kakor polkovnik VValter Adam. vladni komisar za tisk in generalu: tajnitk klerofašistične patriotske fronte Toda Ivo Perčevič je igral mnogo važnejšo vlogo v tej. že dolgo pripravljam zarot-i, ki je na koncu aovedJa do marsejskega atentata, kakor pa se je moglo sk;epati na podlagi doslej najdenih dokumentov. To podzemno rovarenje je v glavnem delo bivših čmo-žoltih c. kr. oficirjev, v prvi vrsti pa gotove klike iz bivšega avstroogrskega generalnega štaba. Seveda peščica reh oficirjev sama tega ne bi mogla izvesti, če bi zanjo ne stali gotovi politični krogi in vpLv raznih držav. Da je mogla ta zarota tako vešče in odločno doseči svoj svoj cilj, pa je zasluga dobro organizirane klike bivšega avstroogrskega generalnega štaba, či.e člani že davno sodelujejo in so v stalni zvezi z vsemi sorodnimi elementi, da bi dosegi' svoi skupni cilj. Duh avstrijskega generalštaba Treba je poznati stari avstrijski generalni štab. Tu ni bilo potrebno samo znanje vojaških stvari, marveč tudi znane tujih jezikov, stenografije in politike, vse to, četudi le površno. Glavno je bilo, da je »človek široke izobrazbe«. Bivši avstrijski štabni oficir >e moraj vedeti, kako se grade ceste, prav tako pa je moral imeti vsaj malo pojma tudi o glasbi. Za takega oficirja je bila karijera vse. Za njo je zaiožil vse svoje znanje. Sedaj, ko so ti oficirji izgubili svojo karijero, so zastavili vse svoje sile, da bi obnovili svojo staro moč in da bi spravili nazaj na prestol cesarja avstrijske vojske. V bivšem avstrijskem generalnem štabu so se posluževali največjih intrig, samo da bi dosegli karijero. Tu-di v tej zarouii-ški politiki so se posluževali sličnih metod m intrig v Še večji meri. Za te Lmdi ni bilo nič novega in nič hudega, če so zaradi svoje karijere šli preko trupel. Bil je samo eden kriminalni primer, ali zelo značilen za duh, ki je vlada* v bivšem avstrijskem generalnem štabu. To je primer kapetana Hof-maistra. Pred vojno je poslal nekemu svojemu rovarišu čokolado, zastrupljeno s ciankalijem, in to zaradi tega, ker je bi! ta na rangli-sti za eno mesto pred njim m ga e torej oviral, da bi on sam prišei v generalni štab. Stari intriganti na novem delu Tudi do končani vojni generalni štab bivše Avstro-ogrske ni prenehal delovati Penzionirani oficirja, ki so živeli povečini v Avstriji in na Madžarskem, so nadaljevali svoje podzemno rovarenje, ki ie obstojalo že v bivši avstro-ogrsk: vojski. Zlasti ena skupina je ko-rajžno delovala dalje. To so bili bivši oficiri; temešvarskega in zagrebškega leora Vnhova naloga je bila da poleg vojaška m oolit^čne administracije vodijo tudi špijonažo proti balkanskim državam v Drvi vrstsi seveda proti Srb'ii Mržnio m ^rvvraštvo. ki sc se ga navdahni" v bivši avstroogrski vojski proti Srbiji, so prenesli pozneje na Ju- goslavijo. Od tod izvira tud-i dejstvo, da je delo habsburških pnganjačev v prvi vrsti naperjeno proti Jugoslaviji. Poleg tega pa je bivše oficirje avstroogrskega generanega šraba vod:la pri tem tudi mržnja ki izvira že iz samega njihovega po k'i ca. Ti bivši oficirji, okrog katerih se najbolj kristalizira tendenca za povratkom Habsburžanov, so zato tem raje sodelovali z vsemi, ki so kakor-kol rovarili proti Jugoslaviji in so zato radevol e sprejeli v svoje okrilje celo makedonstvu.iušče Glavno jim je bilo. da najdejo čim več zaveznikov prot: Jugoslaviji. Ti Ljudje se tudi niso ustrašili prav nobenega sredstva, naj si bi bilo *e tako odvratno, samo da bi doseg!' svoj cili — uničenie Jugoslavije* Zveze z GUsnfeissni S pomočjo medsebojnih zvez rn zvez v še vedno vplivnih krogih, so uspeli, da posamezne svoje pristaše spravijo na zelo visoke in vplivne položaje. Tako je na primer sedami madžarski ministrski predsednik Gombos bhrS generalštabu! kapetan, veljal pred vojno v Novem Sadu. a za časa vojne v Zagrebu, za strokovnjaka za hrvatske zadeve v bivši avstrougrski vojski. Od takrat datirajo njegove dobre zveze z bivšimi oficirji temešvarskega inj zagrebškega kora. Percević ;e do konca vo.ne služil v Temešvaru, od koder se je nato preselil na Dunaj, kjer so ga že takrat poleg generala Sarko-tiča smatrali za vernega pristaša habsburške politike in za voditelja politike bivše Frankove stranke. Madžarski ministrski predsednik Gombos je še danes v zeio prjatel.nskih in tesnih zvezah s Perčevićem Ko ie za časa Karolyi;eve vlade bil Gombos vojn: ataše v Zagrebu, je zelo cenil Perčevičeve nasvete in izkoriščal njegove zveze. Zelo zanimiv je delokrog Perčeviča v Temešvaru. Perčevič je kot namestnik načelnika štaba temešvarskega kora za časa balkanske vojne vodal štab tega kora m s tem v zvezi tudi politične intrige proti vsemu Balkanu, zlasti Da proti Srbiji. Na ta način je imel Perčevič v avstroogrsjki politiki mnogo večji vpliv, kakor pa bi se mu moge! prisoditi po njegovem oficirskem činu. Za časa vojne je bil avstrosogrskim četam v Turčiji dodeljen polkovnik Adam. V svojstvu načelnika teme= švarskega kora je Adam sodeloval pri vseh intrigah na Balkanu in na bliž* njem vzhodu. Bil je ves čas v tesnih zvezah s Perčevićem. Ti stiki so se pozneje v skupni akciji proti Jueosla* vi ji še poglobili. Pozneje je polkovnik Adam kot urednik »Reichsposte« imel glavno besedo v močni monarhištićm frakciji avstrijske klerikalne stranke. Da so avstrijski krščanski socialci vsa leta po vojni tako odkrito in ostro hujskali proti Jugoslaviji, je v glavnem njegova zasluga. Verni pomočnik Adama pri tem je bil polkovnik Per* čevič. Prav tako pa je v glavnem niu* na zasluga, da so uživali hrvatski te* rorisri na Dunaju in pri avstrijskih oblasteh sploh toliko podporo. Politične porodice Perčevič se je že kot kapetan oženil v Temešvaru s hčerko barona West i To je bila bogata tovarnarska družit na. S Fedorom \Vestom. svetnikom poslaništva, se je zanesel v avstrijski generalštab tudi strup mrliča z ha\U hausplatza Baron Fedor \Vest se je često sestajal tudi s Paveličevo rodb"* no in ostalimi teroristi. Baron West je Perčevičev svak in davni zaupnik ma» džarske vlade za intride na Balkanu Vse kaže. da je bil baron \Vest oni, ki je vzdrževal zveze med madžarsko vlado in hrvatskimi teroristi ter z VMRO Baron West. ki je bil nekai časa poslanik v Bukarešti, pozno-e na v Sofiji, ima zelo dobre osebne zveze z madžarskim ministrskim preHsedni* kom Gombosom. Živel je zelo razkošno, pozneje pa je propadel in zatrjuje se, da je po* narejal celo menice Sedaj rja *maio zaprtega v nekem sanatoriju v Budimpešti. Vse kaže, da ga madžarska vla* da strogo čuva baš zaradi tega, ker o vseh teh stvareh zelo mnogo ve Kvaternikov oče je služil v Teme* švaru kot polkovnik in ie bil ve'ik pri» jatelj Perčeviča V Temešvaru je ro* jen tudi Evgen Kvaternik, ki je sedaj zaprt v Turinu in na čigar izročitev čakajo francoske oblasti. Gombos je dolgo živel v Temešvaru, kjer si je pridobil mnogo prijateljev in znancev, ki imajo še danes velik poli* tični vpliv. Za visokimi političnimi m* trigami stoji cela klika raznih »poro-dic« Sorodnik temešvarskega barona \Vesta je vpliven madžarski poslanik in eden izmed Gombosovih v'astodrž* cev Temu temešvarskemu krogu pripada tudi maršal Ferencz. državni pod= tajnik kmetijskega ministrstva v Bj» dimpešti, ki je obenem desna roka Gombosa pri ustvarjanju njegovih ta* šističnih načrtov za ureditev rnadžar* skega naroda V ostalem pa Gombos ni edini ma* džarski politik, ki je s pomočjo bivše* ga avstroogrskega generalnega štaba napravil politično karijero. Poleg nje* ga se ima tudi bivši madžarski mim^ strski predsednik grof Istvan Bethlcn zahvaliti predvsem tem oficirskim kro* gom iz bivšega generalnega štaba, da je svoječasno prišel na oblast. Pred vojno je bil Bethlen brezpomemben politik neznatne opozicije. Za časa vojne ga je generalštabna klika spra* vila na površje Ko je vojska po revo* luciji bila na Madžarskem glavni č\nU telj. se je pojavil Bethlen na površini, njegov protektor, bivši kapetan Vila, je postal poslanec stranke edinstva m eden najvplivnejših madžarskih poli* tikov. Opomin Italiji Francoski komentarji o Gombosovem potovanju v Rim Pariz, 6. novembra. AA. Predsednik skupščinskega odbora za annanje zadeve Pau! Bastide je objavil ? »oenj-: številki lista »Depec.he de Toulouse« članek o od-nošajih med Jugoslavijo {n Italijo. Paul Bastiie pravi, da tudi Italija še do nedavnega ni zadosti nadzirala "elovanja razornih elementov na svojem ozemlju Vse pa kaže. da je zdaj -Italija spoznala te stvari in da jim bo posvetila večjo pozornost. O Jugoslaviji pravi Bastide, da zaslužita jugoslovemska vlada in jugoelo-venski narod za svoje mirno in zmerno 7c ,"1'llaT'^6 Pfse* ' TI,J o raznih neresnicah, ki jih od nekod širijo, češ. da podpira Jugoslavija rasne elemente v Avstriji proti sedanji avstrijski vladi. Bastide pravi, da so ta poročila izmišljotine in da so odnošaji Jugoslavije napram Avstriji najkorektnejši Na koncu opozarja Bastide francosko diplomacijo, da je ndena dolžnost omogočiti večje abli-žanje me3 Italijo in Jugoslavijo. Pariz, 6. novembra. AA. Snočnji »Journal des Debatsa pnobčuje komentar o Gombosovem obisku v Rimu. Diplomatski urednik lista pravi, da je odšel Gombos v Rim zato, ker zunanji min st$fr .&anya o priliki svojega nedavnega obiska v italijanski prestolnici ni dosegel željenih rezultatov. Po mnenju pisca Pierra Bernisa je postala Madžarska po italijanskem odporu na julijske dogodke v Avstr ji dokaj nemirna. Po drugi strani pa želi govoriti Mussolini z Gombosom. da bi se tudi v bodoče lahko posluževal madžarskega pešca na svoji komplicirani politični šahovnici v srednji EvropL Bernis naglasa da je francosko-italijanski sporazum nemogoč brez zbliža-nja med Maio antanto in Italijo. Tudi mora Italija odbiti nadaljnjo podporo madžarskemu revizionizmu Prav tako Italija ne sme podpreti Madžarske, če bo skušala odvrniti svet Društva narodov od zelo resnih vprašanj, ki so v zvezi z marseljsk m zločinom. Ljubljana dobi muzej kralja Aleksandra L Zedinitelja Zbornica za TOI je na najlepši način počastila spomin kralja Ljubljana, 6. novembra. Na današnji seji predsedništva Zbornice TOI je imel zbornični pred* sednik g. Ivan J e 1 a č i n naslednji na* govor: Spoštovana gospoda! Pod uničujo* čim vtisom narodne nesreče, ki je za» dela našo kraljevino z izgubo Viteške* 2a kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, sem sklical za 12 oktobra žalno sejo predsedstva, da s tiho komemoracijo damo izraza neizmerni boli nad to nenadomestljivo izgubo. Vse nacio* nalne in javne ustanove streme za tem, da postavijo veličastnemu delu kralja Aleksandra trajen spomenik, njemu, ki je s toliko požrtvovalnostjo in Iju* beznijo gradil proti vsem naporom so* vražrrh sil kraljevino Jugoslavijo. Mo* ja želja ie. da tudi naša zbornica kot predstaviteljica trgovine, obrti in in* du^trije nostavi za bodoča pokolenja traien spomenik ter s svojimi skrom* nimi sredstvi pripomore k temu. kar je za dovršitev stremljenj in dela bla* gopokojnega kralja storiti naša dolž* nost. Znano vam je. da že dolga leta nabira zbornica z vso vrnemo gradivo, ki priča o sposobnosti našega obrtni* štva in industrije v preteklih stoiet* jih, ki dokumentira našo gospodarsko zgodovino :n s štednjo in vnemo se nam je posrečilo zbrati že lepe zbirke teh zgodovinskih del umetne obrti v naših krajih. Smatram, da bi gospo* darski krogi dravske banovine naj* lepše počastili mane kralja Aleksan^ dra, ako ustanovijo muzei. ki bo nosil njegovo slavno zgodovinsko ime Zato mi je čast predlagati predsed* stvu, da blagovoli skleniti, da zborni* ca osnuje Muzej kralja Aleksandra I. Ujedinitelja V ta namen prosim, da odobrite, da zbornica iz svojih sred* stev odredi znesek 250.000 Din kot te* meljno dotacijo sklada za osnovanje tega muzeja ter da se v bodoče prora* čune postavijo nadaljnji primerni zneski, da bi mogla zbornica čimprej po* staviti zgradbo muzeja, v katerega bo* do potem prenesene vse že dosedaj nabrane in tudi v bodoče nakupljene zbirke. Obenem mi je čast predložiti vam, da osnuje zbornica »Podporni fond kralja Aleksandra I Ujedinitelja 7a nodpiranje osirotelih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice TOI, iz katerega naj bi se vsako leto izplačalo onemoglim in osirotelim pripadni* kom naših stanov podpore za 25.000 Din. Prosim, da odobrite, da se za te* koče leto glede na bližajočo se zimo razpiše podelitev teh ustanov v orne* njeni višini iz tekočih proračunskih sredstev. Mnenja sem. da bomo na ta način se najbolje odzvali naši domo* ljubni in narodni dolžnosti in trajno počastili spomin na velikega kralja. Predlog zborničnega predsednika je sprejelo predsedstvo z velikim odo* bravanjem. S tem je naša najvišja go* spodarska ustanova na najlepši način počastila spomin kralja mučenika. Iz tega kratlvega pregleda se vidi, kakšen vpliv je imel bivši avstroogrski generalštab na madžarsko Ln avstrijsko politiko. Avstrijska vlada, ki je pod vplivom bivših oficirjev generalnega štaba, četudi je sovražnica nacionalizma in prijateljica i talijanskoga fašizma, ne more prekiniti svoje odvisnosti od Reichswehra. Povratek Habsburžanov in obnova generalnega štaba se ne da zamisliti brez močne avstrijske vojske. Pri tem pa je potrebna tudi pomoč Nemčije. Zato se sedaj tako zelo trudijo, da znova zgrade most za zbliza-nje z Nemčijo. Temu cilju naj bi služile predvsem zveze med bivšimi oficirji ene in druge strani, kajti znano je, da se te zveze niso prekinile niti v dobi, ko je avstrijska vojska s topovi in bombami šla nad hitlerjevoe. Vplivu te»h zvez je gotovo pripisati tudi okolnost, da v času, ko se narodnosru^iali-stična politika Nemčije rvevamost legitmnz/ma ru v tem, da di se morda kak Otonoek vrnil na Dunaj, nevarnost je v tem. da strup kadavra bivše Avstro o grške zastrupi vso Evropo. Klike bivših avstro-ogrskhh vojnih štabov in ostali mogočni intriganti se tudi sedaj ne b; strašili iti preko trupel in izzvati celo novo svetovno klanje, samo da bi si zopet zagotovili svojo karijero. Možnost vladne krize v Franciji Pariz, 6. novembra, r. V političnih kro-g h se vedno bolj utrjuje prepričanje, da ie kriza vlade neizbežna. \jj^pi>t]a med Dou-merguejem ln radikali so se ta«o poostrila, da smatrajo vsako nadaljno sotieiovaroe skoro z aizklj.ičfrrjo, ker niti na eni niti na drugi štreni nočejo popustiti. Rad kali *0 Imeli sinočj dolgotrajno sejo, na kateri so razpravljali o položaju in sprejeli sklepe, ki vežejo radikalne ministre. Za danes dopoldne je bila sklicana seja vlade v Elisejsko palačo pod predsedstvom predsednika republike Ld^runa. Splošno pričakujejo, da bo že na tej sejj prišlo do odločitve. Doumergue se Je na to že pripravil ter sestavil pismo <> ostavki celotne vlade, ker bi imela ostavka radikalnih ministrov za posledico padec cele vlade. Vsekakor pa demisija ne bo objavljena pred današnjo sejo poslanske zbornice, ki bo imela značaj komemoracije za jugosloven-skim kraljem Aleksandrom, bivšim predsednikom republike Poincareom in zunanjim ministrom Bartboujem. Kot nasledniki Doumergueja se navajalo predvsem zunanji minister Laval, mnogi pa misKjo, da bo predsednik republike poveril v tem primeru sestavo nove vlade maršalu Petahm, kar bi imelo za posledico sestavo vlade močne roke, ki naj hI razčistila vsa vprašanja, ki so v zadnjem času na dnevnem redu, predvsem vprašanja reforme Javne varnosti, uprave in političnega žrvHenia. KJLA f IA J1II g Jugoslavije! Hadio kotiček Ljubljana, B. novean(bTa. Z uveilho stalnih jezikovnih tečajev je na^a oidajiia postaja gobovo ustreg'la veliki večini radijskih naročmikov. Ka.kor lansko l^to, bo tuii letos nadaljeval g. prof. Joško Prezelj s poukom francoščine. g. prof. Mirko Rupel s poukom BTiirohrva-SČiiie. novi sta pa nemiika ura in slovetn-ftčina za Slovence, kateri je prevzel g. dr. Rudolf Kolartč. K današnji prvi neanAkl uri v našem radiu nam je g. prof. dal sledeče pojasnilo; Nemščine se bomo učili ob primernih berilih, spočetka kratkih, pozmeje daljših Tako upam, bo stvar mikavnejSa in tu»di bolj praktična. Nas namen je, da pridemo Čim prej do samostojnega branja in ume-vanja preprostih tekstov pa tu-di do izražanja najbolj vsakdanjih potreb. Berila in v potrebi primerna navodila z opombami nam bo ljubeznivo prinašala ra/iijska revija »Naš val« vsaj dotlej, dokler ne bomo potrebovali obširnejšega štiva. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2303.74—2315 10, Berlin 1365.69—1376.49. Bruselj 795.52 do 799.46, Curih 1108 35—1113.85. London 169 64—171.24 New York 3379.11—3407.37, Pariz 22432—225.44. Pra^a 142.23—143.09, Trst 290.90—293.30 (premija 285%). Av-srtrijsk^' šiling v privatnem kliringii 8.10 do 8.20. INOZEMSKE BORZE. Curih. 6. novembra. Pariz 20.24. London 15.34. Newyork 307.375, Bruselj 71-775. Milan 2*> 29, Madrid 41.95, Aaraterdam 207sf;. Berlin 123.40. Dunaj 57.10. Praga 12.34, Varšava 57-90, Bukarešta. 3-0t>. 5LTaJQ Z. »SLOVENSKI If A R O D<. dne 6. novembra 1934 >tev 52 1 *- i d & 1 I U I K D I R I G I B L E JUNAKI ZRAKA — JUŽNI TEČAJ 1» tt i i> K Šiška dobi kanalizacijo Zgradili bodo zbiralni kanal v dolžini okrog 2350 m Zdaj je zaposlenih okrog 70 delavcev LJubljana, 6. novembra. Ves napredek našega mesta v zadnjih letih bi ne pomenil mnogo, če bi k njemu ne prišteli tudi, odnosno predvsem — kanalizacij. Brez kanalizacije bi bila Ljubljana zaostalo mesto kljub nebotičnikom. In če imamo na eni strani toliko prilike, da govorimo o napredujoči Ljubljani, bi imeli na drugI tudi dovolj povoda, da bi kritizirali nedostatke, zlasti, kar se tiče kanalizacije. Ljubljana je sicer eno srečnih mest, ki so imela kanalizacijo že v rimski dobi, toda kanalizacija Emone, pa tudi kanalizacija iz 18. stol., ne more ustrezati dandanes. Precej hitro se je začelo razprezati ter spopolnjevati kanalsko omrežje zadnja leta. Obnovili so tudi na kilometre starih, zidanih kanalov. Kljub temu pa ne moremo biti povsem zadovoljni, že zaradi tega ne, ker se glavna kanala še vedno iztekata v Ljubljanico v mestu in celo v bližini bolnice. Toda to delo je v zvezi z regulacijo Ljubljanice in kar je z njo v •»vezi, je takorekoč večno odprto vprašanje. S tem večjim veseljem pa moramo pozdraviti kanalizacijo Šiške. šiska je bila doslej brez vsake kanalizacije, kot vsi novejši mestni deli. Toda docim je dobila Rožna dolina, ki še ne t pada pod mestno občino ljubljansko, že pred leti kanalizacijo, zadnje Čase sploh ni bilo več upanja, da dobi kanalizacijo tudi Šiška. Pomisliti je treba, da je Šiška najbolj •oddaljena od Ljubljanice, od ustja glavnega kanala, in so zaradi tega največji stroški z gradnjo, razen tega pa morajo še premagati mnogo raznih ovir. Tako je bila ena največjih ovir pri gradnji kanala v severnem delu mesta križanje kanala z železnico. Glede vsake gradnje, ki posega v področje železnice, so strogi, posebni pred. fbri. Dokler železniška uprava ne odobri načrtov, ne smejo začeti delati, čeprav bi bili že odobreni od drugih instanc. S formalnostmi se pa delo navadno zelo zavleče. Tako se je zavleklo tudi zaradi gradnje kanala ne železniškem svetu pr: Gorenjskem kolodvoru. Kanalizacijska dela za severni del mesta so začeli pred Šestimi leti, ko so začeli betonirati glavni kanal od Ljubljanice po šmartinski cesti. Delo so nadaljevali 1. 1930 od železniškega podvoza po trasi nove ViUiarjeve ceste. L- 1932 je bil kanal zgrajen do Gorenjskega kolodvora. Tedaj je dobil kanalizacijo Bežigrad, a nihče ni vedel, kdaj bodo nadaljevali delo proti Šiški ter zgradili kanal pod železnico. Zgradili so ga letos pozimi, šiškarji so se Že veselili, da bodo končno dobili tako težko pričakovano kanalizacijo, a prezgodaj, kajti stvar se je ustavila, kot običajno, zaradi kredita. Mesto ni moglo oddati dela na račun rednih proračunskih sredstev, izrednih sredstev pa tudi nima za tako velika dela. Zdaj so pa nenadno začeli delati. Podjetje ing. Dukič in drug je ponudilo mestu kredit za kanalizacijska dela pod pogojem, da mestna občina odda dela njemu. In v petek so začeli kopati jarek za. glavni ka nal na Medvedovi cesti. Razen tega so začeli kanalizirati pred 14 dnevi tudi Rusko cesto, ki drži ob pivovarni Union proti Gorenjskemu kolodvoru. Včeraj so delo končali. Položili so betonske cevi profila 60 cm v globini nad 4 m in v dolžini 231 m. Kanalizacija Šiške je veliko delo, kar nam pove dovolj že to, da bodo zgradili zbiralni kanal v dolžini okrog 2350 m. Na Medvedovi cesti in še precej daleč naprej bc profil cevi še normalen. 180*90 cm. nakar se bo cev postopno zoževala. Po načrtu bi moral biti kanal zgTajen skozi naslednje ulice, odnosno ceste: po Medvedovi. Zeleznikarjevi, Cernetovi in Alesov-čevi. Morda se bo pa načrt še kaj spremenil. Ceste, kjer bi naj bil "rgraien glavni kanal, leže centralno v Šiški, ali vsaj kolikor mogoče sredi drugih ulic. da bi brez posebnih težav priključili na zbiralni kanal stransko kanalizacijo, a zbiralni kanal bi ne ležal v ravni smeri. Toda kolen, ki se jih je treba čim bolj izogibati, ker se v njih cev najprej zamaši, se ne bodo mogli izogniti. Na koncu černetove ulice bo segal zbiralni kanal do mitnice, kjer bo priključena cev s Celovške ceste naprej ga bodo zgradil' po Alešovcevi cesti do železnice. Razen tega dela bo podjetje opravilo še cestno kanalizacijo na cestah. kjer bo zgrajen glavni kanal Delo mora biti končano do konca prihodnjega leta torej v 14 mesecih Delali bodo tudi pozimi če ne bo prehuda zima. Zdaj je zaposlenih okrog 70 delavcev. Sestanek zastopnikov vseh občin škofjeloškega območja Škofjeloška meščanska in deška na viteškem kralju Aleksandru I. — renjske rodna šola bosta nosili naslov po Ustanovitev fonda za gradnjo go-bolnice. DasjaSnji skupni sestanek zasto-pnifcov vseh občin iz obrnočia škofjeloške sre>ke izpostave je otvonil ob 14. v mestn; posvetovalnici vodja sreske izpostave g. Ivan Legat, ki je uvodoma najprisrčneje ipo-adrav3 prisotne predsednike občin, njih zastopnike m občinske odbornike, nakar so navzoč: takoj razjpravlia'l; o razdelitvi zneska Din 7000, ki naj se porazdeli sorazmerno med 10 občin za javna dela. Ker so občine Stara Loka, Zrrrir.ec in Pohane že prejete posebne prispevke, naj b" tega zneska ne bile de!ežne, kao\pa predstavnikom teh občin ni bilo po volji, češ, da so potrebe ▼ teh občinah tako mi j ne. da j m pride vsak, četudi najmanjši znesek, prav. Zatem so župani posameznih občin izražali svoje težnje. iz razprave je bilo razvidno, da manjka pri rzvex£bi javnih del nekakega enotnega sporeda, sistematskega načrta, ki bi skmel na medsebojnem predhodnem sporazumu vseh občin. Način razdelitve fcSDče po pTeosTK>v4, ker se sicer lepo za-roršlrena deJo na skupnosti, enotnosti ki med-ebovnj strpnosti. Naj skazi za zgled dejstvo, da je b$o kot prvo večje delo sklenjen most preko SelšČlce v Škofi i Lo-fcik pa ie zadeva kar zastala spričo poznejših dogodkov. Sklec sestanka je siednjič M, nai razdeli sresko načelstvo omenjeni znesek po svoji prevdamostt. Upoštevate pa se bodo že začeta javna de#a (škarpa v škof ji Lo4d!). Zbor ie predel nato na razpravo o počastitvi spomina btagopokojnega vtadfir&a Aleksandra L Uedmitetfa. Brez debate in z navdušenjem je bil sprejet predlog Škofjeloškega predsednika občine, notarja gosp. S te v a Sinka, naj nosi meščanska šola v Škof ji Lok j naslov po Viteškem kralj u-mučeniku, prav tako soglasno m z odobravanjem pa }e os\ ojil sestanek tudi dodatni predlo« občinskega odbornika, učitelja K. Vojteha Debeljaka naj nosj isto Ime tuđ deska narodna šola, tedaj ot>e šoti, ki imata svoj dom v impozantni novj šolski zgradbi v Škof j i LoJq. kJ je dflta bi ponos škofjeloški šolski občini. Zatem se ie sklepalo o akcfji kranjskega obč nskega odbora glede zgraditve javne gorenjske bolnice. Obširen elaborat o tej zadevi je podal g. Šink, ki je navajal vse koristi, k: jih bo Gorenjska s to bojnico pridobita. Zlasti je naglasa!, da mora b ti spomenik našemu viteškemu vladari« prav tako vefc'k in lep, kakor je bilo mogočno ustvarjajoče delo našega blagopokojnega kraija. Z bolmico *e bomo najlepše oddolžili spornimi Njega, ki ga je bila sama plemenitost in dobrota. V stvari se je razvila zelo tehtna razprava, ki je pokazala, da so vsi navzoč; za bolnico in da sprejemajo pobudo Krastja. Po nre- vdarku je bilo sklenjeno, da se osnuje za območje škofjeloške sreske izpostave fond kralja Aleksandra I., in to s ciljem, da se z njim podpre gradnja gorenjske bolnice, Če se bo ta akcija uresničila. Nabiralni akciji se bodo pridružile vse občine škofjeloškega območja, ki bodo po svojj možnosti storile vse, da se ta plemenita Ideja uresniči. Fond bo upravljal poseben širši odbor, v (katerega so bili izvoljen; pre-astavnik političnega in sodnega obla-stva, vsi predsedniki občin, vsi credstoiniki župnih uradov, po en predstavnik meščanske n narodne šole. Sokola, gasilcev in Rdečega križa. Predsednika odbora nadomešča častni kanonik g. Matej Mrak iz Stare Loke. V ta fond se bodo stekali vsi zneski, postavljeni v letni proTačum posameznih občin, volila posameznh društev, gospodarskih kor-poracij, zadrug, nadalie prostovoljne obveze industrijskih družb in privatn;kov, javne zbrke, darovi in slično. Fond bo upravljal omenjeni odbor vse dotlej, da se bo pričelo z nameravanimi del: in pod pogojem, da bodo zajamčene škofjeloškemu območju v nov; bolnici bonitete, sorazmerno s potre"ami in z nabranimi prispevki tega okraja Slednjič je bi3 izglasovan predlog staro-loškeja predsedn ka občine g. Antona Hafnerja, da se pokloni škofjeloški okra? spominu nesmrtnega kralja na Oplencu. Potovanje bo organizirala sfcarološka občina. Počastitev spomina vojnih žrtev Trbovlje, 5. novembra Udeleženci strašne svetovne vojne se vsako leto v začetku novembra radi spominjajo obJotnice, ko je biia e tolikimi žrtvami zaključena strašna mor^ia. Letošnja žalna svečanost, ki so jo priredili v nedeljo popoldne tukajšnji vojni tovariši pred spomenikom v spomin padlim vojakom, je bila še posebno pomembna. Na spomeniku je vihrala žalna zadava, na-trnjevem osTodru spomenika pa ie gorelo 14 rdečih lufic Ves Široki podstavek sporne nf^a je bil zagrnjen v šopke cvetlic* med katerimi eo gorele svečice. Na gornjem podstavku spomenika ie *z cvetja rasla »lika bla^opokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ob spomeniku pa je stalo na častni straži 6 voinoh tovarišev. Okroe 10. ure dopoldne eo se kljub skrajno slabemu vremenu zbralo na Vodah več eto biveih vojakov in odkorakalo k žalni službi božji, ki jo je opravil ob pol 11. uri vojni kurat v rez. g. prof. Ratei. Po službi božji eo se zbrali bojevniki in veliko Število občinstva pred spomen i k om-kjer sta opravila domači župnik g. Gaspa-rič ob asistenci g. prof. Ratejs žalne molitve za padle vojne žrtve. Po cerkvenem obredu so vojni tovari 5j pod vodstvom mesčanekošolekega učitelja g. Skorjanca pretresi fivo zapeli >Oj Doberdob«, nakar fe spregovoril pred spomenikom predsednik bojevnikov g. pral. Ratej. n-affiašujoČ, da se vojni tovariši letos v najgloblji žalosti klanjajo spominu viteškega kralja-mučenika, svojega najviSjega komandanta, ki ie padel kot junak v izpolnjevanju dolžnosti do domovine. Zapustil nam ie ove to oporoko, ki io hočemo bojevniki zvesto in u dano izpolnjevati. Bodimo složni. kajti le v slogi in narodnem bratstvu bomo' ohranili Jugoslavijo močno in nepremagljivo, le v bratski slogi in ljubezni bomo verno izpolnjevali vsakemu izmed nas sveto oporoko nesmrtnega in nenadomestljivega viteškega kralja mučenika: >Cuvajte Jugoslavijo«:! Sledil je enominuten molk v počastitev spomina mrtvih junakov, nakar se je vršil defile tovarniških formacij pred kraljevo sliko in spomenikom Ta spominska prireditev je napravila na vse navzoče globok vtis, slasti, ker so defilirali pred kraljevo sliko in spomenikom razkritih glav v ogromni večini naši rudarji-vooii tovariši, ki jih ie bilo več sto. Po mimohodu eo oddelki odkorakali združeno na Vode. kjer >e bil razhod. Tatica, ki ukradla 10.000 Din, prijeta Torbico z denarjem je ukradla ge. Ini Strojanžkovi mlada šivilja Sla vica M. Ljubljana, 6. novembra. Komaj 34> ur je preteklo od drzne tat-vrne v trgovini modistke Stegnarjeve v Stritarjevi ulici, kjer je neznana tatica odnesla trgovki are. In! Stnojanskovi majhno aktovko s prSMitoo 10.000 Din, ki jih je inkasirala za najemnino, že se je policiji posrečilo včeraj opoldne tatico prijeti in tudi dobiti ukradeni denar, kar pa je agola zasluga izredno spretnega in vestnega kriminalnega aerenta g. Merharja. Policija, ki je bila takoj v soboto zvečer obveščena o tatvini, se ni mogla opirati na druge podatke, kakor na to, da je bila med strankami v trgovini tudi neka mladenka z rdečim klobučkom, ki je imej črn trak in ki je pred dnevi naročila klobuk na ime M . . . c. Na podlagi teh podatkov je Sel detektiv Merhar takoi na delo. oeveda je pa bilo zasledovanje zelo težka saj Je st-mo v adresi"ju mps»« Ljdbljane 21 enakih imen, podobnih tudi cela kopica, a v zglaševalnem uradu na policiji je prijavljenih pod istim imenom najmanj Se enkrat toliko ljudi, ki pa žive v bhižnji ljubljanski okolici. Neumorno je detektiv poizvedoval na vse strani prav do polnoči in drugo jutro je že zarana vstal. Toda o tatici ni bilo duha ne sluha. Zato so bili poslani na ulice policijski agenti, da nadzirajo ljudi. In res je imel detektiv Merhar srečo Pomagalo mu je naključje, ki je pač najboljši detektiv. Včeraj opoldne je na Novem trgu opazil mladenko z rdečim ktobučJLom, ki je baš prihajala iz trgovine. DatOJttfv „e stop'« k nji in jo vprašal, kako se piše. Odgovor se je glasil: Slava M ... c, po poklicu šivilja, stara 21 let, doma te Zaloga. Merhar jo je povabil na policijo, kjer so jo zaslišali, seveda pa niso mogli sr>raviti iz nje priznanja. Denarja tudi ni imela pri sebi in tajila je tako trdovratno, da bi človek skoraj verjel, da je nedolžna. Toda polšja ni popustila In n« njen dom v Zalog sta šla dva detektiva, kjer sta preiskala njeno stanovanje in naposled po dolgem naporu res našla med perttom skritih osem tisočakov, pa tudi torbico z raznimi predmeti, d očim sta dva šojpa ključev izginila Pod težo dokazov Slava M . . . c seveda ni mogla več tajiti in vsa skrušena je pri. znala, da je aktovko ree ukradla, češ, da jo je premagala nepremagljiva sila Seveda si ni mislila, da je toliko denarja v njej. ko je pa videla veliko vsoto, je hotela denar nesti nazaj, pa si je zopet premislila. Ključe je vrgla v stranišče in policija upa. da jih bo še naš'* Davi s^ 'z-praznili greznico pri hiši. Omeniti moramo še. da svojci šivilje Slave, ki so zelo pošteni itn na dobrem gla^u. o tatvini niso vedeli ničesar vse do. tlej. dokler ni prišla policija v hišo. Tudi Slava sama do zdaj še n1 imela nJpravka z Oblastna i. Vojaška imenovanja Imenovam so v arteljeriji in inženjerski stroki za komandanta I. polka trdnjav-ske artiljerije dosedanji komandant arti-Ijerijskegra polka II. armijske oblasti polkovnik Bogomil Armič, za pomočnika komandanta samostojnega artilerijskega polka H armijske oblasti dosedanji komandant 2. bataljona 1. polka, trdnjavske artiljerije podpolkovnik Janko Fras, za po. močnika komandanta 16. artilerijskega polka dosedanji referent artiljerije koman. de dravske divizijske oblasti podpolkovnik Maksim Erič za pomočnika komandanta 17. artiljerijskega poikisi dosedanji komandant 2 divizij ona istega polka podpolkovnik Gjog-je Novak za referenta artiljerij-je komande dravske divizijske oblasti dosedanji komandant 1. divizdjona 26. arti-ljerijskeg-a polka podpolkovnik Dušan Ste-vanovič, za pomočnika komandanta 1. pionirskega polka dosedanji komandant 2. bataljona istega polka inženjerski podpolkovnik Vek o®l a v Cener. za pomočnika komandanta železničarskega polka dosedanji komandant 2 prometnega bataljona istega polka inženjerski podpolkovnik Vladimir Celestin za vršilca dolžnosti komandanta 3. proUaeroplanske reflektorske skupine dosedanji komandir 3. baterije 4. proti-a ero planskega divizrjona artiljerijski kapetan 1 klase Zvonimir Prikril, za komandanta 2. divizijona 7. artiljerijskega polka major Roman Dcmaruk. doslej v službi v artiljerijski inspekciji, za komandanta 2 divizijona 17 artiljerijskega polka doseda. nji komandant 1. divizijona konjeniške artiljerije major Kazimir Poje, za vršilca dolžnosti komandanta 1 divizijona artiljerijskoga polka 1 armijske oblasti deseda. nji komandir H. baterije artiljerijskega polka kraljeve g/arde kapetan I. klase Oskar Abel in za vršilca dolžnosti komandanta 2 protiaeroplanskega divizijona do-sedanji komandir 1. čete II. proUaeroplanske reflektorske skupine kapetan I. klase Mladen Sernec. oV pehoti za komandanta 4. pespolka polkovnik Fridrich Kren. za vršilca dolžnosti komandanta 44. pespolka do. sedanji komandant 1. bataljona 40. pespolka podpolkovnik Rudolf Knez: za komandanta staropečij^kega vojnega okruga polkovnik Franc Pacak. doslej v shržbi pri generalnem štabu komande IB. armijske oblasti za vršilca dolžnosti komandanta Pveljanskega vojnega okruga gosedanji vršilec dolžnosti pomočmika komandanta ljubljanskega vojnega okruga •podipolikovtnik Dušan Jorgović, za komandanta III bataljona 19. pe&palka dosedanji komandant 3. bataljona 41. pespolka major JoaI»3 feolo, za vršilca dolfcnoati komandanta 1. bataljona 40. pespolka slušatelj višje šole vojne akademije kapeta-p I. klase Alek^ande TJngar, za komandanta 1. bataljona 49. oešpo'ka dosedanji pomočmi* načelnika štaba komande đrineke divlisijske oblasta major Dragutin Stenceij, za vršilca doKnoeti načelnika štaba Vo-mande drinske divizijske ofodasti podpolkovnik Vladimir Va«hniik. doslej na služb* v generalštabu k>man-<1e I. armijske oblasti, za upravnika Jaarsnske stalne v ijne boj«iioe doeedamj-i 3ef infeke-jskega o'd^l- ka starne vojne bolnice IV. armijske oblast? rai itetni polkovn;k dr Viktor Ružič. za vp^uvnika drinske stalne \ojne bolnice d usedanj referent sa«'.'tete dravske di-vU*jske onlasti sanitetni poUolkovnU ir 2ivko Suojilović, za up avnika mano >rsk< začasne vojne bolnic^ d oranji e?fcum-dar-t; zdravnik internega in Infekcijskega oddelka stalne vojne bo*aJce V. a-m jske ob'as.ti sanitetni major dr Laza Jo/ano-vič, za vršilca do Iznos M reft renta sanitetne Vomande zets^-e d ■ * .teke -')'ast; dosedanji upravnik mariv>orske z-^č-asne vo*ne bolnice ©an major dr Ilj« Pl.o ^,v-ič. za šefa kemičneca laboratorija stalne vojne bolnice IV. armijske oblasti apotekamki podrsolkovnik Gustav Vidale. za vršilca dolžnosti načelnika intendanture komande jadranske divizijske oblasti višji vojni urad- nik IV. klase ekonomske fetroke Todor Steiner. za načelnika intendanture komande vrbaske divizijske oblasti dosedanji upravnik oblačilne delavnice zavoda za izdelavo vojaške obleke intendantski podpolkovnik Mirko Vilfan, za vršilca dolžnosti načelnika intendanture komande savske divizijske oblasti višji vojaški uradnik IV. klase ekonomske stroke Josip Sušnik, doslej vršilec dolžnosti načelnika intendanture jadranske diviziiskp oblasti, za vršilca dolžnosti načelnika intendanture komande dravske divizijske oblasti dosedanji vršilec dolžnosti načelnik intendanture komande savske divizijske oblasti pehotni podpolkovnik Dragotin Milic, in za vršilca dolžnosti upravnika oblačilne delavnice zavoda za izdelovanje vojaške obleke dosedanji vršilec dolžnosti načelnika intendanture komande dravske divizijske oblasti intendantski major Ivan Jane. Refenca sta pognala v smrt Maribor, 5. novembra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila zanimiva razjprava, ki je razkrila mukepomo življenje in tragično smrt lOietnega rejenca. Na zatožni klopi sta sedela zakonca Franc in Jožefa Svenšek, viničarja na Majskem vrhu Obtožnica jima očita, da sta z brezvestnim ravnanjem in pretepanjem povzročila prostovoljno smrt svojega lOietnega rejenca Štefana Jnrgca. Deček je bil sin drugoobtoženklne sestre, ki pa je brez stalnega bivališča. Zato je določ4la občina obtoženca SvenSkova za rednika ubogega dečka. Ta je bil pri osumljencih od novega leta 1932 do svoje nesrečne smrti letos 19 maja. Ko je prišel deček k Svenškovim. mm je bik) 8 let in obiskoval je ljudsko šolo pri Sv VHn. V prostem času pa je opravljal doma različna gospodarska dela Toda njegovo življe, nje je bilo bridko. Rednika sta ga zaničevala in ga neusmiljeno pretepala. Večkrat je revček pripovedoval svojim so-učencem. kako ga reditelja pretepata in da se ne upa iomov. Kazal jim je tudi modre lise po vsem telesu in velike bnžke na glavi Svenšek je dečka za vsako malenkost pretepal s knlom, njegova žena. riefikova lastna +eta. pa ga je obdelovala z metlo. Ko se je ubogi fant vračaj b svojima součenci iz sole ob Dravinji domov, jim je dejal, da mu ni več živeti zaradi grdega ravnanja obtožencev in da bo skočil v vodo Še prodno so se tovariši zavedi, je rejecec rfan skočil v reko in se oddaljil od brega. Se malo in valovi so ga zakrili. Cez več dni je sosed potegnil dečka mrtvega \t. Dravinje. Sodnik je obsodil brezvestna zakonca, ki sta tirala svojega varovanca v tabo nesrečno smrt, vsakega na 6 mesecev strogega iapona. Iz policijske kronike LJuttjana, 6. novembra. Današnje »Jutro« poroča, da so v nedeljo zvečer in včeraj orožniki izsledili dva nevarna vlomilca, ki sta hotela vlomiti v posojilnico v Žužemberku, in sicer Josipa Stang-lja in Janeza Mrvarja, ki so ju zasledovale že oroiniAke postaje, pa tudi zagrebška in ljubljanska policija Mrvar je bil včeraj opoldne na svojem drznem beg-u blizu Hmeljnika ustreljen. Ljubljanska policija ima v evidenci in v svojih kriminalnih analih zabeležena dva nevarna viomilca pod Imenom Josip štang-elj, katerih osebni in rojstni podatki se čudno ujemajo. Prvi Jože stangelj je rojen 14. marca 1897 v Rajnoviču pri Novem mestu drugi pa 3. decembra 1897 v Hrusici pri Novem mestu, oba sta pa pri-stojna v občino šmihel—Stopiče. Zasledovanje obeh je bilo že zaradi skupneea iste. gra imena otežkočeno. še bolj zaradi istega rojstnega leta poleg: tega se imenuje mati obeh Cecilija, oba sta po l6o cm visoka. oba tudi srednje postave, le da eden Škili in nekoliko Sepa in je nizkega, drugi pa visokega čela. Tudi imata oba kostanjeve lase Kateri izmed obeh je bil prav za prav pri jet, ni znano, najbrž pa tisti, ki je že pred leti skupaj z Mrvar jem strano val Dolenjsko. Včeraj okrog IS. je stopil čevljarski pomočnik Ivan Glavič z Laverce v Kajfeževo gostilno v Florjanski ulici, svojo kolo. na katerem je imel tudi privezanih 7 parov čevljev, je pa pustil v veži Ko Je kmalu nato stopil v vežo je ves presenečen opazil, da mu je nekdo kolo odpeljal. Naglo je &topiI iz veze in Se je opazil tatu. ki se je na kolesu peljal proti Staremu trgu. Glavič jo je naglo ubral za njim, ga dohrtel in zgTabfl za kolo. Neznanec je skočil s kole sa in stekel na Gallusovo nabrežje, za njim pa jo je ubralo več ljudi, opozorjenih po klicih okradenega kolesarja. Tatu so kmalu ujeli in ga je stražnik Indihar odpeljal na policijo. Tu so ugotovili, da imajo opraviti z nekim pleskarskim pomočnikom. Pri njem so našli Se dve prometni knjižici za kolesa, in srebrno uro z zlato verižico. <2{ e *""**ea Koledar Dane?: Torok. G. novembra. ka*v>!:rani: Lenart. Današnje prireditve Kino Matira: Plavolat=a Venera (Itocieoe D^trich') Kino Ideal: Demonska lena. Kino Dvor: Trije mornarji (John Oilbert) Kino Šiška: Gospodar Azije. SPD predavanje dr. H. Tume o italijanskem deJ'.i Juliiskih Alp ob 20. v dvorani Delavske zborn i os. Dežurne lekarne Dane*: Mr. dr. Pircoli. Tvrš^va ee**fca 6, Hočevar, Celovška cesia 02 in G a rtu«. MoMe Tudi drugod po svetu imajo iznajdljive izumitelje in dobre izume. V Ameriki je izumil nekdo poligraf. To je čudna, prečud-na, pa tudi nevarna zade\'a, ta poligraf. Mislite si lično škatlico, ki vam jo pritrdijo na roko, pa ne morete več lagati. To se pravi, lažete lahko, kolikor hočete, samo zasačijo vas ko j na laži s pomočjo fega šmentanega poligrafa, če se zlažete, se vam to na nosu ne pozna, pač pa nastanejo v vaši notranjosti — v trebuhu ali v prsih, to ni točno dognano — različni fiziološki procesi, izpremeni se kr\'ni pritisk in vse to beleži ameriški izum na vaši roki. Potlej vam pa pokažejo \'aše laži lepo zabeležene po vrsti in vas primejo za jezik ali za ufte-sa. kakor ste pač lagali. V Ameriki rabijo baje ta izum tudi velike banke, če hočejo zasačiti nepoštene uradnike, ki so ponc\>erili denar. Tudi pri nas bi se dal poligraf na tem polju s pridom rabiti. Ali pa bi ga pritrdili na roke nezvestim zakonskim ženam in zakonolom-nim možem. Pomislite, kaj vse bi prišlo na dan Poslovne seje bi se izpremenile v lju bavne sestanke, gospodinjski opravki v iz-prehode z domačimi prijatelji Ameriški Izum bi bil tudi drugače poraben pri nag. Recimo po krčmah bi preganjal kanigalilej-sko vino, po mlekarnah bi lovil smetano, po ka\'arnah dobro ka\r>. po uredništvih resnico. Kamorkoli bi ga obrnili, bi našel obilo hvaležnega dela. V tolažbo vsem tistim, ki bi jim utegnilo biti neprijetno, če bi jim pritrdili ta ameriški izum na roke, moramo pa povedati, da ga k nam nikoli ne bo. iVe morda zaradi previsoke zaščitne carine temveč ker hi ga pri nas tskoj zaplenilL Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek 6. novembra: zaprto. Sreda, 7. novembra: Orlic. Red Sreda. ♦ Roetaodov »Orlic« spada med najpo. mebnejša reporterska dela te sezone in je vsebinsko posebno zanimivo, ker kaže psihološki razvoj vojvode Reichstad takega, dozorevajočega Napoleonovega sina, sredi spletk avstrijskega dvora. Vojvodo igra g. Jan, kneza Metternicha g. Levar, Flam-beauja g. Cesar, v ostalih vlogah nastopa ves dramski ansambl. Rezija prof. sesto. va, scenograf g. arh. Franc. Predstava »e vrši za red Sreda. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek 6. novembra: Hovanščina. Red C. Sreda 7. novembra: ob pol 17. uri: Ponovitev žalnega koncerta za dijake. Ceoe od 5 do 15 Din. Sobota 10. novembra: Manon. Gostuje An dre Burdino iz Pariza. Izven. MuSorg^ki p°daja v op* ri »Hov»o-ščina« vitalnost ruskega naroda, zmožno svetega fanatizma, ki je povzročil enega izmed največjih zgodovinskih preobratov za časa Petra Velikega. Od Cirila Debevca skrbno režirana opera v slikoviti inscenaciji pokojnega scenografa TJljaniSč-eva in pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Poliča se poje v sredo dne 7. t. m. za red C. red C. Program žalnega orkestralnega kon-©erta^ ki se ponovi za dija&tvo v sredo dne 7. t. m_ ob poi 17 uri v operi, je sledeč: Beethoven: Tretja simfonija ^Eroica«. Wagner Svečana daritev, in Car velikega petka, odlomka iz opere Parsifal, s sodelo. van jem gg. Betetta, Primožiča, Marteca in gospe Bernot Gclobove in vseh solistov in zbora. Leskovec: tretji samospev iz cikla njegovih orkestralnih skladb na Grad nikov tekst »De profundis«, ki ga poje ga Zlata Gjung-jenac. in Braviličarjev * Slavi- cus Hvmnus«. Cene so globoko znižane, od 5 do 15 Din. Slavni tenorist Andre Burdino go-I stuje dne 10. in 15. t. m. v operah Manon ; in Carmen Sloves odličnega pevca velikega formata si je pridobil kot učenec bratov Archibaud v Parizu kjer je debutiral v teatru Gaite-Liriaue Leta 1920 je bil an-, gaziran na kraljevsko opero v Gandu i (Belgija) 1924 kot stalni * gost pariške Opere Comique. V poslednjem času se nahaja stalno na turnejah kot gos»t Covemt Garden Opere v Londonu. Teatra Liceo v Barceloni Teatra Colon v Buenos Airesu. opere v Riu de Janeiru in vseh največjih oper v Franciji in Italiji Veliko zanimanje vlada za eostovanje tega umetnika, ki očara publiko vseh teatrov s svojo nobleso in sugestivnim i kreacijami. ČUVAJMO JUGOSLAVP^ lev /oi >bluvkn8KI NARO Dc. dne 6. mtmtaŠk* 1934 Stran S. DANES VELIKA PREMIERA težko pričakovanega velefilma MARLENE DIETRICH v filmu ljubezni PLAVOLASA VENERA To je film, kateri nas vodi skozi življenje mlade žene, pred katero se klanja svet. Vzvišena pesem ljubezni. MAKLENA DIETRICH TAKA KOT šE NIKDAR Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4^ 7.15 in 9.15 uri. Telefon 21-24 Predprodaja od 11.—Vz13- ar^« DNEVNE VESTI — Kongres mednarodne zrakoplovne zveze bo v naši državi. Prihodnjo leto bo v Beogradu kongres medna rodne zrakoplovne zveze. Delegati iz vgeh delov sve. ta si bodo ogledali vsa naša letališka, zlasti zagrebško in ljufbGjansko. Letošnji kongres mednarodne zrakoplovne zveze je bil v Washingimu. Našo državo je zastopa! na njem predsednik našesra Aerokhiba inž. Tadijo Sondermaver. Prihodnjega kongresa se udeleže tudi delegati Rusije. — Avstrijski begunci upajo na skoraj-Sen povratek. Zadnji politični dogodki v Avstriji so vT7f-sidili veliko zanimanje mod avstrijskimi begunci v Varaž-iinu Begunci upajo, da se bo položaj v Avstriji kmalu tako pr^okroniL, da se bodo lahko vrnili v domovino Med njimi je mm o ero takih, ki bi se lahko že zdaj vrnili, če bi imeli denar za clrtbo na katero so bil! obsojeni. Zaradi znanega httli i Ju >wfc rti n pnča so bili obsojeni begunci na 5000 do do 20.000 šilingov brez vsakih nadaljnih poslelie. Zdaj večina upa, da bo pomilo-sčena in da jim budi globe tie bo treba plačati. — Borza dela išče 1 brusača in CTaver-ra stekla. 1 kovača. 1 kroiača z obrtnim listom, 1 obratovodjo za tovarno stane, prebijala in rev.iln. končno na še 1 metlarja« V slučajih zastrupi jenja povzročenega po zastrupijenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično oroti-sredstvo. »Franz Josefova« jrreneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Sneg na Velebitu. Na Velebitu in po okoliških hribih je zapadel sneg. Podavili Bo se že volkovi, ki delajo tame>tam občutno šfcodo. — Vreme. Vremenska napoved pTavi, da bo spremenil ji va oblačnost, nestalno južno vrome. Včeraj je deževalo skoraj po v^eh krajih- naše drŽave. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 20, v Skopljn 19, v Sarajevu IS, v Beogradu 15? v Mariboru 13. v Ljubljani in Zagrebu 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7&6.6, temperatura je znašala 8.8. Ivanka KafoJova prepeljala v bolnico. V noči od nedelje na ponedeljek se ie vrtanje budo ranjene starke Ivane Kafo-love. kj io ie napadel in oropal Joeio Mav rin, ie toliko zbolfsaJo. da so zdravniki včeraj dopoldne odredili njen prevoz v ljubljansko bolnico. Popoldne so zdravniki izvršili trepanncijo ulave. kar je zelo težka operacija Kakor naim poročajo, ie Kafo* lova sicer pri zavesti, a je zelo slaba in skorai ni verjetno, d« bi okrevala. — Strašna nesreča v rudniku. Iz Šibenika r^ročajo, da se je pripetila v nedeljo popoldne v rudniku Ve.Vusič, last družibe Monte Promina, težka nesreča. Porušil se je strop rova, v katerem je bilo zaposlenih pet rudarjev. Premog je zasul rudarja Marka Srnama, njegovi tava riši so pa komaj ušli smrti. JOHN G I L B E R T se nam pokaže v filmu pomorščakov Trije mornarji ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina 4.50 in 6.50 Din , — Novorojenčka je zadavila. 26Jetno kmečko dekle Marija Kolmanič is Pe&ič-kega vrha blizu Ljutomera je te dni porodila tretjega nezakonskega otroka. Novorojenčka je takoj zakopala, a po vasi je začela praviti, da je bilo dete rojeno mrtvo, kakor prva dva Oblasti so pa uvedle preiskavo in dognale, da je bij otročiček rojen živ in zadavljen. Kolmani-čevo so aretirali in izročili sodišču. SAMO SE DANES Vamp Amerike JE AN HARL0W v velefilmu DEMONSKA ŽENA ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9. % — Tramvaj povozil pismonošo. Včeraj se je pripetila v Osijeku težka nesreča. Tramvaj je do smrti povoasil pismonošo Milana Devica. Mož je hitel čez cesto in menda ni opazil tramvaja, ki ga je podrl in rinil pred seboj dobrih 15 m. Devic je za dobil težke poškodbe na glavi in je kmalu podlegel. — Razprava proti morilkama suiaške. ga trgovca Udine. Raapcava proti sestrama Montel. ki sta umorili sušaskega trgovca Mirka Ud ino, se prične pred okrožnim sodiščem na Sosaku v ponedeljek 12. t. m. Iz Liuhliane —lj Grad na grobeh Suhega bajerjja. Neodpustlj:vo bi bilo, če bi pozabili na grobove, v katerih počivajo mučeniki krvničke iučtice avstrvske. Žrtve podlih denun-cijacij. žrtve nečloveške pobe*nelosti. Predvsem pa je dolžnost mladine, da vzljubi vse one, ki so izkrvaveli v čisti ljubezni do Jugoslavije. Že lani je mladina z Grada ponesla na grobove Suhega bajerja cvetje in vence in predvajala povsem svojevrstno deklamacijo Tudi za letos je bilo že vse pripravljeno. Kruta smrt našega kralja pa nam je preprečila, da bi v večjem obseuu proslavili spomin teh žrtov istočasno z odkritjem spominske plošče Kljub temu pa se ie mladina polnoštevilno zbrala in okrasila v nedeljo popoldne v dolcrj procesiji in nesla 21 vencev, cvetja in sveč- Na groben je zdrhtela molitev nedolžnih duš. pri clcilalcih so se pa zaiskrile oči nad iskrenostjo otroške ljubezni do muČenikov. Ko bo pa oficielno odkritje spominske plošče, tedaj bo sraska mladina spet počastila spomin herojev in ee že pripravlja za posebej v ta namen prirejeno deklamacijo. —li Lepe stavbne parrele so na bivšem ierišču SK Ilirije, na Koslerjevem svetu Doslej so zgradili že tri lepe stanovanjske hiše. zdaj pa orade Četrto na vogalu Ruske in Celovške ceste. Gradi stavbenik Furlan iz Ljubljane L. Kunaverju. Hiša bo trinad-stropna. zdaj orade druoo nadstropje. V nh bo precej stanovanj, skupno 11. in sicer 3 trisobna. 4 dvosobna in 4 enosobna. Poslopje bo Še letos pod streho, olovica sveta je že razprodanega Počez sredi bivšega iorišča bo v doslednem Času držala cesta. —li Romantiko bodo pregnali p tivolskega parka, zato tudi podirajo lopo. ki ie bila včasih pristanišče za čolne, šole za vesla-nie ne bo več v Tivoliju in ker so nosilni stebri lope že itak trhli, ie najbolje, da lopo podro. zlasti zda»i ie za to najlepša prilika, ko urejujejo ribnik. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V &ISK1. — Telefon 3387 Samo še danes ob 7. in 9. uri Boris Karloff v filmu GOSPODAR AZIJE Napeta vsebina. Moderna znanost in tajinstvene sile Vzhoda, Pri vseh predstavab predvajamo kot dopolnilo POGREBNE SVEČANOSTI za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom 1. Uediniteljem, obisk kralja Borisa v Beogradu in življenje kraljevičev na Bledu. JITTRI »NEKI GOSPOD ORAN« —lj Na programu Elitnega Kina Matice je bil danes tudi film >Poerebne svečanost: blagopokojnega viteškega kralja Nj_ Vel. Aleksandra I. Zedinitelja«. ki ua ie izdelala tvrdka Jusoslovenskj prosvetni film v Beogradu. Ker pa kopija tega filma ni pri s*pela iz Zagreba, bomo ta fihn videli Bele Čez nekaj dni. — Tečaj za smučarsko telovadbo, ka terega priredi SPD, se prične v sredo dne 7. t. m. ob 19. v II. državni realni gimnaziji v Ljubljani na Poljanah; vhod iz Ciril Metodove ulice. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za ta tečaj. Prijave srprejema Pisarna SPD na Masarykovi cesti v palači Grafike od članov in od nečlanov. Sicer se pa sprejemajo prijave tudi v sredo od prieetku tečaja, in to od 16.30 dalje v telovadnici gimnazije —lj V kavarni »Viadukt«. Smartinska cesta 24, iora vsak večer prvorazredna erod-ba e sviraČicarni. —lj Srajce, belo modne in športne, kravate naramnice in že»pne robce, ima najceneje tvrdka Miloš Karničnik. Stari tn? 8. —lj Za polovično ceno odprodaja del zaloge tvrika A. Šinkovec nasl. K. Soss. Mestni trg. Cenjene dame se na to nt^o. zr -jajo! Iz Celja —c O položaju Evrope leta 1914 bo predaval d revi oh osmih na Ljudskem vseučilišč« znani znanstvenik univ. prof. g. dr. Lj. Hauptnnan iz ZaeTeba. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —c Darujte za reveže! Mestno poglavarstvo v Celju je todalo naslednji poziv: Bližajoča se zima bo povečala bedo uložnih. Podpora ta občinskih sredstev nikakor ne zadostuje, da bi &e mogla resničnim revežem zadostno pomagati. Vsled dejstva, da je prosjačenje od hiše do hiše brezpogojno in pod kaznijo prepovedano, prosi mestno poglavarstvo v Celju v svrho ujblaženja bede velikega šrtevila ubogih v njih imenu za mile darove. Ker se je celjsko meščanstvo vedno rade volje odzvalo, kadar je šlo za pomoč bednemu in bolnemu bližnjemu, se bo gotovo tudi tokrat dobro obneslo nabiranje darovt ki se bodo porabili v prvi vrsti za dobavo drv. živil in res neobhodno pot rebrne obleke bednemu someščanu. Darove nabirata Tia-olralea cel jelke mestne občine. —c Smrtna žrtev. V ponedeljek je umrla na Starem gradu (Zagrad st. 42) v starosti 61 let nosestnica in gostita ičark a ga. j Alojaija JSoba. soproga g. Julija Jiche ter sestra pogojnega celjskega odvetnika in gospodarskega delavca dr. Antona Borića. Pogreb bo v sredo oh 15.30 od »Skalne kleti« na mestno pokopališče. Na Miklav-akerm hribu 4 pri Celju je umrl v ponedeljek 601etni Martin Tratnik, dolgoletni cerkovnik Marijine cerkve v Celju. V celjski bolnici je umrla v ponedeljek 521etna dninarica Ana Pogač a rje va iz št. Petra v Savnrjskj dolini. —c Zaradi uboja lastnega brata se bo moral zagovarjati Avgust Dežnikar lz Dobrove rj pri Braslovčab v soboto dne 10. t. m. ob 11. pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju. lr Maribora — Najlepši spomenik našemu kralju — nova meščanska šola. Maribor noče zaostajati za drugimi mesti, tudi on hoće postaviti bi apo> po4cojne.mil kralju-mučeniku Aleksandru I. Zedinitelju dostojen spomenik. V ta namen se je sestal poseben pripravljalni odbor, v katerem eo zastopana vsa mariborska kulturna društva in gospodarske korporacije, načelu je pa mu mestni župan g. dr. Lijpold. Na enem izmed sestankov je razvil g. dr. Lipold izredno važen nacrt za postavitev spomenika, ki ga je vsa mariborska javnost sprejela z največjim odobravanjem. V Mariboru se čuti velika potreba po novi meščanski soli, kar smo na tem mestu že večkrat povdarjali. Zato je zatrjeval g. dr. Lipold^ da bo najlepši in najplemenitejši spomenik, ki ga Maribor sploh more dati blagopokojnemai kralju, nova meščanska šola na desnem bregu Drave. Prepričani smo, da bo načrt mestnega žuipana, ki je v edino kazal veliko skrb za naše šolstvo, uspel, saj se zavzema zanj ne le pripravljalni odbor, temveč tuli vsa mariborska javnost, — Gledališki drobiž. Prva ponovitev Alsbergove drame »Konflikt« bo to sredo. Prva letošnja veseloigra bo »G-ugalnica«, <3elo če§ke pisateljice So heimpf lugove. »Gugalnica« je pisana učinkovito teaier-siko in je opremljena z obilnim humorjem, ki ne bo zgrešil svojega namena. Režira Jože Kovic, nastopijo pa Dragutinovičeva, Zakrajškova, Starčeva. Kraljeva. Savino-va. Gorinšek. Furijan in Blaž. — Za ?01et-nioo najboljšega jugosloveoskega komediografa Branka Nušica pripravljajo v režiji g. Kovič-a komedijo »Žalujoči ostali«. — Prva otroška predstava bo v kratkem. Ponove iz prejšnje sezone zabavno in uspelo Golievp pravljico *Jurček« — Leharjevo opereto »Carjevič* uprizore proti koncu tega meseca — Prva letošnja opera bo =Urh. grof Celjski«. — Ljudsko gibanje v oktobru. V preteklem mesecu se je v Mariboru rodilo 85 otrok, ra sicer 42 dečkov ter 43 deklic. Umrlo je v oktobru 60 oseb, 30 moških in 30 žensk; poročenih pa je bilo 45 parov. — Abonentom v vednost! Zaradi najgloblje žalosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem se je nadaljevanje sezone nekoliko zavleklo, zato pa se sedaj vrsti abonma za abonmanom v najhitrejšem temrpu, tako da bodo imeli abonent je še pred božičem toliko predstav, kot M jih imeli. Če bi Mla sezon« potekla normalno. Iz istega razloga naj abonentje ne zaostajajo s plačevanjem obrokov ter se naprošajo, da pto&ujejo svoje obroke redno tekom prvih dmi vsakega meseca. 7. Jesenic — Lep pijetetni čin šolske mladine. V dneh velike žalosti je jeseniška šolsika mladina dokazala, kako globoko je vdana kraljevskemu domu in kako globoko 6wti prebridko izgubo blagopokojmega kralja •Iz lastne inicijative so okrasili učenci in učenke meščanske in narodne šole vse kraljeve slike z zelenjem in cvetjem in okrog njih drapirali stene s črno tančico. V osrpredje slik so ponekod razstavili cvetje kot izraz iskrene ljubezni do dobrega vladarja. Ob slilke &o pritrdili na narodni šoli tudi lučke, ki ao gorele velikemu pokojniku v spomin tudi med poukom. Med odmori je klečala mladina pod sliko In molila za dušo kralja-mnčenika. Narod, ki ima tako mladino, je lahko ponosen nanjo Jugoslavija ima v mladini veliko bodočnost, ker mladina uživa dobro vzgojo in je vsak denar, porabljen za šolstvo, vedno najfbolje naložen. — Nov grob. V soboto je v bcftnioi brate vske skladnice v 37 letu starosti preminil g Trohej Fran. delavec v tovarni K ID in sin hišnega oosestnika os Jesenicah. Pokojni je bil pred vojno eden najboljših in najvztrajnejših sokolskih telovadce-^ na Jesenicah Po vojni je moral za kruhom v Francijo, kjer si je v oodot-nih tovarnah in rudnikih močno teraibil moči. Vrnil se je pred leti domov, nastopil delo v tukajšnji železarni, toda za vratna bolezen, ki je glodala njegorvo Izmučeno telo. mn je prestrlgla odt življenja.. Trobej je Mi tih in miren fant. Zvest svojim stamovskim organizacijam, je bil zlasti med delavstvom zelo priljulbljen. V ponedeljek popoMme se je vršil njegov po-srreb izjnred bolnice na Javo miku na farno pokopališče na Jesenicah Na zadnji poti m« je svirala Žalostinke godba kovinarjev, za krsto ln sorodniki pa se je vite dolga vrsta pogreocev, predvsem delavstva, prijateljev in znancev pokojnega In rodbine. Bodi mu ohranjen lep spomin, težko prizadetim svojcem nase iekran© so. žaJje! — Ofcenj. Te dni je začelo nenadoma jroreti pri po**vrtniku Franca Zelenku v Barialaveih pri Juršincih Oren? n popolnoma uničil cospodarsko poslopje, katero en del ee je uporabljal tudi zn stanovanje. S poslopjem vred so uničeni tjdi vsi poljski pridelki in ima posestnik Zelenko občutno škodo. Kako ie ocen j nastal, še ni doenano. — Z noži in ročicami. Ko se je te dni zvečer vračal domov posestnikov sin Kod-rič Janez iz Stojncev, ca ie na co*»ti napadlo več fantov, oboroženih z noži in ročicami: pretepli sc vinkov je zelo malo. da se sanke lahko zapraše kot blisk navzdol v Višnjo goro. Kje so imeli ljudje doslej oči, da tega niso bili sprevideli? Sicer se jim pa bodo začele oči odpirati zdaj. Posebno široko na Polževem. Culi so se sicer nekateri glasovi o neki nezaslišani gradnji smučarskega doma in Še o bolj nezaslišanem imenu smučarskega kluba. Polž in smučarstvo! Dolenjska in smučarstvo ter smučarski domovi! Višnja gora! — Tako, zdaj je pa Polž pokazal roge. Da, široko se vam bodo odprle oči. Tudi v višnje. gorski okolici in pod polževo firmo se lahko gode resne stvari. Doslej niso nekateri jemali niti snega na Dolenjskem resno, češ. da na Dolenjskem sploh ni snera za smučanje. Polžarji jim prav radi puste to veselje; naj veruje, kdor hoče, da bo SK Polž uvažal sneg v Višnjo goro. Naj stane, kar hoče pod polževo patronanco se bo razvilo smučarstvo na Polževem tako. da bo veselje. Polževo se imenuje tisti edinstveni smučarski svet nad Zavrtačami in pod Sv. Duhom. Spodaj v dolini še puha topel jug. na Polževem pa že >uvažajo« sneg. Burja piska pravo svatovsko pesmico, menda se ženijo vragi. Tam spodaj v meglenem in oblačnem morju grmi, tu sneži. Z divjo naglico se pede oblaki tik ob zemlji ln na strehi prvega smučarskega doma Že leži smučarska mana. Tu je smučarski dom ki tu je sneg, a kljub temu smo na Dolenjskem in še celo na Polževem! Tiste >kolibe«, ki xso jo nam era vali < graditi pri Sv. Duhu, ni. Smučarji ln prijatelji Dolenjske so čitali o nekakšni gradnji, a zdaj stoji tu prava planinska palaca, lično poslopje kot iz škatlice vzeto, a tudi impozantno. Novi smučarski dom, ki je zunaj že povsem dograjen, je zgrajen solidno kot najboljša, meščanska vila, po sistemu, kot gradi Ljubljanska gradbena družba v Ljubljani najmodernejše lesene vile. Kras. na naravna barva lesa učinkuje tako prijetno in v skladu z okoljem, da se ti Zbudi takoj občutek domačnosti, že pred domom. Zunanji opaž je pritrjen tako. da se zdi vsa stena kot le iz ene ploskve. Deske se vežejo med seboj tako, da ne more med nje prodreti niti kapljica vode in vsi žeblji so skriti, da ne bo okrog njih lis rje. že na prvi pogled se povsod pozna, da je delo solidno in st rokovnjaško. Poslopje je Se zaprto, saj so že končana steklarska dela in tudi mizarska v glavnem. Okrog vogaJov žvižga burja, v notranjosti je pa prijetno toplo. Zunanje stene so zgrajene tako, da izvrstno izolirajo proti mrazu (ln poleti proti vročini). Sestoje iz štirih opažev in še dveh leg lepenke. Zrak med zunanjim in notranjim opažem je nepropustno zaprt in je najboljša izolacijska plast. Sicer bo pa poslopje tudi v tem pogledu pravi smučarski dom, da bodo prezebli smučarji vedno radi šli vanj, ker bo v njem prijetno topio. Vse prostore bo ogrevala centralna kurjava. Kmečka peč bo hkrati peč centralne kurjave, odkoder bodo izpeljane cevi do radiatorjev. In če še povemo, da bodo v poslopjHi tudi vodovod, an gleška stranišča in telefon (prihodnje leto menda celo elektrika), bo pač moral vsak priznati, da se gode na Polževem ameriški čudeži in z respektom bo pomislil že na samo ime Višnja gora. Po vsem tem si lahko mislite, kako pomemben, izreden praznik Dolenjske bo predvidoma 16. decem bra, ko otvori jo smučarski dom in najbrž tudi veliko smučarsko sezono. To bo pa tudi praznik Ljubljane in začetek novega ra^dobta našega smučarstva. Škofjeloške občinske zadeve Skofja Loka, 4. novembra Na zadnji seji šfkofjeloške»ga občinskega odbora je poročal naj>psrej občinski blagajnik g. Mihael Luznar o letnih računih in računih za prvo dvanajstino letošnje«* leta in so bili izdatki po posameonih postavkah brez iz*pTt.mem4) odobrond. Potem je občinski odbor obširno razpravljal o ponutifci stavbnega pod j ertmika Dukiča, ki je bil pripravljen, seveda pod gotovinu! pogoji, vzeti kamnolom za Brajdo v zakup. Občdnski odbor se je v nače "hi tasja-vil za zakup kamnoloma in je bila sreje-ta osebna zakupna pogodiba. Letni odvzem naj bi znašal okrog 6000 do 7e bo povišala. Predsednik je potem poročal, de banska uprava ni odobrila pravilnika im tarife za pooAranje davftčin na blagovni promet. Občini zato ne preostane drugega, kakor da zviša dokTade na državne neposredne davke, ker bi bil sicer občinski proračun deficiten. Za sodnika v dise-vpldnsko sodišče za občinske nameščence pri sreskl Izpostavi v dkofji Loki je bu izvoljen g. Lucnar. — Urar ju Miranu Plantaričn se dovoli, da namesti pri svoji delavnici električno uro za Javnost, katere pogon bo Sel na tok mestne občine. V podrobnostih Je nato od_ w predelal ponovno statut občinskih uslužbencev ker so bfcle potrebne nekatere iTipremembe. Po razgovoru o pasji taksi in podrpori za bika v anesku 250 Din je prešel od^bor na osnutke davčnih predlogov za odmero pridotoine. Po tem predlogu naj bi bil dohodek za letos povprečno za 60 % višji od lanskega. Storjeni So bili primerni sklepi, ki bodo skušali dajatve omiliti ln predočiti na pristojnih mestih, da grozi taka praksa upropastiti meščanstvo, zlasti njega trgovski ln obrtniški sloj. Strast slikarjev. Slavni slikar Picasso k bil nekoč slabe volje. »Kaj ti je?€ ga ie vpraša' prijatelj. >Eh. človek ima v življenju same neprijetnosti. Znano ti je, da bas* portretiram kneginjo Yorško. Davi je za-hteva'a. naj ji spremenim nos.c »In ti nisi hotel ustreči njeni želji?« »To ne,« je odgovoril mojster, »samo ne vem, kam sen ji nasftical nos.« n 4. »SLOVENSKI NAROD«, Pi3sJni stroje. Trenchoati usnjeni suknjiči itd. najboljši nakup pri PRESKERJTJ, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14 IVAN KACIN, DOMŽALE tvornica glasovirjev in harmonijev. Zaloga- Ljubljana. Gospoevetsčca cesta 12 (dvorišče) . Prej ko si kuprite planino ali harmonij oglejte naše najnovejfie izdelke in cene. Istotam se sprejemajo popravila in Ujgla&anje klavirjev. NAZNANILO! Cenjenim damam in gospo-lom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih zniža) za 20%. — Cesatn) salon NAVTNSER, LJubljana. Selenbargova ulica. 60/T MAUNOVEC pristen, naraven, s čistim slan kerjem vtmhan — se dob) na tnalo in veliko v LEKARNI DR G. PICCOL1. rJTJBLIANA. Dunajska e f Narodna tiskarna LJUBLJANA Tako je bik) v dobrih starih časih. Nova doba >e pa prinesla v to staro navado čuden preokret. Zlorabe so šle namreč tako daleč, da je morala nastopiti vlada. Adoptirane otroke so začeli ljudje zlorabljati kot sužnje. Končno ie bilo ustanovljeno društvo za zaščito otrok, ki je opozorilo na to vlado. Adoptirani otroci nadomestujejo bogatim družinam služinčaa in izkoriščajo jih bolj kakor sužnje. Ustanovile so se oelo posebne posvetovalnice za adoptirane otroke. Zaenkrat je doseženo vsaj to, da adoptiranih otrok, ki so zaradi grdega ravnanja pobegnili, ni mogoče zahtevati nazaj. 15 let stara ' ločena žena Ameriško mesto Elvria je imelo v začetku letošnjega leta senzacijo, kakršnih je na svem malo. Možilo se je Mletno dekie, ki je šlo naravnost tz šolske klopi pred oltar. Marija Cooko-va je vzela 181etnega O. Čartera. Toda zakon mladi ženi ni prinesel sreče, o kateri je sanjala. Mož je grdo ravnal z njo in takoj po medenih tednih je žena zahtevala ločitev. Sodišče je ugodilo njeni želji in priznalo K je tudd alimente ter pravico nositi zopet dekliško ime. da bi tako lažje pozabila na svojo prvo veliko razočaranje v Eu-bezni. In tako je dobilo mesto Elyria v državi Ohio 15 let staro ločeno ženo, kar je pač zelo redek primer. Pa ne samo to. ločena žena se je skesano vrnila v šolo. ki jO je bila pred letom dni prezgodaj zapustHa v hrepenenju po zakonski sreči. Ljubezen se je pa ohladila, še predno je minilo leto dni. Nemci o orjaškem stolpu v Parizu Poročali smo že, da nameravajo zgraditi v Parizu za svetovno razstavo 1937 »a periferiji mesta 2000 m visok stolp, ki je že zdaj strah in trepet Nemcev, čeprav ga še niso začeli graditi. Ves nemški tisk se peča s tem drznim načrtom itn posebno »Angriff« naglasa vlogo tega orjaškega stolpa v bodoči vojni. S svojimi zaključki je nemški tisk celo opozoril francoske vojaške kroge na gotove prednosti orjaškega stolpa, na katere Francozi niti mislili niso, tako da zdaj v Parizu še z večjo vnemo razpravljajo o potrebi zgraditve 2000 m visokega stolpa. Med drugim našteva »Angrirf« naslednje prednosti stolpa, ker bi v prvi vrsti služil Pariza za obrambo pred sovražnimi letali: naravnost kot konkurenca Mollywoo-du. Joseph Schenck in Douglas Fair-banks sta se vrnila nedavno s Floride, kjer s:a poiskala kraj za nova studia. United Artists Metro Goldwyn namerava prenesti vsa: dve tretji m svoje produkcije v Studio fiearst v Newyork, Paramount se pa hoče vrniti v svoje stare ateljeje na Long Islandu. Vse tO priča, da se Hollywood res boji izvolitve Uptona Sinclaira za guvernerja. Filmski industrijalci imajo velik interes na tem. da bi Sinclair kot pripadnik levice pri volitvah propadel. Svojim uslužbencem prigovarjajo, naj volijo njegovega nasprotnika. Ce bi se večina filmskih podjetij res preselila v New York. bi bilo konec 201etne hegemonije Hollywooda in v ameriškem filmu b: videli več raznolikosti, kakor doslej. Ameriški filmski industriji bi to samo koristilo. »Ta železobetonski kolos bo dostojen brat utrjene francoske meje na vzhodu. V višini 2000 m ne bodo segali z zemlje nobeni zvoki, ki bi motili radiopostajo. Na vrhu bo torej lahko idealna oddajna in sprejemna radiopostaja. Nl vsaki platformi se bodo lahko dvigala in spuščala letala, saj bodo imela na razpolago 150 m prostora, kolikor ga je treba. V primeru alarma bo lahko startalo z vrha stolpa 70 letal proti sovražni eskadrili, poleg tega bo pa ime'a vsaka platforma 106 mm topove, tako da bo lahko branila Pariz pred napadi iz zraka. Najvažnejše je pa to, da so platforme projektirane tako visoko, da jih strupeni plini ne bodo dosegli. Sinclair grozi Hollywoodn Danes, 6. t. m. so v Kaliforniji volitve. Največ izgledov na izvolitev za guvernerja ima -znam romanopisec Upton Sinclair. Njegova Izvolitev bi pomenila izredno zmago levice v Ameriki. Kot guverner bi imel Sinoair zelo velik vpliv na največjo kalifornijsko industrijo, namreč na filmsko. Njegov volilni program jasno kaže. da bi ta vpliv tudi izrabil. Najprej noče visoko obdavčiti trgovski dobiček, kar bi močno znižalo dividende filmskih družb. Poleg tega bi dobila Kalifornija visoke doklade k dohodninskemu davku, kar bi zadelo v prvi vrsti honorarje Rimskih zvezd m režiserjev. Da bi odpravil brezposelnost, namerava zgraditi državne filmske ateljeje, v katerih bi bili zaposleni oni brezposelni, ki so bili prej zaposleni v filmski industriji. Ni izključeno, da so ti novi ateljeji miši i en i Slavni letalec polkovnik Fitrmanrice Je hotel potolči rekord angleških letalcev Scotta ln Rlacka, Id sta v rekordnem preletela progo London-Melboarne, pa mu nI posrečilo. Stratostat brez posadke Uradno poročajo, da so v Leningradu izdelali nov srratosferni balon, ki bo te dni napolnjen s plinom in pripravljen za start. Balon se bo dvignil v stratosfero brez posadke. Opremljen je s posebno gondolo, v kateri je radiopostaja, ki bo delovala mehanično, pole« tega pa razni merilni aparati za raziskavanje stratosfere. Gondolo so opremili z aparati pod nadzorstvom prof. Molšanova, ki se je pred leti udeležil arktičnega poleta zrakoplova »Grofa Zeppelina«. Po njegovem mnenju bo avtomatična radiopostaja med dviganjem balona beležila njegovo lego in obveščala o nji sproti leningrajsko radiopostajo. Strokovnjaki računajo, da se bo balon dvignil 16 do 18.000 m visoko. Novinska podjetja proti radiu Ameriški list »New York Times« priobčuje poročilo o boju novinskih podjetij proti radiu. V tem boju so zmagala novinska podjetja. Borila so se namreč proti širjenju novic potom radia, kar jim je povzročalo škodo. Ameriške radiodružbe, ki imajo na razpolago 20 močnih oddajnih postaj, so zadnje čase zanemarjale literarni in glasbeni program ter se vrgle z vso silo na širjenje dnevnih poročil in na in-sercijo. S tem so pa seveda škodovale novinskim podjetjem. Največji novinski koncerni so se pred tremi meseci odločili za ostro kampanjo proti privatnim radiodružfoam in več tednov niso hoteli listi priobčevati radioprogramov. Končno je bila borba uspešno zaključena in radiodružbam ni preostajalo nič drugega, nego pričeti pogajanja z novinskimi podjetji in zavezati se, da ne bodo več oddajale po radiu dnevnih vesti, ki jih priobčujejo listi. Borba je pa imela še druge posledice. Državnemu departementu v Washin«gtonu ie dala pobudo za podržavljenje radia. Razlastitev radia m odškodnina privatnim radiodružbam pride na vrsto prihodnje leto. Tudi v Franciji napovedujejo skorajšnje' podržavljenje radioslužbe. Shaw kot trgovec. Ravnatelj velike filmske družbe je telefonira! Shawu, da bi rad kupil za film eno izmed njegovih del. »Koliko bi pa plačali?« je bilo prvo Shawovo vprašanje. »Mojster, vi niti ne slutite, kako veliko znamenitost bi napravili tz vašega dela. Vzemimo za primer samo prvi prizor. Jaz bi tam...« »Koliko plačate?« ga je prebil Shaw nestrpno. *Vam se niti ne sanja, dragi mojster, kako sijajno opremo hočemo dari igri...« »Vidim, dragi gospod,« ga je znova energično prekinil Shaw. »da se sploh ne bova sporazumela. Vi ste prevelik umetnik, jaz pa prevelik trgovec. Zbogom!« Med nedeMsIvimi lovci. Prvi lovec: Dvakrat sem streljal po njem, pa se niti ganil ni. Drugi lovec: Pa vendar ni bil gluh? Dmjtrje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran JmmJA — Za upravo ki Tj%emm- ffH fvttm- Oton Chrvtat — V» « Lruhliom