LETO XLII, ŠT. 30 Ptuj, 10. avgusta 1989 CENA 5500 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Nova šola v Ormožu (stran 2) Znanost je pretežno stvar razuma, umetnost pa čustev (stran 3) Nagrajenci 3. kola nagradne igre (stran 4) V prihodnje brez nagrad (stran 6) Sedemletnih drvi 100 km na uro (stran 10) Osrednja občinska proslava je bila v gledališču Slavnostni govornik Tone Čeh, predsednik IS SO Ptuj, je na osrednji občinski proslavi ob prazniku ptujske občine orisal uspehe in težave ter možnosti razvoja občine. Ptujski župan Gorazd Zmavc je podelil priznanja občine Ptuj, v imenu pobratenega Arandelovca je prisotne pozdravil predsednik SO Vlado Arsenijevič. Po jutru se veselična noč spozna ... Kruha in iger po ptujsko »Ne moremo obljubiti nič dru- gega kot to, da nas tudi v prihod- nje čaka trdo delo . ..«, je zapi- sal (verjetno v imenu ptujskega političnega vodstva) v prejšnji številki Tednika, v prazničnem uvodniku, ptujski župan tov. Go- razd Žmavc. Ni znano, ali je v tem stavku parafraziral znano Churchillovo izjavo Britancem leta 1940, ko je dejal, da jim ne more obljubiti drugega, kakor solze in trplje- nje ali pa je samo ponovil Stanovnikovo misel »o Sloveniji, v kateri bo prevladujoča ideolo- gija pridnega dela«. Vsekakor pa so Ptujčani v pe- tek in soboto na »F*tujski noči«, ki se je razpotegnila v dve noči, dokazali še enkrat, da je povpre- čnemu človeku bliže »ideologi- ja« zabave, kakor pa trdega dela. Sicer pa se bi dalo razpravljati o tem, ali sploh obstaja kak »Su- perman«, ki bi mu bilo bolj všeč obratno zaporedje. V petek in soboto zvečer se je tako večji del centra mesta spre- menil v en sam veselični prostor. Kakor na vsaki pravi veselici, so tudi tukaj lahko gostje uživali v klasični veselični kulinariki, za boljši tek in prebavo pa so skrbe- li ansambli različnih žanrov. Obiskovalcev je bilo v obeh nočeh kar precej. Verjetno je k temu pripomoglo naključno dej- stvo, da ptujski občinski praznik ni preveč oddaljen od 1. v mese- cu, kar pomeni, da je »pri hiši« še nekaj denarja. Verjetno pa je za marsikoga bil to tudi dopust- niški nadomestek pravega dopu- sta .. . Na koncu lahko potegnemo pod vse črto in rečemo: ptujska poletna noč je minila, denarnice so tanjše, mački pregnani, Zem- lja se še naprej vrti okrog Sonca, na Zahodu pa ni nič novega, ka- kor pravi sotrudnik Jože Bračič, ki se je vrnil iz propadajočega Zahoda .. . M. F Venci in cvetje k obeležjem v torek, na dan občinskega praznika je bila v domu Franca Krambergerja spominska sloves- nost. Na njej so se predstavniki družbenopolitičnega življenja ptujske občine spomnili vseh, ki so izgubili življenja v narodnoos- vobodilni vojni. Delegacije so ponesle vence k devetim spomin- skim obeležjem iz časa NOB. JB Devet vencev in cvetje k spominskim obeležjem Iz NOB UVODNIK Voda je — krivcev ni • Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju se je ze umaknila s prvih"^ strani časopisov. Tuintam zasledimo še zapis, naprimer o tem. kako stro- kovnjaki pripravljajo vse potrebno za izkop Kozoderčeve jame. ali kako ogorčeni prebivalci mariborskih krajevnih skupnosti na Dravskem polju nasprotujejo gradnji^ regionalne vodovodne povezave, ker bodo ob njej v resnici ostali žejni. Že najmanj leto dni vsi odgovorni vedo. da je kakovost podtalnice tam dolgoročno vprašljiva in da ljudje ne smejo uporabljati vo- de iz vodnjakov pa zmigujejo z rameni, češ. prispevati boste morali denar- ce. dragi krajani, pa boste dobili vodovod, zakaj pa se zanašate na vodnja- ke. Civilizacija stane. V Ptuju sicer sedaj nimamo več hidrokontov in cistern, a ljudje kljub vsemu dvomijo, strah jih je. da so takšno vodo pili že mesece nazaj in upa- jo, da so rezultati resnični in da je voda res neoporečna. Čeprav je seveda ob problemih z vodo prišlo na dan mnogo dejstev, ki upravičeno rojevajo dvom. Na zunaj je zgodba taka: »Nekega dne smo ugotovili, da imamo onesnaženo vodo, potem smo imeli nekaj dni cisterne in nato je, hvalabo- gu, voda postala spet čista«. A v tej zgodbi je nekaj črnih lukenj. Najprej ne vemo, od kdaj so v Skorbi kontrolirali vodo. sklepamo lah- ko, da so jo v Šikolah pričeli lani in da za Brunšvik vedo že dobro leto, da je voda oporečna. Nato nimamo nikakršnega zagotovila, da bomo izvedeli, kdo je krivec. Diskusija o tem, kaj je v Kozoderčevi jami skladiščeno že de- setletje, se bo. kot kaže, umaknila v strokovne kroge. Krivca kaže, ne bomo iskali, voda se bo po nekem čudežu očistila in spet bo vse v najlepšem redu. Kaj pa imena inšpektorjev, ki so vedeli, kaj se dogaja na Dravskem polju, tistih, ki so dali dovoljenje za zakopavanje, odlaganje in sežiganje škodljivih snovi v vsaj dveh gramoznicah, kaj pa razni občinski komiteji za urejanje prostora, pa vodstva firm — vseh, ki so odlagale leta in leta. Di- rektor Pinusa je lepo povedal, da je v Kozoderčevi jami marsikaj tudi od drugod, tudi iz celjske industrije. Odgovorni bodo dejali, saj ni važno, kdo je kriv. ali pa, krivi smo vsi, odslej moramo ravnali drugače, poglavitno je. da se je našel denar za re- gionalno povezavo vodovodov, za pokritje stroškov, ki so jih imeli gasil- ci... To je ta strašni MI. ki vse zgladi in vse zaceli. Sedaj zahtevati javno poročilo o tem, kdo je odlagal v jami Pri Križu in kdo V Kozoderčevi jami, kdo mu je to tistega davnega leta dovolil, kdo je sedel na inšpektorskih in drugih mestih, kdo je vedel pa ni povedal, je pa zares naivno. Najmanj, kar ti lahko prisodijo je. da si isti kot tisti na jugu (»dole foteljaši). Seveda ne gre za stolčke, gre za gmotno škodo, gospodarski kriminal, za človeško neumnost, zapravljeni denar. Ne gre za linčenjeposameznikov, gre za naivno pričakovanje, da bo sprožen pravni spor. da bodo javni tožil- ci opravili svojo nalogo, da bodo vse milijarde nekoč obremenile točno do- ločene firme, da bo jasno, kdo nam je to največjo ekološko katastrofo za-- kuhal. Morda bi bilo namesto skonstruiranih političnih sodnih procesov bolje izvajati »ekološke procese«. Ljudje bi se iz njih več naučili, predvsem pa se znebili občutka, da smo vsi krivi za vse. Res sem naivna, kajne? S ptujskimi občinskimi možmi vred, kajti za njih se bo problem z regionalnim vodovodom, kot že kaže, »zadovoljivo re- šil«. DatjaLuhnan/ Kupite poceni in dobro, se je slišalo s stojnic letošnjega Ožboitovega sejma, ki je veselo pričel praznično ptuj- sko soboto. McZ 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. avgust 1989 - TEDNIK O ekološki katastrofi na Dravskem polju Zeleni Slovenije smo po svoji ustano\it\i odnos do oskrbe s k\alitetno pitno \odo in meliora- cijskega urejanja \odotokov in moč\irij prvič izrazili v pobudi Skupščini SRS (Delo, 21. 6. 1*^89). V njej smo predlagali ta- kojšnjo uvedbo moratorija na nadaljevanje melioriranja zaradi Nujne potrebe po zavarovanju dobrin in Ljudi. To zahtevo smo zagovarjali in utemeljevali tudi na skupni seji Sveta za varstvo okolja in Sveta za družbeno eko- nomske odnose v kmetijstvu pri RK SZDL, 20. junija 1989, na Janževem vrhu. Naša opozorila, da lahko z regulacijami uničeni vodotoki ob večjih nalivih pov- zročijo katastrofalne poplave, da lahko strupi s prekomerno kemi- ziranih melioriranih polj zaidejo v potoke in podtalnico, da je po- tencialno ogroženo veliko druž- beno bogastvo, narava in lju- dje .. . so bila nestrpno zavrnje- na. Mandat je bil ponovno pode- ljen strokovnjakom in tistim »va- ruhom narave«, ki so s svojimi posegi v temelju spremenili nara- vna razmerja na teh območjih. Teden dni po naših opozorilih na Janževem vrhu seje žal zgodi- lo natanko to, kar smo napove- dovali: katastrofalne poplave in zastrupitev voda na Dravskem polju. Zeleni Slovenije ugotavljamo, da je 80.000 ogroženih ljudi ob tej naravni katastrofi ostalo brez nujnih, pravočasnih in strokov- nih informacij o obsegu, nevar- nosti in vzrokih zastrupitve pitne vode kot tudi o količinski vse- bnosti strupov v njej. Ob skoraj popolni odpovedi tistih, ki so dolžni takšne informacije zago- toviti, pa prihajajo v javnost tudi podatki, ki pritrjujejo naši trdi- tvi: da je namreč vzrok tej nara- vni katastrofi prav kemizacija kmetijstva. Pri tem sploh ni bi- stveno, ali gre v tem konkretnem primeru za točkast vir onesnaže- vanja (nepravilno odloženi ne- varni odpadki) ali pa za izpiranje pesticidov in herbicidov iz hu- musne plasti v podtalnico. Prav na Dravskem polju so se kemi- čna zaščitna sredstva v kmetij- stvu začela v Sloveniji uporablja- ti najprej in sicer že pred vsaj 30-timi leti. Tako tudi v zasebnih vodnjakih, ki se nahajajo izven glavnega vala zastrupljene pod- talnice, beležijo povišane kon- centracije pesticidov. Velika ekološka katastrofa na Dravskem polju je torej posledi- ca industrijskega načina pridelo- vanja hrane, zabeljenega s tipi- čno slovenskimi posebnostmi (melioriranje zamočvirjenih in poplavnih območij in hkratna pozidava prvovrstne kmetijske zemlje, betoniranje potočnih in rečnih korit. . .). Zato je povezo- vanje vodovodov med občinami na Dravskem polju le kratkoro- čna (vendar trenutno nujna) reši- tev oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo, nikakor pa ne odra- vljanje vzrokov sedanje zastrupi- tve. Podobno usodo kot Dravsko polje lahko jutri doživijo tudi Sorsko ali Krško polje, Pomurje, Celjska ali Ljubljanska kotlina itd. Potencialno je ogrožena sko- raj vsa podtalnica v Sloveniji in kot kažejo zadnji rezultati meri- tev, je ta ogroženost postala že dejstvo. Zato ostro nasprotuje- mo, da bi s kakršnikolim zviševa- njem z normativi določenimi do- pustnimi koncentracijami pesti- cidov in herbicidov v pitni vodi poskušali »rešiti« zastrupitev podtalnice Dravskega polja! Zato Zeleni Slovenije predla- gamo in zahtevamo: 1. Zagotovitev pravočasnih, razumljivih in stalnih informacij o kvaliteti in sestavi pitne vode ter o posledicah zastrupljene podtalnice za živino, živalstvo in rastlinstvo. 2. Sistematične analize vse- bnosti pesticidov, herbicidov in ostalih zdravju škodljivih snovi v podtalnicah in plodni zemlji na vseh ravninskih področjih, po- sebno tistih z intenzivnim kmetij- stvom (Podravje, Krško ~ Breži- ško polje. Sorsko polje, dolina Save nad Kranjem, Ljubljanska in Celjska kotlina, Vipavska do- lina, Pomurje). 3. Evidentiranje in sanacijo vseh divjih odlagališč odpadkov na teh področjih, posebno opuš- čenih gramoznih jam, preverbo obratovanja vseh legalnih odla- gališč in čimprejšnjo izgradnjo regionalnih in republiške depo- nije posebnih odpadkov z ustrez- nimi zažigališči. 4. Omejiti uporabo kemičnih sredstev na kmetijskih površinah iznad rezervatov podtalnice na najmanjšo možno mero, temu ustrezno zaostriti normative, hkrati pa pospešeno preiti na zdravju manj nevarna zaščitna sredstva. Na najbolj ogroženih področ- jih prepovedati uporabo kemi- čnih zaščitnih sredstev in drugih sredstev. Kmetijstvu pa zaradi manjših donosov priznati ustre- zne odškodnine. Ravno tako je nujno takoj raziskati posledice melioracij na kvaliteto podtalni- ce. Končni cilj je jasen: prehod iz industrijskega kemiziranega kmetijstva na okolju prijazno ne- kemizirano (biološko) kmetij- stvo. 5. Na osnovi odkritih točka- stih virov sedanjega velikega onesnaženja podtalnice v Po- dravju poiskati in kaznovati kriv- ce, ki morajo poravnati vso na- stalo škodo in stroške sanacije. 6. Izgradnjo regionalnega vo- dovoda kot trenutne rešitve za oskrbo krajanov Podravja z zdra- vo pitno vodo podpiramo samo ob pogoju, da se hkrati oblikuje in prične izvajati program za sa- nacijo podtalnice na celotnem Dravskem polju, na katerem mo- ra vsak vodnjak postati ponovno uporaben. Regionalni vodovod mora zagotoviti oskrbo z zdravo pitno vodo vsem krajanom Po- dravja in ne samo urbanim sre- diščem. 7. Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prosto- ra predlagamo, da sproži prever- bo predvidene trase Pyhrnske magistrale, ki naj bi potekala ra- vno nad ali v neposredni bližini vodnih zajetij v Ptujski občini (črpališče Skorba). Te zahteve in predloge smo ZELENI Slovenije preko delega- tov RK ZSMS v Družbenopoliti- čnem zboru postavili na zaseda- nju slovenske skupščine 26. juli- ja 1989. Ljubljana, 27. julija 1989 Podpredsednika Izvršnega odbora ZELENIH Slovenije: Mauricio Olenik Vane Gošnik Otroci v prometu Vsako leto umre na slovenskih cestah nad '^00 udeležencev cest- nega prometa, med njimi za dva razreda otrok. Eno veliko sloven- sko šolo bi lahko letno napolnili z ranjenimi otroki. V občini Ptuj bo letos pričelo obiskovati 1. ra- zred 1000 otrok, približno enako število bo obiskovalo malo šolo. Starši, vzamite si čas za svoje- ga otroka in skupaj z njim več- krat prehodite pot od doma do šole! Izberite pot, ki bo čimbolj var- na. Izogibajte se cest z gostim prometom. Naj vam otroci iz šo- le ne prinašajo gospodinjskih potrebščin, saj jih to dodatno obremenjuje in so manj okretni na prometnih površinah. Z več- kratnimi praktičnimi vajami ga naučite, da se bo vedno ustavil na robu vozišča, pogledal najprej na levo, nato na desno in prečkal vozišča šele takrat, ko bo cesta prosta. Ne smemo pozabiti, da je otrok manjši od vas in zato dosti težje spremlja promet okrog se- be. Za opazovanje prometa upo- rablja eno od strani vozila, tako da ga voznik, ki vozi po cesti, ne vidi, obratno je pri odraslih ose- bah, ki opazujejo promet čez vo- zila. Otroci v prometu tudi drugače kot odrasli ocenjujejo hitrost vo- zil, ki se jim približujejo, zato ga naučite, da mora paziti pri pre- čkanju ceste na vozila z ene in druge smeri in da sme prečkati cesto šele takrat, ko je vozilo, ki se mu približuje, oddaljeno več kot 150 do 200 metrov, to je lah- ko na mestu, kjer je drevo, hiša, ograja itd. Na žalost zaradi po- manjkanja časa ali službene ob- veznosti starši ne vozijo otrok v malo šolo, ampak hodijo otroci samostojno pri 5 letih, kje naj hodi v šolo in domov, ga nauči- mo iz avtomobila, kasneje, ko jim vozilo povozi otroka, pa ne morejo verjeti, da se je to lahko zgodilo njihovemu ljubljenčku. NIKOLI SE NE VPRAŠAJO, KAJ SO SAMI STORILI ZA VARNOST OTROKA ALI PA SO STORILI - PREMALO IN POVRŠNO. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Polletni poslovni rezultati v znamenju velikih, puhlih števil. Pomoč banke prizadetim v Halozah v petek, 29. 7., je poslovni odbor KBM PE Ptuj obravnaval polletno poslovanje poslo- vne enote in periodični obračun banke. Pou- darili so, da so velika števila in visoki indeksi tako v bilancah podjetij kot tudi v banki za- radi inflacije napihnjena, njihova realna vrednost pa znova pod ravnijo preteklega ob- dobja. Realno primerjavo pa onemogoča sprememba obračunskega sistema. Temeljitejša analiza bo verjetno potrdila domnevo, da smo ponovno dobili obračunski sistem, ki je pomešal premoženjsko in tekočo poslovno bilanco, to pa omogoča prelivanje substance v tekočo porabo. Znižala pa se je tudi zaščita upnika. In kako so poslovali v banki? Poslovna enota Ptuj je že ob polletju nomi- nalno dosegla letni načrt sredstev, ni pa do- segla realne rasti bilančne vsote. Ponovno je močneje zaostajal prirast sredstev podjetij in za stanovanjsko komunalno dejavnost. Na- raščala so polovico počasneje od inflacije. Inflaciji so najbolj sledile devizne vloge ob- čanov, kjer tečajne razlike nosijo banke oz. država. Dinarska sredstva občanov so realno zaostala za okrog 30 ind. točk. Zaostajanje dinarskih sredstev občanov bi bilo še večje, če banka ne bi letos tudi ob polletju pripisala obresti od vpoglednih vlog in tekočih raču- nov v skupnem znesku nekaj nad 21 milijard. Skupaj s pripisanimi obrestmi za vse ostale vezane vloge pa znese blizu 70 milijard di- narjev oz. 17,5 'I'I vseh sredstev občanov. V prvem polletju je PE zbrala in ponovno plasirala skoraj 500 milijard dinarjev. Usme- rila jih je v skladu s poslovno politiko banke ~ 22 % v kratkoročne in dolgoročne naložbe, okrog 3% občanom, pretežni del pa prek skupnih plasmajev banke. 7a investicijske namene je bilo odobreno 4,6 milijarde, za sanacijo trajnih virov obra- tnih sredstev pa 6,5 milijarde dinarjev. Največji delež razpoložljivih sredstev je bil usmerjen v kratkoročne, likvidnostne kredite. Stanje teh kreditov seje v prvem polletju po- večalo za 62 milijard in je znašalo že I 14 mi- lijard. Potrebe podjetij po kratkoročnih kre- ditih so še enkrat večje, vendar se ob poro- štvih banke zadolžujejo na t. i. sivem trgu, kar gotovo slabša poslovne rezultate naših članic. , Zaradi neugodnih kreditnih pogojev upa- da kreditiranje stanovanjske gradnje, kamor smo iz bančnih sredstev odobrili le 25,9 mili- jarde dinarjev. Močno se je zmanjšalo stanje odkupljenih menic, kar je posledica bližanja prenehanja uporabe sedanje menice za zavarovanje pla- čil. Devizno poslovanje podjetij se je odvijalo brez večjih težav. Povečal se je izvoz, zlasti iz TGA Kidričevo. Kljub delni sprostitvi uvoza so nekaterim našim članicam primanjkovale uvozne pravice. Plačila v tujino so potekala normalno. S 1. 8. pa smo uvedli tudi okvirne kredite za nepokrite akreditive, kar bo delno olajšalo likvidnostne težave uvoznikov. Delovna skupnost PE zaenkrat uresničuje svoj program dela, čeprav mčno narašča fizi- čni obseg poslov. Izredne težave pa nastajajo pri poslovanju z gotovino. Z izrednimi napo- ri in ob dobrem sodelovanju z ptujsko po- družnico SDK, nam je uspevalo zagotoviti dovolj denarja za tekoče potrebe občanov. Povsod ni tako, kajti NBJ ne vodi sedanji stopnji infiacije ustrezne emisijske politike. Program tiskanja denarja NBJ še vedno sloni na programirani 181 % infiaciji, zato tiska na- mesto 500.000-dinarskih bankovcev še vedno pettisočake, ki jih v bistvu že uporabljamo kot drobiž! Koliko nepotrebnih stroškov ti- ska denarja, manipulativnih težav in negodo- vanja povzroča takšno početje verjetno gu- vernerji v NB ne vedo ali nočejo vedeti. Se več, so poizkusi dokazovanja, da je gotovine v obtoku preveč in da prepočasi kroži!? Ogorčeni so tudi tujci, kajti naš največji ban- kovec ni vreden niti 10 DM!! Pa o tem več kdaj drugič. Polletni periodični obračun banke kaže, seveda nominalno, dober finaiični rezultat banke. Dosegla je nekaj nad 4.835 milijard prihodkov in blizu 90 milijard dobička, ki bo dokončno razporejen po zaključnem računu, kot to določajo predpisi. Posebej pa je po- trebno poudariti, da je banka letos prvič že med letom nakazovala podjetjem obračunske obresti od vpoglednih sredstev. Za članice PE je to znašalo 18,5 milijarde dinarjev. Prav tako so bili prek bilance uspeha banke reva- lorizirani skladi ustanoviteljic v banki, kar je za PE okrog 105 milijard dinarjev. V razpravi po poročilih o poslovanju PE in banke so člani PO v svojih razpravah navaja- li svoje težave. Dali pa so nekaj kritičnih pri- pomb na poslovanje banke oz. PE. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj se v večji meri prostih likvidnostnih sredstev ne- katerih članic ne usmerja preko PE k člani- cam, ki jih potrebujejo in si morajo zato naje- mati dražji denar na sivem trgu. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da se banka zaenkrat mo- ra pri obrestovanju eno- in več-mesečnih de- pozitov podjetij in občanov držati veljavnega Sporazuma ZBJ o politiki pasivnih obrestnih mer. Ponudnikom ne morejo plačati toliko, kot lahko le-ti dosežejo, ob večjem tveganju,, na sivem trgu. Postavljeno je bilo vprašanje, kako se bo vključila banka v reševanje posledic neurja v Halozah in onesnažitve vode na Dravskem polju. Pojasnjeno je bilo, da je kolektiv PE Ptuj na pobudo sindikata enote že zbral in nakazal 30 mio dinarjev pomoči. Vodstvo PE pa je dalo banki oz. njenemu lO štiri kon- kretne predloge: 1) Občanom s področja Haloz, ki so na se- znamu porušenih, močno poškodovanih in ogroženih objektov in imajo iz sredstev KBM najete stanovanjske, gospodarske in potrošniške kredite, naj se stanovanjski krediti odpišejo. 2) Navedenim 19 občanom naj se zagotovijo ugodni bančni krediti za graditev novih gospodarskih in stanovanjskih objektov oziroma njihovo sanacijo. 3) Banka naj na ogroženem območju poma- ga z ugodnejšimi krediti tudi pri sanaciji poškodovanih gospodarskih objektov (ok. 200) v skladu s programom dolgoročne sa- nacije prizadetega območja Haloz. 4) Glede na veliko škodo na območju banke (21,7 % DP SO Ptuj in v podobnem deležu DP tudi v Slovenski Bistrici) naj banka predlaga, v okviru sistema banke LB ZB, združevanje sredstev za odpravo škode, kot je to že bilo izvedeno v podobnih pri- merih v preteklih letih, ko je združevala tudi naša banka. F. LUKMAN. V vrtu v SADNEM VRTU se moramo, glede na različne sadne vrste, ki jih v vrtu gojimo in bližajočo jesen, pripraviti na nestrpno pričakova- no in hkrati veselo opravilo — na obiranje sadja. Čeprav bo morda kdo med vrtičkarji menil, da za obiranje sadja pač niso potrebni na- sveti, pa temu iz strokovnega stališča za ohranitev kakovostnega sadja in drevesa pred poškodbami vendarle ni tako. Za vsako vrsto sadja, ki smo ga pridelali moramo upoštevati na- men njegove uporabe, vrsto in stopnjo zrelosti, pravi čas in način obi- ranja. Ločimo dvoje vrst zrelosti plodov, fiziološko, botanično ali dre- vesno zrelost in tehnološko, uporabno ali užitno zrelost. Drevesna zre- lost nastopi takrat, ko prenehajo dotekati hranilne snovi iz drevesa v plodove, ko so plodovi dosegli normalno velikost, seme pa je dokon- čno razvito in sposobno za kalitev. Uporabna zrelost pa nastane s pra- vilnim razmerjem med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami v plodu, ki mu dajejo značilen okus, sočnost in aromo. Čas obiranja je odvisen od namena uporabe sadja, če ga bomo vskladiščili in upora- bili pozimi ali spomladi, če ga nameravamo transportirati in morebiti prodajati, obiramo sadje v stopnji drevesne ali fiziološke zrelosti. Vr- tičkarji, ki pridelujejo sadje za lastno uporabo, pa najsibo to za uživa- nje svežega ali za domačo predelavo v kompote, marmelade, sokove in podobno pa počakajo z obiranjem do užitne ali tehnološke zrelosti. Prezgodaj obrano sadje je lažje, ker plodovi pridobijo na svoji teži do ene petine teže prav v času dozorevanja, ima manj sladkorja, manj je aromatično in sploh manj okusno pa tudi slabše obarvano. Prepozno obiranje sadja pa nam nudi manjši pridelek. Zaradi predhodnega od- padanja, takšno sadje ni primerno za skladiščenje, saj je preveč pod- vrženo raznim skladiščnim boleznim. Tehnika obiranja plodov mora biti prilagojena njihovi vrsti in | občutljivosti, da pri spravilu sadja ne bi poškodovali. Se bolj pa smo i pozorni, da pri trganju ali tresenju ne poškodujemo rodnega lesa in j vzgojnega lesa na sadnem drevesu, ker bi to imelo nepopravljivo ško-i do na njegovo rodovitnost in zdravstveno stanje v naslednjih letih. Pa j še na to velja opozoriti, da pričnemo obirati najprej spodnje veje in j nato proti vrhu drevesa, da obvarujemo plodove pred poškodbami, kij bi nastale pri odpadanju plodov iz višjih vej na nižje. j V ZELENJAVNEM VRTU se posvetimo negi posevkov vrtnin, kij smo jih sejali meseca julija. Brž ko korenček toliko zraste, da lahko s j prsti zagrabimo posamezne rastline, odstranimo vse kar je pregosto. j Razredčimo ga na razdaljo vsaj dveh prstov med rastlinama. Redče-( nje je seveda olajšano, če je zemlja dovolj vlažna. Da bomo pridelali ■ kakovosten korenček za zimsko rabo, ga sredi avgusta gnojimo z me- šanim gnojilom čimveč kalija in čimmanj dušika. Tudi motovilcu, ki smo ga sejali sredi julija so se že razvili prvi listi- či. Da bi hitreje doraščal in do oktobra razvil mnogo listov, ga pogno- jimo z dušičnim gnojilom. Če bi nastopilo sušno obdobje, je za drugi obrok priporočljivo uporabiti tekoči gnojilni zalivek. Rdeča pesa in redkev morata dobiti prvi obrok rudninskih gnojil z večjo vsebnostjo kalija in malo dušika. Korenčnic ne smemo pretira- no gnojiti z dušičnimi gnojili, ker bo takšen pridelek slabše kakovosti in v shrambi ne vzdrži. Radič pognojimo v mesecu avgustu v dveh obrokih prav tako z mešanim gnojilom z veliko fosforja in kalija in čimmanj dušika. Takšno gnojenje namreč ugodno vpliva na razvoj in dozorevanje korenov.___ ____ __„ „ V OKRASNEM VRTU gojimo med drugimi trajnicami tudi zelo priljubljene potonike. Potonika je glede na rastne pogoje skromna zel- nata trajnica, ki raste v obliki grma in nudi v mesecu maju in juniju na dolgih pecljih velike in bogate cvetove. Cvetje bele in vseh tonov rdeče barve je primerno tudi za rezanje. O potonikah govorimo tokrat zato, ker je v mesecu avgustu čas za sajenje in presajanje potonik. Ra- zmnožujejo se s korenikami, ki jih sadimo v dobro humozno vrtno zemljo 5 cm globoko. Če bodo sajene pregloboko sploh ne cveto, si- cer pa potonika zacveti šele v drugem ali tretjem letu po sajenju ozi- roma presajanju. Zahteva pa izključno sončno lego, v senčnih rasti- ščih tudi ne cveti. Starim grmom po cvetenju odcvetele cvetove od- stranimo, v jeseni pa steblovje odrežemo do korenin. Da bo korenika bolje prezimila, jo plitvo zagrnemo z zemljo ali kompostom. Miran Glušič, ing. agr. ^ I V Ormožu z novim šolskim letom pouk v novi šoli v krajevni skupnosti Ormož se pripravljajo na eno svojih največjih sloves- nosti v zadnjem času, to je na odprtje nove šole na Hardeku. Zadnjo, slovensko šolo so na Hardeku odprli 1901. leta. Po pregledu šolskih kronik smo našteli 269 učiteljev, ki so poučevali na slo- venski narodni šoli na Hardeku, kasneje na meščanski šoli v Ormožu, po vojni na nižji gimnaziji in seveda v zadnjem času na osemletni šoli na Hardeku in v Ormožu. Ob koncu šolskega leta, konec junija so se od stare šole v mestu, na Ptujski 6 poslovili prav vsi — učenci in učitelji, vsak s svojimi občutki. Tisti, ki so bili na stari šoli dalj časa težje, tisti, ki so bili manj časa, pa seveda lažje. Vsi, tako učenci, kot učitelji so odhajali z občutkom, da zapuščajo staro dobro prijatelji- co, ki jim je bilo v njej, kljub starosti, lepo. Vsi so se poslovili od nje v pričako- vanju novega, kjer bodo veliko boljši pogoji za delo, kjer ne bo več popoldan- skega pouka, kjer bo vse novo in svetlo. Dela na stavbi so zaključili, sedaj so samo še tista nujna^ ki jih morajo opraviti pred tehničnim prevzemom. Montirajo opremo in delajo vse, da bi lah- ko pouk nemoteno pričeli 1. septembra. V novi šoli, to je obnovljeni stari in pri- zidku, bo skirpaj 27 učilnic, kar je po mnenju ravnatelja Bojana Burgerja dovolj za enoizmenski pouk. Predvsem na višji stopnji bodo učitelji veseli kabinetov in vsega, kar so v stari šoli na Ptujski 6 v Ormožu zelo pogrešali. Ravnatelja Bojana Burgerja smo vprašali, kako se bodo privadili na tolik- šen prostor. Smehljaje je odvrnil, da se na nov prostor ne bo težko navaditi. Mogoče bo tu in tam kakšen problem, ker do sedaj učenci nižje in višje stopnje niso živeli skupaj. Vendar, kot pravi, z dobro voljo, ki so jo kazali ves čas, bodo uspeli premagati tudi te težave. Zanimalo nas je tudi, kako je z opremo. Tudi o tem je z navdušenjem pove- dal, da so s pomočjo ormoškega združenega dela uspeli nabaviti opremo za predmetno stopnjo v celoti novo, s staro bodo tu in tam dopolnjevali tisto, kar bo manjkalo. Telovadnice na Hardeku še nimajo. Zadrego na tem področju bo- do za eno šolsko leto reševali s pomočjo telovadnice v mestu, dokler ne bo pri- šlo v tej stari stavbi do večjih adaptacij. Vida Topolovec Stara šolska zgradba je povezana z novo. Foto Štefan Hozjan TEDNIK - 10- avgust 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 Govori se, da: so n:i ptujski občini, na oddelku za av- (oniatsko obdelavo podatkov (AOP), v torek I. S. šlrajkali. o/iroma hoteli imeti izsiljeni sestanek. Naš hackerski strokovnjak za vdira- nje \ računalniške sisteme, je namreč v torek I. 8. od II. ure naprej opazil na monitorju utripajoč napis; »Zaradi zahteve po izrednem _ izsiljenem sestanku na AOP delo zausta- vljeno.« V sredo zjutraj pa se je ugotovilo, da so se AOP-jevci odpravili k predsedniku IS s pre- slabim »štrajk-softverom«, ki ga je predsed- nikov močni »hardver« brezkompromisno iz- brisal. Tako je bil tisti utripajoči napis na moni- torju edini dokaz dogodka, ki se ni zgodil. Kdo ve, mogoče pa so bile le sanje . .. — bodo v Agisu močno dvignili storilnost in izboljšali disciplino s 33 ukrepi, ki so v ve- ljavi od I. avgusta naprej. Eden od najbolj pomembnih je prav gotovo prepoved pitja kave med šesto in pol osmo uro zjutraj. Ukrep ima samo majhno pomanjkljivost: v nobenem njegovem amandmaju, niti v nobe- nem od ostalih 32-ih ukazov, ni izrecno pre- povedano pitje kave ves preostali delovni čas... se po novem v Agisu ne bo dobro godi- lo niti tistim, ki ob, ali pa brez kave obožuje- jo alkoholne derivate sadnih darov matere narave. Ne ve se še samo, ali bo pri alkotestih uve- dena uravnilovka, ali pa se bo izvajala alko- diferenciacija. Prav tako pa ni nikjer navede- na orientacijska maksimalna dovoljena kon- centracija krvi v alkoholu. — problemov z alkoholom nima samo vodstvo Agisa. Na naše uredništvo je namreč prispel apel na novo ustanovljenega društva DVAAA (društvo vodnih abstinentov in ab- solutnih alkoholikov). V njem je med drugim rečeno: »Žalosti nas dejstvo, da smo kljub 200. obletnici pridobitev francoske revolucije (svoboda bratstvo —enakost), ki so vtkane tudi v naš samoupravni socializem, še vedno zapostavljeni in diskriminirani — navkljub velikemu prispevku v državni proračun. Naj- lepše in na žalost boleče se je ta diskri- minacija pokazala ob zadnji vodni katastrofi, ki je prizadela ptujsko občino. Nihče se namreč ni spomnil, da bi tako, kot vozijo in zastonj delijo pitno vodo (ki je za nas milorečeno neužitna), zastonj vozili in delili pivo, vino, rum in ostale pija- če, ki so za nas življenjskega pomena. Zato odgovorne pozivamo, da nemudoma storijo vse, da se krivica popravi in da se vsi skupaj izognemo hujšim posledicam!« pa niso zaskrbljeni zaradi težav z vodo samo konzumenti alkoholnih dobrot. Na iz- redni krizni seji, se je sestal tudi sindikat ptujskih kletarjev in prekrščevalcev. Ti so opozorili, da lahko, če se vodne razmere ne sanirajo do trgatve, računamo na zelo slabo (tako kvantitativno, kot kvalitativno) vinsko letino. Po prvih podatkih, bi naj bil vinski pridelek manjši za približno polovico. 9. praznik KS Hajdina \ Ni malo uspehov, ki jih je dosegla KS Hajdma,je v uvodnem go-i voru na slavnostni seji skupščine KS ob 9. obletnici ustanovitve pou-| daril predsednik sveta KS Vlihael Žemljic,. V preteklih letih so s samo-j prispevkom in prostovoljnim delom krajanov pridobili vrsto infra- strukturnih objektov in domov po posameznih naseljih. Ves čas pa so vso pozornost namenjali tudi delovanju družbenopolitičnih in špor- tnih organizacij, gasilskim društvom in enotam civilne zaščite. Tako ob 9. krajevnem prazniku praznujejo tudi 35-letnico obstoja in delo- vanja Cjl) Hajdoše, 15-letnico gasilskega pevskega zbora in lO-letnico športnega društva Hajdoše. Prav članice gasilske desetine iz Hajdoš so letos dosegle izredno lep uspeh, 2. mesto na gasilski olimpiadi v Poljski, kar dokazuje, daje gasilska dejavnost v KS zelo dobro razvita. Tekmovalke so slovesno sprejeli pred gasilskim domom v Hajdošah. Praznika KS Hajdina so se udeležili predstavniki SZDL in SO Ptuj, sosednjih krajevnih skupnosti in pobratene hrvaške KS Bednja. Na slavnostni seji so podelili priznanja KS Francu Tomaniču, Vladu Ci- kaču in KUD Bednja. S hrvaškimi prijatelji so gostitelji odigrali tudi prijateljsko tekmo v malem nogometu. McZ »Znanost je pretežno zadeva razuma, umetnost pa čustev« I POGOVOR Z DOKTORJEM ELEKTROTEHNIŠKIH ZNANOSTI ADOLFOM ŽIŽKOM ^ Dr. Žižek, mi lahko zaupate nekaj svojih osebnih podatkov? »Rad. Rojen sem bil leta 1942 v Zagrebu kot peti otrok v družini ptuj- skih staršev. Osnovno šolo in nato gimnazijo sem končal na Ptuju leta 1961. Diplomiral sem na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko leta l%7. Na isti šoli sem nato nadaljeval študij ob delu in čez deset let magistriral, le- ta 1980 pa doktoriral. Preden sem se pred nekaj leti preselil na Ptuj, sem živel in delal dalj časa v Ljubljani in Mariboru.« Nekaj časa ste bili tudi profesor fi- zike na ptujski gimnaziji. Vaši nekda- nji dijaki se spominjajo, da ste bili strogi. »Res sem poučeval šest let — od leta 1968 do 1974 - fiziko na takra- tni gimnaziji v Prešernovi ulici. Drži tudi, da sem postavil za višje ocene zahtevne kriterije, ki pa sem jih ob- razložil že na začetku šolskega leta, tako da so dijak- vedno že sami ugo- tovili, kakšn^^ oceno bodo dobili. Ho- tel sem jim namreč privzgojiti delo- vne navade, kot jih bodo potrebovali po vstopu na univerzo. Zato pa sem vzgojil precej dobrih tehniških in dru- gih strokovnjakov ter znanstvenikov. Tudi dijaki, ki so imeli pri meni po- pravne izpite, so bili nato na tehni- ških fakultetah med boljšimi študenti. Skoraj vsi moji takratni dijaki so — za to gre seveda zasluga tudi mojim takratnim sodelavcem, profesorjem — nato diplomirali na višjih ali viso- kih šolah.« Kakšne so vaše sedanje delovne obveznosti? »Zaposlen sem v tovarni Iskra-Del- ta na Ptuju kot projektant računalni- ških sistemov. V tovarni vodim inter- no izobraževanje, če je potrebno, pre- vajam in še kaj. Sodelujem tudi s Teh- niško fakulteto v Mariboru, z labora- torijem za digitalne sisteme in infor- matiko, ki ga vodi moj prijatelj prof. dr. Horvat. V okviru tega laboratorija deluje — v svetu priznana — razisko- valna skupina, ki raziskuje, kako se bo mogoče v prihodnosti sporazume- vati z računalniki s pomočjo govora in ne več s pomočjo tipkanja kot da- nes. Ker so pri svojih raziskavah (ki so precej napredovale, tudi v svetov- nem merilu) naleteli na probleme okoli stohastičnih (naključnih) siste- mov, so pritegnili k sodelovanju tudi mene, ki sem — kolikor vem — edini specialist za to področje v Sloveniji. To sodelovanje pa poteka zunaj mo- jih rednih delovnih obveznosti.« Kakšna je vloga znanstvenika v na- ši družbi? »To je precej splošno vprašanje. Naši. slovenski znanstveniki smo bili dalj časa zapostavljeni, naše znanje pa premalo cenjeno. Zadnje čase se odnos do znanosti izboljšuje. Menim pa. da to še ni dovolj. Po mojem mne- nju bi morala biti kot uvod v kateri- koli večji družbeni ali gospodarski projekt izdelana skrbna raziskovalna naloga, ki bi upoštevala, da lahko pri- de pri realizaciji tudi do nepredvide- nih motenj. To je mogoče narediti s pomočjo diagramov poteka, ki jih »razume« tudi računalnik. Ko sem pred leti delal sem v Mariboru - na tak način izdelal neko raziskoval- no nalogo, so mi jo v Ljubljani zavr- nili, češ da je »prekomplicirana«. Še vedno namreč radi uporabljamo (v znanosti najmanj cenjeno) načelo: Stori nekaj in počakaj na posledice; posledice pa so lahko katastrofalne in kot takšne bi jih lahko ob skrbni znanstveni analizi tudi predvideli.« Kakšne pogoje ima znanstvenik za delo v delovni organizaciji in zunaj njf ■ Kaj pomeni to v vašem primeru? »Dolgo časa sem bil med znanstve- niki i/jema, saj nisem delal samo na Univerzi ali po inštitutih (kot počne to Večina znanstvenikov pri nas), pač pa tudi v industriji. V industriji so me •(ot doktorja znanosti obravnavali po- nekod kot »teoretika« pri tem pa so očitno pozabljali, da sem delal deset let tudi kot diplomirani inženir in si fHed tem časom nabral precej prakti- čnih izkušenj. Dokler bo v industriji vladala takšna miselnost o »teoreti- kih«, se mladi znanstveniki ne bodo želeli zaposlovati v industriji, pač pa raje po različnih zavodih. V gospo- darsko uspešnih deželah znanstvenik dela precej časa v industriji, preden lahko postane univerzitetni učitelj. Po koncu svoje kariere na univerzi se takšni strokovnjaki ponavadi vračajo v industrijo na najvišja vodilna me- sta. Seveda so ustrezno tako prakti- čno kot teoretično usposobljeni in za- to uspešni. Pri Iskri-Delti na Ptuju vlada o teoretikih podobno negativno prepričanje, kot sem ga opisal, le da je vse skupaj še potencirano na nižjem kulturnem nivoju. Ptujska Iskra-Delta je podjetje brez svojega razvoja (torej brez svoje »pameti«). Ima samo tako imenovani »spremljajoči razvoj«, ka- terega naloga je le odpravljanje mo- tenj v proizvodnji. Vse zamisli priha- jajo iz centra — iz Ljubljane. V tovar- ni z nekaj sto zaposlenimi je tudi iz- redno nizka povprečna stopnja izo- brazbe — le štirje imamo visoko izo- brazbo. Zato ni nič nenavadnega, da se tovarna težko prilagaja spremem- bam na trgu. Poleg tega je treba upo- števati, da je ta tovarna šestnajst let, od ustanovitve dalje, delalo z izgubo in da je takšno orečna črpališča Šikole I in 3 in Ve- denik, v Črncu pa je koncentracija alaklora že v mejah dopustnega. Delo na dven največjih virih onesnaženja, Kri- ževi in Kozoderčevi jami potekajo naprej. Tako bodo Križevo jamo poglobili še za pol me- tra in izkopali okrog 700 kubikov gramoza in mu- lja. Drugače pa je s Kozoderčevo jamo, kjer bodo začeli izkopavati šele, ko bodo narejene študije za začasno skladiščenje in kasnejše uničenje onesna- ženega materiala. Podpredsednik IS Maribora tov. Mitja Zagraj- šek je tudi povedal, da je denar za primarni vod Dobrovci — Skorba zagotovljen in bodo dela v približno dveh mesecih opravljena. To je povedal zato, ker se je med ljudmi pojavi- la bojazen, da tega voda, sedaj, ko je voda uporab- na, ne bi gradili. Kakšni dve leti pa bodo morali počakati na se- kundami vod krajani Trnič, Marjete, Prepolj in Dravskega dvora — zaradi česar jim je tudi nara- sel pritisk na četrtkovi problemski konferenci v Tr- ničah. ___^ . . . M. F, TEDNIK - 10- avgust 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE BOREC Zelena zavesa in druge Založba Borec je pred časom predstavila štiri knjižne novitete domačih avtorjev. Ne samo zani- mivo, lahko bi rekli angažirano branje, branje z grenkim prioku- som. Katerokoli knjigo avtorjev Žarka Petana, Iva Zormana, Mi- he Remca in Jožeta Dularja, ne oziraje se na to, ali govorijo o preteklosti, sedanjosti ali prihod- nosti, preberete, v vsaki odseva današnji čas, v katerem je življe- nje vse prej kot preprosto . . . Pa se ustavimo najprej pri Mi- hi Remcu in njegovem »politi- čnofantastičnem« romanu ZE- LENA ZAVESA. Prednost mu dajemo ne samo zato, ker je v Ptuju rojen in je v tem mestu preživel zgodnjo mladost, tem- več ker za blizu 100.000 ljudi brez zdrave pitne vode njegov roman ni daleč od »fantastike«, ampak je življenje, ki ga živijo. Miha Remec je dogajanje roma- na postavil v leto 2087. Slovenija je nekakšna samostojna država v okviru Balkanije. V opustele ro- ve na Kočevskem hoče Balkanija odložiti jedrske odpadke iz tuji- ne, z denarjem, ki bi ga za to do- bila, pa poplačati dolgove izpred sto let. PRETEKLOST SE NADA- LJUJE Žarka Petana je nadalje- vanje knjige Preteklost. V prvi knjigi opisuje proces in bivanje v zaporu. V času služenja vojske je poldrugo leto preživel v voja- škem zaporu. Ves ta čas ni imel nobenih neposrednih stikov z zu- nanjim svetom. Za drugo knjigo pravi avtor sam: »Na naslednjih straneh bom poskušal vsaj neko- liko popraviti krivico, ki sem jo storil svojim najbljižjim s tem, da sem v knjigi zanemaril njihovo preteklost, ki je bila tesno pove- zana z mojo in je bila včasih še bolj mučna od moje, pa čeprav so navidezno živeli na prosto- sti.« Ko prebiraš Iva Zormana V ZNAMENJU TEHTNICE, si zdaj sovražno razpoložen do glavnega junaka Žiga, oznovca, zdaj prevaga človeško sočutje, zdaj spet nerazumevanje pisate- lja, da lahko sploh na tak način piše o glavnem junaku, pa spet ogorčenje nad časom in dejanji v vojni in po vojni. Jože Snoj je v spremni besedi ocenil knjigo tu- di kot drzen pisateljski podvig in gre mu pritrditi. Pripoved, napi- sana v prvi osebi, je pisateljska raziskava človeka, njegovih ču- stvovanj, neizmerne vere in pre- pričanja ter družbe tistega časa. Ko knjigo prebereš, te obide, da bi jo pravzaprav moral še enkrat vzeti v roke. NA DRUGI STRANI KRKE Jožetu Dularju je zbirka osmih zgodb, napisanih med leti 1943 in 1988. Najbolj pretresljiva je gotovo zgodba o njegovem bra- tu, ki je moral zaradi vojne pre- kiniti študij na praški univerzi. V partizanih je postal major, moral je ostati v vojaški službi, že dve leti po vojni pa je umrl za rakom. Tragična je tudi njegova zadnja pot iz Zagreba v Belo krajino na zanikrnem tovornjaku v mrazu in snegu . . . Čeprav imajo bralci še vedno predsodek do del domačih avtor- jev, štiri nove knjige Založbe Bo- rec toplo priporočamo. Ob pre- biranju bomo mogoče laže razu- meli čas, ki ga živimo, pa četudi z ugotovitvijo, da se kaj dosti ni, in kot kaže se tudi v prihodnosti ne bo spremenilo, vsaj v človeku samem in njegovem odnosu do drugih ljudi ne. NaV M. Remec, Zelena zavesa: »Začasne vlade,« ga je popra- vila. »Ustanovljene po sicer po- skusnem videoreferendumu, ki pa je izpričal splošno voljo Slo- venije po odcepitvi in odstranitvi evrosmetišča. To naj bo jasno. Takoj, ko to uredimo, bo uradni videoreferendum, na katerem bo slovenski narod izvolil svojo no- vo vlado.« Ž. Petan, Preteklost se nadaljuje: Kratko in malo postavili so me pred alternativo: če jim bom pri izpeljavi tega načrta pomagal, me bodo spustili na svobodo, če pa bom nespameten, da se bom uprl, bodo poskrbeli za to, da bom prebil najmanj deset let v zaporu. Kot sem pozneje občutil na lastni koži, njihova grožnja ni bila iz trte izvita. Vse, priče in drugi dokazni material, so tako pripravili, da bi se, čeprav nedol- žen, znašel za vrsto let v ječi, če ne bi Vrhovno vojaško sodišče pošteno in pravično ravnalo pri presoji teh »dokazov«. Navzlic temu pa sem bil osemnajst mese- cev v preiskovalnem zaporu. V tem času sem izgubil zdravje in umrl mi je oče, ne da bi me videl. Tega mi nihče ne more nikoli več povrniti. I. Zorman, V znamenju tehtnice: Ne, je priznal. Množica nima lastnega obraza, brezglavo sledi tistemu, ki jo obnori z bolj bleš- čečimi obljubami. Sem jo skusil, kako je sledila Hitlerju. Predrzno je bilo primerjati množice, ki jih je partija vodila v socializem, s hordami, ki jih je zaslepil Hitler. Najraje bi ga bil po zobeh. J. Dular, Na drugi strani Krke Zjutraj pa kar s prvim vlakom v Metliko, jima je svetoval. No- benega pomena nima, da bi se zadrževala v Karlovcu, ko pa ne ve, kdaj bo prejel tisto os iz Za- greba. Bo že sam pripeljal pokoj- nega. Zdaj bo tovornjak z mrt- vim odpeljal v garažo. Tako so se dogovorili z onimi v Zagrebu. Vse bo prav, kar brez skrbi! Društvo vinogradnikov Jeruzalem iz Ormoža na 35. mednarodnem sejmu Glavne značilnosti mednarodnega ocenjevanja vin za letošnji 35. vinogradniško-vinarski sejem v Ljubljani, ki bo od 28. avgusta do 3. septembra, so manj prijavljenih vzorcev in stroga ter koristna merila ocenjevanja. Iz Slovenije je 53 zasebnih vinogradnikov poslalo v ocenitev 118 vzorcev vina, ocenili so jih 114. Zasebni vinogradniki so prejeli veliko zlato m.edaljo, 21 zlatih, 71 srebrnih medalj in 21 častnih diplom. Društvo vinogradnikov Jeruzalem Ormož, ki šteje 295 članov, je poslao na ocenitev mednarodni komisiji 34 vzorcev enajstih vinograd- nikov. Največ vzorcev so poslali vinogradniki Jože Kupljen z Veličan, Franci Cvetko iz Velike Nedelje in Curin-Prapotnik s Koga. Ostalih osem vinogradnikov je poslalo enega, dva ali največ tri vzorce vina. Skupno so prejeli 7 zlatih in 24 srebrnih medalj ter tri častne diplome. Vinogradnik Franci Cvetko s Koga pri Veliki Nedelji je poslal v ocenitev devet vzorcev vina. Za šipon, letnik 1988, in kerner — jagod- ni izbor, letnik 1987, je prejel zlati medalji. Srebrno medaljo je prejel za laški rizling, muškat otonel, renski rizling, kerner — pozna trgatev in beli pino jagodni izbor, vsi letnik 1988. Vinogradnika Curin in Prapotnik s Koga sta poslala v ocenitev pet vzorcev. Tri zlate medalje sta prejela za laški rizling, letnik 1987, ter sovinjon in rulandec, letnik 1988. Za beli pino in muškat otonel, letnik 1988, sta prejela srebrno medeljo. Jože Kupljen iz Veličan je poslal na ocenitev mednarodni komi- siji v Ljubljani sedem vzorcev. Zlato medaljo je prejel za renski ri- zling, letnik 1988. Za laški rizling, šipon, rumeni muškat, sovinjon, be- li in modri burgundec, vsi letnik 1988, je prejel srebrno medaljo. Majda in Avgust Žižek iz Ptuja sta za laški rizling, letnik 1988, prejela srebrno medaljo. Albina in Avgust Bobnjar iz Veržeja sta za sovinjon in chardonay, letnik 1988, prejela srebrno medaljo, za laški rizling, letnik 1988, pa veliko častno diplomo. Vinogradnika Kuhar in Rizman iz Svetinj sta za laški rizling, le- tnik 1988, prejela srebrno medaljo. Ivo Trstenjak iz Stročje vasi je za sovinjon, letnik 1988, prejel srebrno medaljo. Vinogradnika Fras in Lovenjak iz Runča sta za zeleni silvanec, letnik 1988, prejela zlato medaljo in srebrno za rumeni muškat, letnik 1987. Maks Gošnjak iz Ljutomera je za šipon in laški rizling, letnik 1988, prejel srebrno medaljo. Na ocenjevanje je poslal vino tudi vino- gradnik Franjo Lebar iz Železne gore. Za sorti sovinjon in rumeni muškat, letnik 1988, je prejel srebrno medaljo. Vida Topolovec JELENA VALKAJ JE ZAPUSTILA UCITEUSKI STAN Jesen je postala pomlad . . . pravi akademska umetnica iz Železne gore v sosednji Hrva- ški, Jelena Valkaj. V mislih ima prehod iz učiteljskega poklica, iz redne zaposlitve med svobodne umetnike. V svobodnem poklicu je več kot zadovoljna. Tudi s prodajo svojih izdelkov. Če bi jih naredila še več, bi jih lahko vse prodala. Z njo smo poklepe- tali ob otvoritvi razstave njenih izdelkov v prodajalni Opekarne Ptuj, Žabici. Verjetno je njen dar komuniciranja še iz časov njene- ga učiteljevanja. Zakaj ko je ste- kel pogovor, ste imeli občutek, da jo poznate že dolgo, da je bilo šele včeraj, ko ste skupaj z njo sedeli v senci košatega drevesa in ob kavici kramljali. Zagotovo je bilo to nekje zunaj, zakaj Jele- na Valkaj obožuje naravo in iz nje črpa svoj ustvarjalni navdih. Tednik: Šest let ste učili liko- vni pouk in se pred letom odloči- li, da se poslovite od učiteljskega poklica. Kako se človek počuti, kaj vse se dogaja z njim, ko sprejme takšno odločitev, še po- sebej v teh časih? J. Valkaj: Bilo me je strah. Če že ne zaradi drugega, zaradi do- hodka, saj je tudi od mojega do- hodka odvisna družina. Kar pa se tiče dela samega, pa mi je ta- ko, kot da sem iz jeseni skočila spet v pomlad. Poleg tega je tudi družina izredno lepo sprejela mojo odločitev. Njena pomoč ni samo moralna, ampak predvsem praktična: kuhajo, pospravljajo, skrbijo za tisti poslovni del, pro- dajo, nabavo materiala. Še pose- bej mož mi stoji ob strani. Brez njega prav gotovo ne bi mogla toliko ustvariti, saj skrbi za na- kup materiala, skratka, stoji mi ob strani. Tednik: Zdaj se lahko v celoti posvečate keramiki, majhnim okrasnim predmetom in nakitu. Je razlika med delom v šoli in med delom svobodne umetnice? J. Valkaj: Velika. Zdaj delam veliko več, kot sem delala v šoli. (J. Slodnjak) Saj sem veliko delala tudi v šoli na Železni gori. Vodila sem pro- stočasne aktivnosti za razliko od učiteljev, ki s tem sploh niso bili obremenjeni. Lahko se pohva- lim, da je danes šola na Železni gori ena najlepše opremljenih šol. Pa vendar, nisem delala toli- ko, kot delam danes. Prav nič se nad tern ne pritožujem, nasprot- no, navdušena sem, osvobojena, lahko rečem. Delam, kar me ve- seli, delovni čas si sama razpore- jam, nobenih sestankov . . . Res sem zadovoljna. To delo me manj izčrpava in mnogo bolj za- dovoljna sem kot prej. Občutek imam, da ne zapravljam časa tja v en dan .. . Tednik: Železna gora je soraz- merno daleč od središča kultur- nih dogodkov. Pogrešate ta vsa- kodnevni stik z dogajanjem v umetnosti, s kulturnimi dogodki, vas to kaj omejuje pri ustvarja- nju? J. Valkaj: S tem nimam pro- blemov. Kadar čutim potrebe po takšni dopolnitvi sebe, ko začu- tim to žejo, sedem v avto in se odpeljem v mesto. Sicer pa^ po- trebujem za svoje delo mir. Žele- zna gora mi daje ta mir, mi omo- goča koncentracijo. Ko se vrnem iz dvodnevnih, tridnevnih pote- panj po mestu, sem spet vesela, da imam mir, da sem lahko sredi narave, iz katere črpam ideje za vse moje izdelke. Tednik: Da, od kod ideje za to množico oblik in barv, še pose- bej barv, ki so izredno intenzivne in tople, žive, bi rekli? J. Valkaj: Kot sem že rekla, narava je neizčrpen vir. Seveda jaz svoje kreacije poenostavim in stiliziram. Tednik: So bili začetki težki? J. Valkaj: Moram reči, da ne. Po prvi razstavi, ki so mi jo orga- nizirali moji Čakovčani, je vse steklo, da bi ne moglo bolje. Le delati je bilo treba. Danes imam stalno prodajno razstavo v hote- lu Radin v Radencih in v Grož- njanu. Tednik: V Ptuju ste prvič? J. Valkaj: Res je, v Ptuju sem prvič na povabilo ptujske Ope- karne. Še sama ne vem, kdaj smo začeli sodelovati. Tako Opekar- na kot jaz uporabljamo pri svo- jem delu glino in to je tisto, kar nas je povezalo. Moram reči, da so ljudje v tej delovni organizaci- ji izredno prijazni in razumeva- joči in sodelujem z njimi s pra- vim zadovoljstvom. Mesto Ptuj pa je izredno očarljivo in vesela sem, da lahko tudi v tem starem mestu razstavljam. Tednik: Glina je glina za tiste, ki se na to kaj prida ne spozna- mo. Za vas se glina od gline ver- jetno zelo razlikuje. Kako sploh dobite potrebni material, kje za- tem žgete izdelke, kje kupujete kovinske dele za sponke, uhane in kar je še dodatkov pri nakitu? J. Valkaj: Ni lahko tehnično opremiti moje dejavnosti. Glino, za delo potrebujem belo glino, uvažam iz Avstrije in Italije. Vča- sih me prek meje spustijo z gli- no, drugič spet ne. Zanjo pa mo- ram, če mi dovolijo uvoz, plačati carino. Tudi ostali potrebni ma- terial sem v začetku uvažala. Pre- prosto zato, ker pri nas nisem na- šla sposobnega proizvajalca sponk, verižic in kar je še ostalih delov poleg keramike pri mojem nakitu. Danes je to seveda predr- ago. Smo pa v tem pogledu kar precej napredovali in znamo to tudi pri nas že dobro narediti, vendar sponk za uhane na pri- mer še vedno ne. Pa se je treba znajti. Za žganje gline imam svo- jo, električno peč. Če vas bo pot zanesla na Slo- venski trg, vstopite v trgovino Žabica in si oglejte izdelke Jele- ne Valkaj. Kljub temu da ustvar- ja predvsem ponoči, veje iz nje- nih drobnih keramičnih predme- tov sonce, svetel dan ... NaV Franc Fideršek EPIDEMIJA KOZ (ZGODBE IZ LET, KO JE NAŠ KMET PREŽIVLJAL TEŽKE DNI) f^E DAM TI ODJAVE Iz Ljubljane sem odpotoval popoldne z vlakom do Rogatca, od tam pa dobri dve uri peš do doma. Doma me je čakalo vabilo za tretje redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora, ki bo že naslednji dan, 10. mar- ca. Bil sem še vedno odbornik OLO Ptuj. Zato je drugo jutro bilo treba vstati ob štirih, da sem prišel na avtobus za Ptuj, ki je tedaj vozil le en- krat dnevno. Najprej sem se oglasil na OZKZ. V glavnem so že bili organizirani po novem. V šestih, tednih se je precej spremenilo. Bilo je več novih obra- zov, nekatere pa sem pogrešal, ker so bili premeščeni na druge dolžnosti in tudi v druge kraje. Močno je bila okrepljena terenska operativa. Nji- hov dotedanji šej Stane Fabjan pa je moral prevzeti »kmečko komisijo«, ki je bila ustanovljena pri okrajnem komiteju KPS. Uradno se je sicer imenovala Komisija za socialistično preobrazbo vasi in splošno pospeše- vanje kmetijske proizvodnje, povsod pa sojo imenovali kar na kratko — kmečka komisija, če je bilo potrebno, so ji dali še prilastek — partijska. Na OZKZ so bili stalnih kadrovskih menjav vajeni, zato jih niti ni čudilo, da sem tako hitro odšel drugam. Vodja personale. Rado Kukovecje poskrbel za odločbo o moji razre- šitvi s funkcije tajnika in za delovno knjižico. Podpredsednika in druge, ki so delali na področju ustanavljanja in utrjevanja obdelovalnih zadrug, pa sem prosil, da mi v dopoldanskem času pripravijo podatke, kijih bom rabil za poročilo na RZKZ. Potem sem se šel odjavit še na OK KPS: kjer je bil .sekretar Zoran Žagar na zdravljenju, zelo samozavestno pa ga je nadomeščal organiza- cijski sekretar Lovro Grden. Pepca. uslužbenka na komiteju, je nekaj oklevala glede odjavnice s članskimi dokumenti in me prej napotila v sobo sekretarja. Vstopil sem in pozdravil. »Derzerter. izdajalec . . .« se je namesto pozdrava zadri name tova- riš Lovro. Iz njegovega jeznega pogleda sem sklepal, da misli celo resno. Zaprepaščen sem obstal. Potem je Lovro nadaljeval nekoliko mirneje: »Glej, mi smo te dvignili iz Žetal zato, ker te nujno potrebujemo na okraju. Omogočili smo ti. da si šel v tečaj. Ti pa kar lepo dezertiraš in nas izdaš. V Ljubljani imajo dovolj kadfov, nam na okraju pa jih manj^ ''ka, zlasti domačinov. Ne. ne dam ti odjave!« je jezno udaril po mizi. Poskušal setn mu dopovedovati, opisati okoliščine, zaradi katerih sem se odločil zq I^jidbljano. vendar zairian. »Povezati se moram na ko- miteju vladnih ustanov LRS. kjer jim bom pač povedal, da mi ne date dokumentov.« sem še rekel in hotel oditi. »Pridi pozneje, da se pogovoriva, sedaj nimam časa, moram na za- sedanje OLO.« je dejal v nekoliko zmernejšem tonu. Tudi sam sem bil namenjen na tisto zasedanje, zalo mi je bila taka odločitev kar prav. Odborniki in gostje so Titov dom napolnili skoraj v celoti. Med gosti sta bila tudi poslanca Rozika Bohinc in Franček Simonič. Slednji je v po- litičnem uvodu obširneje .spregovoril o pritiskih držav informibiroja na Jugoslavijo. Navzoči so mu burno zaploskali. Sledilo je poročilo izvršnega odbora OLO o izpolnitvi plana v letu 1948. Poročilo je bilo ugodno, saj smo skoraj na vseh področjih plan pre- segli, tudi po zaslugi dobre letine. Manj spodbuden je bil proračun za leto 1949. Povsod je manjkalo denarja, zato ga bo treba pridobiti z novimi obveznostmi davkoplačeval- cev in z odkrivanjem krajevnih materialnih rezerv. OLO je sprejel tudi uredbo o samoprispevku, »ki mora postati soli- den vir dohodkov, ki bo pomagal tudi pri izvedbi diferenciacije na vasi« — je bilo zapisano v obrazložitvi. Takrat sem se prvič srečal z besedo »samoprispevek« in sem nanjo postal pozoren. Zato sem .še pazljiveje prisluhnil razlagi Franca Donaja, poverjenika za finance, kije rekel: »Samoprispevek je uveden zato, da se sprosti samoiniciativa na te- renu, da bi tako izven rednega proračunskega poslovanja prispevali k iz- boljšanju materialnega stanja.« Kako bo to izvedljivo, si nisem znal predstavljati, saj so bili kmetje že brez tega čez mero obremenjeni z obveznimi oddajami in visokimi davki. Potem so prišle na vrsto volitve, sicer tajne, vendar je bilo le toliko kandidatov, kolikor jih mora biti izvoljenih. Za novega predsednika OLO je bil izvoljen Zoran Žagar, sekretar komiteja. Oh tem sem pomislil, da se šele sedaj uresničuje tisto, kar so mi povedali, ko so me snubili za tajnika OZKZ. \ Sicer pa na Franca Belšaka niso pozabili, ostal je še prvi podpred- \ sednik OLO. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen Jože Zivic. ka- \ drovik na OK KPS. ' \ Neposredno povezovanje oblastnih in partijskih funkcij, sem si na ti- hetn dejal. ^ _ I ^,.Za tajnika je bil ptrnovno izvoljen Zlalko Kovačič. za člane izvršne- ga odbora pa: Franc At^am. Zinka Či4,ček,, F/anc Donaj. ^irU Kolarič,, Franc Leskovec. Ivan Mavser. Maks Muršec. Alojz Petrovi/^, Janez Pe- trovič. Jože So tiar. Lojzka Stropnik in Jože Vrhnjak. Po seji sem se znova oglasil na komiteju. Grden je bU že bolj vljuden I in je končno dal svoj podpis na odjavnice. Želel pa je. da se vsakič, ko bom v Ptuju, oglasim tudi pri njem. Še obisk na OZKZ, kjer so imeli že dovolj zbranih podatkov za ti- sto, kar sem potreboval za poročilo. Bilo je tudi v njihovem interesu, da ptujski okraj prikažemo čim lepše. Najboljša v okraju je bila SOZ (sadjarsko obdelovalna zadruga »Osojnik«, ki so jo tudi v republiki dajali za vzor podobnim zadrugam. Dobro delajo tudi vinogradniško-obdelovalne zadruge Dravinjski vrh, Gorca-Dežno in Litmerk. ter čista poljedelska zadruga Sohetinci. V letu 1949 do 10. marca, so bile ustanovljene še kmečke obdeloval- ne zadruge v Središču ob Dravi, na Grajeni in Destrniku. Do konca marca bodo verjetno še ustanovili KOZ v Placarju pri Ptuju in v Trničah na Dravskem polju. Dela se tudi v drugih vaseh, ven- dar še stvari niso dovolj zrele. V vseh KOZ se srečujejo s problemi, ki presegajo okvire lastnih zmožnosti, zato problemi ostajajo odprti. Kar je v njihovi in okrajni pri- stojnosti, rešujejo več ali manj uspešno. Nekaj konkretenih problemov: V SOZ »Osojnik« potrebujejo razli- čno gospodarsko in kmetijsko orodje, v KOZ Središče nimajo dovolj vprežne živine, VOZ Gorca-Dežno pa naj bi pričela graditi novo cesto, ki jim je na Gorco nujno potrebna. Med zadružniki je tudi slišati kritiko, ker je ptujska uprava za svi- njegojstvo prodala viške repe privatnikom, čeprav hi repo v zadrugah nuj- no rabili. Glede razmer na podeželju sem najprej opisal značilnosti treh glav- nih območij. Slovenske gorice in Haloze z mnogimi še ne rešenimi vini- čarskimi problemi, tu je tudi največ bede in zaostalosti, ter Dravsko in Ptujsko polje, kjer prevladujejo vasi z močnimi kulaškimi težnjami. Gospodarska sestava podeželskega prebivalstva kaže velike socialne razlike. Kljub temu se že opaža razredna zavest, zlasti pri »malih lju- deh«. S političnim delom in gospodarskimi ukrepi je teren v glavnem omehčan in so ljudje pripravljeni poslušati o izgradnji socialističnega za- družništva. Mnogo pa je pri tem še nejasnosti glede socialnega zavarova- nja, otroškega varstva in podobno. So tudi primeri, da so možje s svojo polovico posestva pripravljeni vstopiti v zadrugo, žena z otroci pa bi na svojo polovici Ostala zunaj, ker fe v tem vidijo zagotovljeno varstvo za otroke. ' V poročilu tudi nisem pozabil ponoviti povsod veljavne »resnice«, da reakcionarno vzdušje na terenu prihaja od kulakov in seveda — klera. Prihodnjič: Odkrita tolpa v Gerečji vasi 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 10. avgust 1989 — TEDNIK, V prihodnje brez brigad? # Prcdsedaik skupščine ZMDA Slovenske gorice pri IS SO Ptuj, Milan Cucek: Za našo občino je brigada popolna pomoč. Vložimo 29 milijonov, dobimo pa \ 1120 milijonov... j # Ravnatelj doma učencev An- \ drej Fekonja: Dom je namenjen \ učencem, vendar upam. da se tudi ' brigadirji dobro počutijo. Ko bodo odšli, ga bo potrebno sanirati... ' # Sosedje doma učencev: Nji- '• hov hrup je dodatna kaplja k vsem ' našim težavam, vendar je bolje \ kot lani. Dom in blokovsko naselje ] nista za skupaj... j # Komandantka akcije Melita ' Močnik: S prebivalci skoraj nima- i mo stikov... j # Melita Močnik, diplomirana ; pravnica, doma iz Brežic, je ko- mandantka letošnje ZMDA Slo- : venske gorice, v kateri je v prvi iz- ' meni delalo 187, v drugi 136 bri- gadirjev. Melita je že osmič na akciji, vendar šele drugič v vod- stvu. Brigadirji so iz vse Jugosla- vije. V katerem jeziku se sporazu- mevate? Melita Močnik: V brigadi iz Vojvodine so skoraj sami Mad- . žari, v srbski Bolgari, s Kosova J Albanci, tu so še Makedonci in * Slovenci. Pogovarjamo se v jezi- ■■ ku, ki ni skoraj nikomur matemi, . to je srbohrvaščina. Dnevne uka- | ze pišemo v slovenščini. Nima- \ mo težav. \ V vodstvu je le en domačin, vsi ; ostali ste od drugod. Kako ste se ; znašli, kako sodelujete z domači- i ni? Melita Močnik: Z občinskimi strukturami smo se dobro ujeli, : manj z mladinci, saj jih skoraj ne j vidimo. S prebivalci nimamo sti- j kov, razen posamezniki. Pač, pri- i tožujejo se, ker smo preglasni. ; Le deset metrov smo oddaljeni od blokov. Zelo se trudimo, opo- \ zorila sem brigadirje, da ne sme- \ mo motiti sosedov. Popolnoma ; nam seveda ne uspeva. Na delo- \ višču je bolje, kar se tiče domači- ' nov, v redu, na Ptuju ni v redu. # Zakaj ni v redu, smo vpraša-1 li drugo stran, stanovalce bližnjih' blokov. In tudi, ali imajo kakšne: stike z brigadirji? \ Prvi: Neko noč, pravzaprav zjutraj ob dveh, treh, nisem mo- gel spati, tako se je slišala glasba. Mislil sem, da je z gradu, vendar je bilo sredi tedna. Naslednji dan so mi sosedje povedali, da je prihajala iz doma učencev. Sta- nOjem v Ul. 5. prekomorske bri- gade 9, okna imam obrnjena stran. Druga, ravno tako iz Ul. 5. pre- komorske brigade: Večkrat se po- zno zvečer sliši bobnenje. Imajo zelo velike zvočnike. Tretji, doma iz Arbajterjeve 10: Stanujemo preblizu doma učen- cev, seveda brigadirji niso krivi, da so tu. Otroci se z njimi druži- jo, ker dobijo značke. Četrta, doma prav tako v Ar- bajterjevi 10: Pozno ležem. Z bri- gadirji nimam stikov, vendar so letos mirnejši kot prejšnji leti. Peta, doma v Arbajterjevi 12: Brigadirji so dodatna kaplja k vsem težavam mladih družin. Imamo majhnega otroka, spat ga damo ob osmih. Potem se seveda zaradi hrupa zbudi. Brigadirji ni- so krivi, so mladi, to ni pravi prostor za njih. # Kako je zadovoljen s pole- tnimi stanovalci ravnatelj doma učencev Andrej Fekonja? Andrej Fekonja: Veseli smo, da so pri nas. Nudimo jim, kar imamo. Bivajo v etažah, ki imajo 4 do 6 sob, v sobah so 3 do 4 bri- gadirji, v vsaki etaži je sanitarni blok s 4 umivalniki, 2 prhama, 2 straniščema, vedno imajo toplo vodo, v sobah in na hodnikih je tapison, stopnišča so oblečena v umetno maso, brigadirji upora- bljajo tudi naše spremljevalne prostore — jedilnico, učilnice, igrišča. Upam, da se dobro poču- tijo. V tem času nimate neposredne- ga vpliva na življenje doma? Tu je komandantka ... -t- Da vsaka združba mnogih ljudi povzroči različne odnose, tudi nezadovoljstvo, vsi vemo. Da naselje blokov v neposredni bližini doma učencev ni najprimernejša lokacij- ska zveza, tudi. In tudi, da so brigadirji, dokler bodo, za občino dobrodošli. Dokler bo- do zato, ker se izteka dogovorjena doba solidarnostnih brigad. Ali jih po letu 1990 sploh ne bo več, ali pa bo druženje mladih dobilo kakšno drugo obliko in namen, še ne vemo. Vsekakor pa zanimanje mladih v Sloveniji za tovrstno preživljanje počitnic upa- da. Andrej Fekonja: Na brigadirje res nimam vpliva. Lahko jih le opozarjam, jim svetujem, kako naj ravnajo, da bodo dom čim manj poškodovali. Najbrž poškodujejo tapison, umažejo stene in še kaj. Kdaj pri- pravite dom za učence? Andrej Fekonja: Vprašanje je delikatno. Dom bi morali renovi- rati ob koncu šolskega leta, žal nam to že tretje leto onemogoča nastanitev brigadirjev pri nas. Tako nam ostaneta slaba dva tedna po njihovem odhodu. To je seveda premalo, vpliva na standard naših učencev. Bojim se, da bomo morali za kakšno le- to prekiniti z brigadirji, da bomo dom uredili. Ta dom, predvsem sanitarije, ni urejen za način življenja briga- dirjev. Vsi se vrnejo naenkrat z dela, vsi se v istem času prhajo. Seveda steče naenkrat toliko vo- de, da odtoki ne uspejo odpla- vljati. Prihaja do poplav, stene in stropi oziroma tla so silno zamo- čeni, bojim se, da bodo trajnejše posledice. • Brigadirji so v ptujski občini vsako poletje že od leta 1976. Dolga leta so stanovali v stari os- novni šoli v Dornavi. Zakaj ste jih preselili v mesto, v dom učencev? Milan Čuček, mož, zadolžen za ZMDA pri organizatorju akcije, IS SO Ptuj: Posamezne občine Od leta 1976 so brigadirji v ptujski občini napravili 130 kilometrov vodovoda. Samo v zadnjih letih pa 15 kilome- trov v lenarški občini in 8,2 kilometra v KS Leskovec. so se zelo potegovale za brigadir- je, nudile so jim vedno boljše razmere za bivanje. Tako je zve- zna konferenca ZSMJ sprejela nove standarde za nastanitev mladinskih delovnih brigad. Dornavska .šola, v kateri je bilo za 200 brigadirjev le 8 prh in kjer je spalo 40 do 45 brigadirjev v eni spalnici, ni več ustrezala. Če smo hoteli akcijo v občini, smo ji morali nuditi boljše bivalne raz- mere. Kolikšen je finančni učinek de- la brigadirjev? Milan Cucek: V drugih repu- blikah so brigade kot delovne or- ganizacije — prijavijo se za delo, postavijo ceno svojemu delu in konkurirajo delovnim organiza- cijam. V Sloveniji so akcije že deset let solidarnostne, kar po- meni, da vsa republika zbira de- nar za mladinsko prostovoljno delo v nerazvitih območjih, kot so tudi naše Haloze in Slovenske gorice. Ne le za klasične akcije, tudi za raziskovalne tabore . .. Za občino je MDA velika po- moč. Delež sredstev, zbranih v naši občini za te namene, je letos 29 milijonov, akcija pa v celoti .stane 1120 milijonov. Brigadirji, milo rečeno, »obra- bljajo« dom učencev, tudi turisti- čne postelje, ki pomenijo del za- služka, potrebnega za vzdrževanje doma, onemogočajo ... Milan Čuček: Brigadirsko de- lo je financirano s solidarnostni- mi sredstvi. Solidarno delajo vo- dovod v Leskovcu, kjer imajo prebivalci velike težave z vodo, saj noben vodnjak v tej KS ni neoporečen. Tudi dijaški dom smo zgradili s solidarnostnimi sredstvi vse Slovenije. Dom se- daj vodi kolektiv, ki je dolžan dobro in uspešno gospodariti z družbenimi sredstvi. Dom vsako leto komisijsko prevzamemo, po akciji smo ga dolžni predati v pr- votnem stanju. V preteklih letih nismo dobili nobenega odškod- ninskega zahtevka. Upam, da bo tako tudi letos. Seveda pa do obrabe in poškodb prihaja. Tudi, ko smo se odločali, ali nastaniti akcijo v domu ali ne, smo to vedeli. Vedeli smo, da po- trebujemo brigade, vedeli smo, da ima dom neustrezno lokacijo, bali smo se. Toliko mladih ljudi ne moreš nadzirati, včasih so gla- sni, motijo sosede. Zato smo sprejeli domski red — glasbo lahko vrtijo, vendar ne glasno, omejili smo jim gibanje v večer- nem in nočnem času, omejili pri- reditve pred domom. Vendar so to mladi iz različnih krajev z ra- zlično stopnjo kulture. Zavedati se moramo, da so tudi stanovalci blokov najrazličnejši, različno strpni. Poudarjam pa, da večjih problemov ni! Milena C. Zupanič CDNIK - 10- avgust 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 7 V Stiski se človek spozna Ce so Haloze bile »bogu za hrbtom«, to sedaj, ko so v najhujši stiski, ne velja več. Pomoč prizadetim prihaja z raznih strani. Tudi krajani Gorišnice so za Podlehničane, ki jih je prizadelo ne- drje, darovali 11.105.000 din. Zbiralno akcijo je v Gorišnici izvedla prizadevna tovarišica Lenčka Mihelinec. Krajevnemu odboru RK podlehnik so denar predali predsednik, blagajnik in aktivistka RK (3orišnica, tov. Mihelinec. Denarje bil razdeljen med najbolj prizade- te. Za humano akcijo in nesebično pomoč, se vsem najtopleje za hvaljujemo. KO RK Podlehnik JUROVCI Ob elektrodelavnici tudi bistro Medtem ko večina dopustuje, ponekod pridno delajo. Tudi pri Bračičevih v Jurovcih 1 b je to poletje izredno delavno. V zadnjih ju- lijskih dneh so ob elektrodelavnici odprli še bistro. Zakonca Friderik in Julijana Bračič sta se odločila za obrtno de- javnost. Mož ima že dve leti zelo uspešno elektrodelavnico. Julijana pa je še do nedavnega delala v trgovini na Vidmu. Bistro sta uredila s svojim denarjem, saj so časi za kredite izred- no neugodni. Gostom postrežejo vsak dan med 9. in 22. uro. V nede- ljo je bistro zaprt. Za zdaj se obiskovalci morajo zadovoljiti s pijačo in icavo, v bodoče jim bo Julijana ponudila tudi' različne narezke, kranjske in druge jestvine. Jurovčani in drugi so bistro dobro sprejeli. Prvi teden je bilo veli- ko obiskovalcev. Julijana je prepričana, da bo tudi v bodoče šlo, saj je bil prvi obisk dober. Bračičevi so se pri opremi bistroja zelo potrudili. Na oknih je ve- liko cvetlic. V kratkem pa bodo odprli tudi teraso. Za strežbo na njej je vse pripravljeno. Bistro Majolka je za zdaj edini v Jurovcih. Včasih so imeli tudi gostilno. MG (foto: KOSI) Ptujski gasilci Ptujsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1870 3. marca, tako bo drugo leto proslavilo 120 let humanega dela. V tem času je članstvo društva opravilo ogromno dela, v pomoč — obča- nom in industriji pri požarih in drugih elementarnih nezgodah. V letu 1945 smo začeli popolnoma iz nič. šele sčasoma smo s pomočjo ptuj- skih partizanov oficirjev dobili nekaj gasilske opreme, konkretno, pomagal nam je danes že pokojni tov. Klep. Delovali smo v starem domu v Vodnikovi ulici. Bili pa so tudi finančno krizni časi, tako, da smo člani med seboj zbirali denar za gorivo motork in avto- mobilov. Sčasoma pa so se stvari začele urejati, tako, da smo z razvojem sodobne tehnike in kemije začeli opremljati tudi društvo s sodobno gasilsko tehniko. Ker stari dom ni bil več funkcionalno sposoben sprejeti še tehnike smo pred 10 leti zgradili ob Natašini poti novi dom, z vsem potrebnim za gasilsko tehniko in tudi prepotrebne sanitarije za člane. Članstvo našega društva se nenehno usposablja. Tako imamo že od leta 1945 vsako sredo vaje ali predavanja o novih gorljivih ali eksplozivnih elemen- tih in o gašenju. V letošnjem letu smo imeli že čez 50 akcij, to je alarmov z sireno ali po tele- fonu, in to za požare, poplave, reševanje na vodi, nesreče z avtomobili, in druge nezgode, kjer lahko z našo opremo in znanjem pomagamo. Katastrofa z zastrupljeno vodo na našem območju pa je zahtevala v prvih dneh pri oskrbi s pitno vodo od našega članstva ogromno dela, da je preskrba stekla. Pri vsem tem pa moramo vedeti, da naši člani vso to ogromno delo opra- vljajo amatersko brez vsake nagrade. Nagrada nam je, če smo uspešno pomaga- li in rešili materialno škodo ali človeško življenje. Opisali smo samo del našega dela. V naše vrste vabimo tovarišice in tovariše, ki se čutijo sposobne in imajo voljo, da pomagajo drugim v nesreči. Radi bomo sprejeli pionirje, mladince in člane. V službi ljudstva — na pomoč! Marjan Berlič Novice iz občine Slovenska Bistrica • Tretja ujma nad Slovensko Bistrico Julij 1989 si bodo bre/ d\oma Slovenjebisiričani zelo dobro zapomnili. Ra- vno zadnji dan \ mesecu juliju se je popoldan nad mestom razbesnelo močno deževje. V potoku Bistrica je bilo ponov no toliko vode, da so Bistričani s tesno- bo in strahom čakali na njeno i/litje i/ struge, ki še vedno ni urejena in očišče na. Vodna skupnost se sicer trudi, da bi strugo uredila, vsega pa le ni uspela urediti. Pohvaliti je potrebno dežurno službo gasilcev, ki so na mostovih Bistrice dežurali. da bi preprečili zamašitev, če bi do nje prišlo. Kljub vsej skrbi pa je potok vendarle prestopil bregove v okolici tovarne Impol. • Vodne krize v Slovenski Bistrici še ni konec Slovenjebistričane še vedno oskrbujejo s pitno vodo iz gasilskih cistern. Nekateri prepričujejo meščane, da deli mesta lahko mirno uporabljajo vodo iz vodovodnih pip. ker je to voda iz Pohorja. Ljudje temu ne verjamejo povsem, ker jim še ni nihče uradno povedal, če je to resnično ali ne. • Rimska cesta Celeia —Poelovla ob ju/nem Pohorju V slovenjebistriškem gradu imajo prvo stalno razstavo o rimski cesti CE- LHIA POFiTOVK) ob južnem Pohorju, ki prikazuje rimsko cesto med Celjem in Ptujem, ki jo od 196.^. leta raziskuje mariborski arheolog Stanko Panič. doma iz Slo\enske Bistrice. Izsledke svojih predhodnikov Kranca Ferka in Riharda Knabla je obogatil s svojimi, kar je lepo prikazal v omenjeni razstavi. Vidi se, da je razsta\ a narejena z ljubeznijo in srcem domačina, ki živi s svojo pokrajino in arheološko znanostjo. Vsem. ki jih zanima domača preteklost, toplo priporočamo ogled razstave. • Rimske ceste Razstava o rimskih cestah pod Pohorjem je znana tudi preko naših meja, v Avstriji in Nemčiji. Minulo sredo si jo je ogledala manjša skupina študentov dunajske univerze, v četrtek pa štirje študenti hajdelberške univerze iz Nemčije. Bili so mnenja, da je to enkratna razstava in da jo bodo priporočali tudi dru- gim. • Bistriški grad Bistriški grad je pravi biser med gradovi, samo žal ... spominja na lepše čase. Ker je nivo zunanjega grajskega dvorišča in mostu na notranje dvorišče vi- šje od notranjega dvorišča, je ob vseh treh ujmah v juliju letos teklo obilo vode tudi na notranje dvorišče. Na lesenih delih so se pojavili prvi znaki gobe. Ob tem. da bo v septembru na grajskem dvorišču bistriški sejem, se vsi tisti, ki jim je ta biser kulture pri srcu, bojijo, da bodo na zunanjem dvorišču ponovno nasi- pali beli pesek in s tem dvignili nivo. • Ložnica Potok Ložnica, nekoč rečica, je ravnino pod Zgornjo Ložnico ob zadnjem deževju na veliko poplavila. Tekla je kakšnih 50 do 100 metrov na široko, saj od nove ceste do vasi Zgornja Ložnica teče po neurejeni strugi, njeno regulacijo in ureditev pa že več let odlašajo. Na tem potoku je 1975. leta odneslo vse jezove, ki jih bo potrebno ponovno obnoviti. • Dravinja v okolici Makol, Studenic in Poljčan Dolina reke Dravinje v občini Slovenska Bistrica se je ob tretji povodnji, konec julija spremenila v veliko jezero in uničila še zadnje upanje kmetov, da bodo letos še morda kaj pobrali z njiv in travnikov. Tudi Dravinja čaka lepših časov. Vida Topolovec Prvi gasilski avtoreli v gasilskem centru Videm pripravljajo prvi gasilski avtoreli v ptujski obči- ni. Začetek bo v nedeljo, 13. avgusta ob 14. uri pri gasilskem domu v Tržcu. Na reliju bodo sodelovali gasilski avtomobili šestih društev omenjenega gasilskega centra, povabili pa so tudi pobratena društva iz sosednje republike Hrvatske. Pot bo tekmovalne avtomobile vodila iz Tržca do Podle* nika, nato prek hriba v Leskovec, cilj pa bo v Vidmu. Pred začetkom relija bodo preverili tehni- čno brezhibnost gasilskih vozil, opreme, tudi tiste, ki jo bodo nosili udeleženi gasilci. V Podlehniku se bodo pomerili v reševanju ponesrečencev izpod ruše- vin, v Leskovcu se bodo pomerili v vezanju vrvi, na Varejskem bregu jih bo ča- kal travniški požar, ki bo ogrožal bližnji gozd, v Vidmu pa se bodo udeleženci pomerili še v mokri gasilski vaji. Ne gre za hitrostni reli, saj bo povprečna hi- trost okoli 50 kilometrov na uro, bolj pomembno je preizkušanje v spretnostih, ki jih morajo obvladati gasilci. JB Živel v čisti vodi »Dober bo, čeprav je star že kakšnih sedem, osem let, saj je živel v kristalno čisti gramozni jami v Tržcu. Na pikniku ga bo dovolj za deset povabljencev,« je povedal srečni ribič, Ivan Bervar, član ptujske ribiške družine. Ri- be lovi že 22 let, vendar takšnega krapa, tehta 13,6 kilograma, še ni ujel. Nanj je deževnega 3. avgu- sta s koruznim zrnom na trnku čakal le 15 minut. McZ 5. prieški sejen 89 v nedeljo, I 13. avgusta v Ljutomeru Posebno zanimanje zanj iz številnih krajev Hrvatske in Slovenije. Prieški »sejen« postaja vse bolj spontana ljudska turistično zaba-1 vna gospodarska prireditev v osrčju Priekije Ljutomeru, kjer je vsa-1 kdo ponudnik in istočasno uporabnik. Na ta način želijo Ljutomerča- ni ohraniti stare navade-običaje. ki segajo zelo daleč v bogato kultur- no dediščino. Turistično društvo Ljutomer bo tudi na letošnjem sejmu nameni-' lo največ prostora domači in umetni obrti zlasti na Glavnem trgu. Za i popestritev in obogatitev turistične prireditve so poleg obrtnikov do-; mače in umetne obrti povabili tudi turistična društva, turistične pod-| mladke, aktive, šole, gostince, trgovce, delovne organizacije, da s svo-: jo prisotnostjo in delom v živo ponudijo svoje izdelke in usluge obi-j skovalcem tradicionalnega »Prieškega sejma 89« Hkrati so povabili tudi kulturna društva, glasbene in folklorne^ skupine, golobarje, ljudske godce, šaljivce in ostale iz Priekije in širše,] da se s svojo udeležbo in nastopi predstavijo občinstvu na celodnevni | prireditvi v Ljutomeru. i Vse informacije in prijave za Prieški sejen 89 so na voljo pri Turi-1 stičnem društvu Ljutomer, p.p. 29. (Manja KUHAR, KS Ljutomer," tel. 069— 81 121 in Niko SOŠTARIČ, Obrtno združenje Ljutomer,' tel. 069-81-530). FS Malonogometni tumir trojk in \ izbira najposkočnejšega v Grajeni v organizaciji Društva za telesno vzgojo Partizan Grajena smo v nedeljo 30. julija 1989 na asfaltnem igrišču pri šoli v Grajeni izvedli ; MALONOGOMETNI TURNIR TROJK in športnorekativno akcijo i NAJPOSKOČNEJŠl GRAJENČAN. Na malonogometnem turnirju je sodelovalo 16 ekip domače in \ sosednjih krajevnih skupnosti. Po oceni nastopajočih vzorno organi- j zirano tekmovanje je bilo izvedeno po kup sistemu in v zgodnjih včer- j nih urah smo lahko razglasili rezultate. Prvo mesto in nagrado, 500.000.— din je osvojila domača skupina imenovana KALEM EG-J DAN, drugo mesto in 300.000.— din skupina MATCH BOX iz sosed- \ nje KS Vurberk tretje mesto z nagrado 200.000.— din ekipa GRAJE-i NA._ 1 Športnoreaktivno tekmovanje za naslove najposkočnejših kraja- j nov smo po izkušnjah iz preteklega leta izvedli v treh kategorijah in,; sicer moški do 90 kg, moški nad 90 kg in ženske. V kategoriji moški ' 90 kg je tekmovalo 36 krajanov, naslov najposkočnejšega pa je s 272 j cm priskočil Janko STERGAR, drugi je bil s 270 cm Dušan MIHE- i LIČ in tretji s 269 cm Bojan KOKOL. Y kategoriji moški nad 90 kg je ! med 10 tekmovalci zmagal Janko BELŠAK s 257 cm, drugi je bil Bo- \ gomir VAUPOTIČ s 251 cm in tretji Marjan BEZJAK s 239 cm. Ome- , niti še velja najtežjega Ivana GRADIŠNIKA z 114 kg. Med pravtako-^ 10 tekmovalkamijjri ženskah je s 211 cm zmagala Simona PLANEC pred Brigito TASNER s 192 cm, Majdo VODA in Natašo PON- GRAC s po 188 cm. Zmagovalci v vseh kategorijah so prejeli prakti- j čne nagrade. S prispevkom pokrovitelja RK ZSMS smo vsem nastopajočim razdelili trakove M kluba, najuspešnejšim pa še majice. Športna tekmovanja ob 12. prazniku Ob prazniku krajevne skupnosti Podgorci so potekala nekatera) športna tekmovanja. Tumir v malem nogometu za prehodni pokal ■ krajevne skupnosti je bil 23. julija. Sodelovalo je devet ekip. Na prva ; tri mesta so se uvrstile ekipe Gorišnica, pivnica Pri Marti iz Cvetkov- * cev in Mladi upi iz Mezgovcev. V nedeljo, 30. julija, je bilo trim kole-j šarjenje pod geslom »Vsi na kolo za zdravo telo«. Nastopilo je 24 ko- ; lesarjev iz Podgorcev, Zamušanov, Gorišnice in Sodinv^ev. VTI Mali nogomet v Majšperku Osnovna organizacija ZSMS Majšperk je v nedeljo 30. julija or- i ganizirala šesti spominski tumir v malem nogometu v počastitev spo-j mina Zvonka Topolovca. ^ Nastopilo je pet ekip, ki so se uvrstile takole: Jelovica, Kobra iz Maišperka, mladinski aktiv iz Medvec, ekipa Makole in veterani. VT j Cepci Kljub temu, da svet postaja vse pametnejši in naprednejši, je po svetu še vedno presenetljivo dosti cepcev. V različnih krajih jih ljudje poimenujejo z različnimi imeni — pri nas v Sloveniji so pač cepci. A še tu obstajajo dialektalne razlike. Cepci so prav posebne pojave. To so oleseneli tipi trdega srca in še trše roke. Kljub svoji olesenelosti so izredno gibčni. Kakor vse na Zemlji, tako se tudi cepci razlikujejo med sabo. Lahko bi iskali v ne- skončnost dolgo, a zagotovo ne bi našli dveh popolnoma enakih. Eni so manjši, dragi večji. Eni so lepi in elegantni, sfjet dragi so grdi in bi za njih lahko mime duše rekli, da so prave nakaze in ponesrečeni iz- delki matere narave in njenih posrednikov. Seveda so vsa ta merila re- lativna, saj vemo, da imajo vsake oči svojega malarja. Edino, kar jim je skupnega, je njihov trdi značaj cepcev. Takšni, trdobučni in trdi, kakor so, so najbolj primemi za razli- čna manipuliranja. V svoji preproščini in omejenosti postanejo v ro- kah vsaj malo pametnejših primemo orodje za opravljanje različnih opravil. Tudi najbolj umazanih in podlih, tako da se niti zločinov ne ustrašijo. Opravijo jih lahko celo tako prostodušno in mimogrede, ka- kor mi mimogrede pohodimo mravljo. Brez čustev in kesanja. Seveda pa te zadnje skrajnosti ne storijo pogosto in če že, še ta- krat ne na svojo pobudo. V zločin zabredejo le, ko so orodje v rokah kriminalcev in njihovih mračnih strasti — dragače pa opravljajo po- vsem koristna težaška dela. Vendar pa so lahko nevami tudi takrat, ko opravljajo koristna dela. V svoji elementarni preprostosti so resda dobrodušni in miro- ljubni, a na napake v ravnanju z njimi, lahko odgovorijo zelo boleče. Zato mora vsakdo, ki ima opravka s kakšnim cepcem, ravnati zrelo in previdno. Še zdaleč ne, da bi moral človek biti zato psiholog ali psi- hiater. Le pristni človeški, na zaupanju in vzajemnem spoštovanju te- melječi odnos se mora vzpostaviti z njim. To niti ni tako težko, kakor je mogoče na prvi pogled videti, in z nekaj vaje se lahko vsak nauči primernega ravnanja s cepci. Vendar pa to ne sme postati ratina. ker se lahko kaj kmalu zgodi, da se cepec, ob nepravilnem ravnanju z njim, krepko maščuje. Kljub temu, da so nevami, pa ni nobenega razloga za strah. In če jih že srečate, se nikar ne bojte rokovati se z njimi. Le previdni morate biti. In zaboga, nikar ne pokažite, da se jih bojite, saj bodo v tem pri- mera postali do vas grobi prej. kakor če ste pri srečanju z njimi hlad- nokrvni in se obnašate, kakor bi celo življenje ne delali dragega, ka-' kor imeli opravka s cepci. P S. Drage bralce in spoštovani bralci, če ste že začeli v mislih iskati med svojimi znanci, prijatelji in sorodniki osebo, ki bo po zna- čaju ustrezala zgornjemu opisu, vas moram razočarati. Cepci, o kate- rih sem pisal, so namreč navadni cepci za mlačev žita. Če pa je kljub temu kdo odkril kakršnekoli značajske podobnosti med cepci in sabo. je to zgolj naključje, za katerega pa cepci niso prav nič krivi. Predi Športno rekreacijsko območje v Ormožu Mesto Ormož je končno dobi- lo nov športnorekreacijski cen- ter, ki leži med Mestno grabo in osnovno šolo Stanka Vraza. Urejanje so pričeli 1987. leta. Kot osnovni objekt je zaznamo- vano nogometno igrišče v veliko- sti 90 kjat 45 metrov. Okoli igriš- ča poteka atletska steza, za nogo- metnimi goli so našli prostor za skoke v višino in daljavo ter su- vanje krogle. Urejena so tri teni- ška igrišča s spremljajočimi peš potmi in parkirnimi prostori. Vsa zemeljska dela so opra- vljena, sedaj so na vrsti še drob- na dela. Na teniških igriščih je potrebno namestiti mreže in jih označiti. Namestiti morajo še no- gometne gole in označiti atletske površine. V prihodnje bo potreb- no celoten objekt še ograditi, na- mestiti klopi in koše za smeti. Celotno športnorekreacijsko območje se lepo vključuje v oko- lje in to je brez dvoma zasluga projektantov Milana Mravljeta 'n Milana Lupše iz Projektivnega biroja Rogaška Slatina. Do sedanjega videza je bilo potrebno opraviti ogromno ze- nieljskih del. Teren je bil nara- ven, zaraščen z grmičevjem, z vi- šinsko razliko osem metrov. Po- trebno ga je bilo zravnati, opra- viti drenažo in padavinsko vodo speljati v obcestni jarek ob cesti proti Tomažu. Premaknjenih je bilo nekaj deset tisoč kubikov zemlje, navozili so velike količi- ne gramoza, peska in tenisita za končni sloj. Ob vseh teh velikih zemeljskih delih je bilo potrebno položiti še kabelske vode za elek- triko, telefon in vodovod. Predračun iz marca 1987. leta je znašal 200 milijonov dinarjev. Sredstva za ureditev športnore- kreacijskega območja nad Me- stno grabo je prispevala krajevna skupnost Ormož in občinska te- lesnokulturna skupnost. Za obe je bil to velik zalogaj in ga ob po- moči krajanov, športnikov, pred- vsem pa delovnih organizacij To- varna sladkorja, Slovin —Kmetij- ski kombinat Jeruzalem in Mer- cator — Ograd, ne bi zmogli. Opravljenega je bilo ogromno dela z delovnimi stroji, s prosto- voljnim delom posameznih kra- janov, predvsem pa športnikov Ormoža, vloženega je bilo veliko brezplačnega materiala, prevo- zov peska, gramoza, tenisita in tako je zrasel prepotrebni športni objekt za vadbo otrok, mladine in tudi za rekreacijo delavcev. Vsi omenjeni objekti bodo služili namenu, če bodo v celoti zasede- ni in redno vzdrževani. V Ormo- žu se tega menda ne bojijo, saj poznajo pridnost ormoških roko- metašev, ustanovljen je teniški klub, z novim šolskim letom pa se bo pričela bolj intenzivna vad- ba na atletskem poligonu in brez dvoma tudi nogometno igrišče ne bo dolgo samevalo. Tuintam je prav, da ob takih delih pohvalimo tudi kakšnega posameznika. Veliko prostih ur sta vložila v ureditev tega prepo- trebnega športnega objekta ne samo predsednik sveta krajevne skupnosti Ormož Anton Prapo- tnik, temveč tudi Mirko Havlas, ki je športu zapisan z vsem sr- cem. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Nova teniška igrišča. 8 — ZA KRATEK ČAS 10. avgust 1989 - TEDNIK Dober den. Toto pismo sem vam pisa prejšjo soboto gdo sen se lak malo na auf-biks obrjeni vrna s ptujskega Ožboitovega sejma. Saj prafzapraf nesem nič kaj pametnega kupa ali pa prodal. V glovnem sem odoval in kupuval samo zijala. Saj vena vete, da je to tisto, če sa- mo gledaš, kibicaš in nazodjo nič ne kupiš in tudi odoš ne. Razen se- veda kokšnega špricara in pivce za žifce. Drgačik pa sem vida na to- tem seji vse od igle do avta in traktora in od kanarčka do ta provega kuja s štirimi nogami. Največ blo štorih in novih cot. Jebal ga na za- mozane gate, ena tovarišica, ki je malo boj gospočko zgledala, je odo- vala tokšne store cote, seveda ponošene in turni primerno tudi zamo- zane, da bi mogla poleg še pralni stroj dati ali pa vejki štikl žajfe in ri- bez. Pa ta mlodi sploh vete, kaj je to ribez? To je tokšni polavtomatski pralni stroj po kerem ročno cote montraš, riblež in ožmekovleš tak dugo, da vsa zamazanija zgine. Kak ste že preštimali, pijemo pre zdaj drgoč čisto pitno vodo v keri neje preveč pesticidov in drugih držovnih škodlivcov. Meni neje več čista nič jasno, kak je lehko voda prek krez noč naenkrat čista in neoporečna kak provijo strokovnjoki. Vena so jo sam bogec v roke vzeli in požegnali. Strokovnjoki za vinska in vodna vprašanja provijo, da letos zavolo onesnažene vode niti vino nede tak dobro kak včosik. Jaz tak provim, če že nemremo piti čiste vode pa bomo pili čisto vi- no.Ali pa tisti mineralni špricar — en deci radenske zmešan z drugim deci rogaške. Provijo, ke je pre to šoferski špricar. Še vsa sreča, ke me negda oča in mati nesta dala za šofera vičit. Pa naj bo po zadosti za gnes. Pišite mi kaj, kak se kaj imote, če moški kaj skočete čez plote in če ženske, ki jim včosik provimo tudi babe ~ kaj lečete brez ročke po vodo v grabe? Vas lepo pozdrovlam. Vaš delegat, ki bo skoro brez gat — LUJZEK. TEDNIK — 10. avgust 1989 ZA RAZVEDRILO - 9 10 — ŠPORT IN DRUŠTVA 10. avgust 1989 — TEDNIK Brigadirji udarno v Benedilitu Od brigadirjev ZMDA se bomo 12. avgusta poslovili. Zadnji, vendar najudarnejši udarni dan so priredili prejšnjo soboto v Bene- diktu, kjer so se jim pri kopanju jarka za vodovod pridružili tudi do- mačini in brigadirji-veterani. Skupni lonec in godbeniki so jih po na- pornem delu razveseljevali vse popoldne. McZ Brigadirski veterani proti Benediktu. Šah Uspelli mladih iz Gorišnice Za gorišniškimi pionirji-šahisti je zopet leto uspešnega igranja v šoli in nastopanja na različnih tekmovanjih in prvenstvih. To najlepše vidimo iz rezultatov v šolskem letu 1988/89. Šolski prvak je po treh odigranih prvenstvih postal dokaj prese- netljivo Robert Kokot, ki je dosegel 32 točk, za njim so Robert Ro- škar 28,5, Stanka Levanič 27,5, Miran Kralj 26,5, Andreja Kostanje- vec 25,5 .. . Na občinskem ekipnem prvenstvu so osvojili prva mesta v kate- gorijah mlajših pionirk, starejših pionirjev in starejših pionirk. Mlajše pionirke (H. Rižnar, B. Šuman, B. Vindiš, A. Zamuda in K. Belšak) so postale tudi regijske prvakinje in so zatem na republiškem prvenstvu osvojile 5. mesto. Bojana Šuman je postala občinska prvakinja, Hele- na Rižnar (učenka 3. razreda) pa je na regijskem prvenstvu osvojila 2. mesto. Ekipa starejših pionirjev si je na regijskem prvenstvu delila 2. do 3. mesto in tako zaostala le za ekipo OS Hoče, ta pa je zatem pre- močno zmagala na republiškem prvenstvu in dosegla odličen rezultat tudi na državnem prvenstvu. Miran Kralj je na občinskem prvenstvu zaostal le za S. Prelogom, odličnim igralcem iz OŠ Markovci. Najuspešnejša je bila spet ekipa starejših pionirk (S. Levanič, A. Kostanjevec, H. Trunk in A. Šuman), ki je osvojila naslov regijskih prvakinj in nato na republiškem prvenstvu za 2,5 šahovske točke pre- hitela ekipo OŠ Stari trg ob Kolpi, a zaostala za njo zaradi slabših meč točk. Helena Trunk je postala občinska prvakinja. Stanka Leva- nič pa je z odlično igro osvojila 5. mesto na republiškem prvenstvu. Vse te uspehe so mladi šahisti dosegli pod uspešnim vodstvom mentorjev Anice Topolak in Ivana Voršiča. Veliko število mladih nav- dušencev za to plemenito igro (več kot 100 učencev je vključenih v ša- hovski krožek v OŠ) pa zagotavlja uspehe tudi v naslednjih šolskih le- tih. A. V. Prvi »polčas« v hitropoteznem šahu ČIČU šahisti ŠD Ptuj so v okviru rednih hitropoteznih turnirjev za leto 1989 odigrali v juniju 6. turnir, na katerem je zmagal Rado Brglez s 15 točkami, 2 do 3. sta bila Marko Podvršnik in Janko Bohak s 13,5, 4. Jože Cič 12, 5. do 6. Igor lljaž in Anita Ličina 11 točk itd. Po polovici odigranih turnirjev vodi po posebnem točkovanju Jo- če Cič z 79,5 točkami (Cič je skupaj z Iljažem nastopil na vseh šestih turnirjih), 2. Podvršnik 74,5 (4), 3. Brglez 73 (5), 4. Bohak 50,5 (4), 5. lljaž 49,5 (6), 6. Ivo Mihevc 44 (3),. . . najboljša članica Anita Ličina 20 točk (3), najboljši mladinec pa Matjaž Plajnšek 5 (3). Skupaj je na vseh dosedanjih turnirjih sodelovalo 21 igralcev, povprečno pa jih je bilo na posameznem turnirju 12. Poletna vročina je tudi šahiste pregnala od šahovnic in tako bo- do naslednji hitropotezni turnir odigrali šele 15. 9. 1989 ob 19. uri, v oktobru bosta še dva, novembra in decembra po eden, zadnji v okviru ciklusa za leto 1989 pa bo tradicionalni nagradni novoletni 2. januar- ja 1990. Silva Razlag MOTORNO LETENJE Ponovno srebro za ptujski Aeroklub Po srebrni medalji, ki jo je na državnem jadralnem prvenstvu os- vojil ptujski pilot Igor Kolarič, je tudi Tomo Vrbančič s srebrom z dr- žavnega prvenstva motornih pilotov dokazal, da je ptujski aeroklub v državnem vrhu. Ob pomoči kopilota Roberta Tetičkoviča je na dveh etapah zmagal, dosegel drugo mesto v navigacijskem letenju, tretje v časovni točnosti, v skupni razvrstitvi pa seje uvrstil za Celjana Bauer- ja in pred Draška iz Banjaluke. Vrbančič, ki se je v sam vrh uvrstil že večkrat, pred tremi leti je celo zmagal, odleti jutri s ptujsko enomotor- no cessno 172 na svetovno prvenstvo na Dansko. Cez vso državo, ali natančneje iz Splita v Sinj, nato čez Otočec do Vrsarja, pa v Novo mesto, Prijedor in Tuzlo, od tu pa do Trstenika v Srbiji je šest dni letelo 33 letal aeroklubov iz vse države. Žal se pr- venstva ni mogel udeležiti Ptujčan Milan Kralj, drugouvrščeni na le- tošnjem republiškem prvenstvu. Tomo Vrbančič in Robert Tetičkovič pa sta že uigrana ekipa, ki uspešno nadaljuje tradicijo ptujskih motor- nih pilotov. Pred Vrbančičem sta namreč zelo dobro zastopala ptuj- ske barve predvsem Drago Krepfl s kopilotom Matevžem Cestnikom, Vinkom Piskom, in Danilo Hojnik. Vrbančič: »Več let sem bil Hojnikov kopilot in se pri tem veliko naučil. Sedaj učim jaz druge . . .« Letošnji aerorelli je bil zelo naporen, predvsem zaradi vremena, ki pilotom majhnih enomotornih letal ni bilo naklonjeno. Leteli so lahko le pod oblaki in pri tem morali reševati zapletene navigacijske naloge. »Dan pred tekmovanjem , ko bi se morali zbrati v Splitu, sva iz severnega dela države priletela samo dva. Tudi naslednji dan smo morali letenje zaradi vremena prekiniti,« je povedal Tomo Vrbančič po pristanku na letališču v Moškanjcih. »Letos smo slovenski piloti pokazali, kaj znamo. Sicer je to, da smo v vrhu, običajno, le lani so iz- jemoma »leteli najbolje« Makedonci tekmovanje je bilo namreč v Makedoniji. Letošnji reli je bil naporen, še napornejša dirka pa me čaka.« Tomota Vrbančiča čaka svetovno prvenstvo v preciznem letenju, na katero bo odletel v petek. Do danskega mesta Skive bi s cessno 172 priletel v enem dnevu, vendar bosta druga dva tekmovalca letela z ut- vama 75 in bosta morala zaradi točenja goriva večkrat pristati. Na Danskem bodo teden dni. Milena C. Zupanič Sedemletnik drvi 100 km na uro KARTING Ptujski kartodrom, najsodob- nejši in najvarnejši v Jugoslaviji, je v nedeljo oživel. Za državne na- slove je dirkalo 60 tekmovalcev v štirih kategorijah. Odlično pripra- vljena tekma, ki jo je organiziral ptujski AMD pod pokroviteljstvom Agisa, je privabila v Hajdoše več kot 1000 ljubiteljev. Vreme je bilo ravno prav oblačno, le nekoliko vetra, ki bi odnašal vonj po gorivu, je manjkalo. Največ tekmovalcev je vozilo v najmlajši kategoriji, kjer smejo z motorji s 60 kubičnimi centi- metri dirkati od 8 do 13-letni tek- movalci. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil Andrej Brozič, član AMD Piran, star šele dobrih sedem let. Spremljala sta ga star- ša, kot vse v tej kategoriji. Mama Tatjana je bila po prvi vožnji mirna: »V začetku me je bilo strah, zdaj me ni več. Sin je pa- meten, kljub temu, da je še mlad.« V tej kategoriji je med 25 tek- movalci zmagal Gorenc pred Šin- kovcem, oba AMD Ljubljana- Moste, in Orlovcem iz Banjalu- ke. Član AMD Ptuj Simon Cav- ničar se je uvrstil na 19. mesto. V mladinski kategoriji s lOO-kubičnimi motorji je nasto- pilo 13 tekmovalcev, starih med 13 in 16 let. Odlično je tekmoval Andrej: »Povprečno sem vozil 68, vendar to pomeni občasno tudi 100 km na uro. Toda to ni bilo to- krat.« ptujski tekmovalec Sebastjan Jaki, doma iz Središča ob Dravi, ki je v vseh treh vožnjah prispel skozi cilj drugi in tako osvojil dr- žavno srebro. Sebastjan je star 15 let, letos je končal osnovno šolo in vozi šele drugo leto. Pred njim je bil Ipavec iz Pirana, tretji pa Stavt iz Ljubljane. Pri članih, ki vozijo s lOO-ku- bičnimi motorji, je zmagal Krajnc pred Prekom, oba Lju- bljana-Moste, in Livkom iz Celja. V najmočnejši kategoriji, 125 kubičnih centimetrov, sta bila prijavljena dva ptujska člana. Jo- Stari oče, oče in mama spremljata 12-letnega Simona Čavničarja iz Slo- venske Bistrice, člana AMD Ptuj, na vseh dirkah. že Seruga se je uvrstil na dobro 5. mesto, Mitja Tomažič pa žal ni startal, ker mu je že na treningu odpovedal motor. Zmagal je Vo- šinek iz Pirana pred Živcem in Zamanom iz Ljubljane. Milena C. Zupanič V NASLEDNJI ŠTEVILKI: -I- Ob 20-letnici kartinga na Ptuju -I- Zaton moto športa v Jugosla- viji? -I- Možnosti ptujskega karto- droma Pomoč krajanom ogrožene krajevne skupnosti Majšperk Da pregovor »v stiski spoznamo prijatelje« le ni prazna beseda, se je pokazalo pri pomoči krajanom ogrožene krajevne skupnosti Majšperk. Ob številnih, ki so jim nudili prijateljsko pomoč, so bili tu- di krajani krajevne skupnosti Ormož. V Tedniku smo že pisali o pobudi krajanov vasi Pušenci, da po- magajo ogroženim krajem v Halozah. Po izredni seji sveta krajevne skupnosti Ormož, kjer so sprejeli sklep o zbiranju denarnih in materi- alnih sredstev, je akcija stekla. Do 2. avgusta so zbrali krajani sami 22.358.000 dinarjev, 5 ton pšenice, les, seno in slamo. V akcijo so vključili tudi nekatere delovne organizacije iz krajevne skupnosti, ostale so se priključile akciji Občinskega odbora Rdečega križa Or- mož. Gozdno gospodarstvo Ormož je darovalo tri kubične metre lesa, ki so ga razrezali na Marlesovi Žagi v Ormožu, Slovin — Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož — TOZD Kmetijstvo je darovalo preko osem ton koruze. Komunalno podjetje Ormož 500 kg apna. Vse zbrano so 2. avgusta s sedmimi traktorji, gasilskim vozilom in tovornjakom odpeljali v krajevno skupnost Majšperk, kjer so se že prej dogovorili o razdelitvi med prizadete krajane. Pšenico, les, slamo so po seznamo, ki so ga naredili na krajevni skupnosti Majšperk razdelili v vaseh Naraplje, Plajnsko, Jelovica in Sitež. 3.400.000 dinarjev so vaščani Pušinec sami predali družini Adam iz Planjskega, da si uredijo dom, ki jim ga je odnesla ujma, vaš- čani Frankovec pa 1.300.000 dinarjev družini Veg, prav tako iz Plajn- skega. Ostala denarna sredstva so predali KS Majšperk, ki jih bo raz- delila prizadetim v obliki gradbenega materiala. Vsi, ki so se minulo sredo podali iz Ormoža v Haloze so ugotovili, da so ljudje na prizade- tih območjih resnično potrebni pomoči, saj je, sicer nekoč lepa in po svoje romantična pokrajina haloških gričev opustošena, kljub veliki pomoči in naporom Cestnega podjetja, vodnega gospodarstva in vseh ostalih. Težko je opisati z besedo, kaj vse občuti človek ob razdeljevanju take pomoči. Kljub vsemu je lepo pri srcu, ko vidiš, da smo še vedno ljudje, ki znamo pomagati sočloveku. Vida Topolovec V KS Hajdina praznično Sprejem srebrnih hajdoških gasilk je bil gotovo osrednji dogodek ob prazniku KS Hajdina. Njihova medalja z gasilske olimpijade dokazu- je, da je delo društva in krajevne skupnosti dobro. .. .McZ Foto JS Poročilo prognostične službe VINOGRADNIŠTVO Vinograde bomo v tem času škropili proti peronospori, oidiju in botritisu. Uporabili bomo cuprablau Z 0,4—0,5%, cosan 0,3 % in roni- lan 0,1 % ali sumilex 0,1 %. V nekaterih vinogradih seje močneje po- javil oidij, v tem primeru bomo dodali še bayleton special 0,05 % ali tilt 250 EC 0,01 %. Botritis bomo zmanjšali v vinogradih tudi z redni- mi ampelotehničnimi deli. Priporoča se redno spravilo v žice, vršička- nje, pa tudi odstranjevanje listja iz območja grozdja. V tem območju potrgamo približno 50 % listja. S tem dosežemo bolj suho in zračno mikroklimo v območju grozdja, kar pomeni slabše pogoje za razvoj botritisa. SADJARSTVO Jablane bomo poškropili z dithane M 45 0,25 % ali captanom 0,2 %. Dodali bomo še basudin special ali zolone proti jabolčnemu zavijaču. HERBICIDI V mladih vinogradih bomo uporabili reglon 4 l/ha, zaradi boljše močljivosti bomo še dodali 0,5 dl tekočega detergenta na 100 litrov škropiva. V starejših vinogradih bomo uporabili ustinex 10 kg/ha. Pri tem herbicidu moramo biti posebej previdni, da ne pride na zelene dele trte. V obeh primerih bomo škropili čim ožji pas v vrsti. Doza škropiva je preračunana na poškropljeno površino! Pred uporabo pesticidov preberite navodila proizvajalca! Strokovna služba za varstvo rastlin pri KK Ptuj — TOZD »Slovenske gorice — Haloze« dipl. ing. agr. Albert Gonc PRAŠKI UMETNIK MED NAMI Smeh — kralj življenja Samo tisto, kar preživi dolgo obdobje, je res kakovostno. So- dobnih umetniških izdelkov ne moremo ocenjevati sproti, ampak šele z nekajletno odmaknjenostjo. Kot so naši ljudski pesniki od ust do ust, iz rodu v rod peli o svojih bolečinah in radosti, ali če se ozre- mo v davno preteklost stare grške kulture, v kateri se je, pripovedu- joč skozi stoletja, ohranilo res le najbolj tehtno in danes nedoseglji- vo prečiščeno umetniško branje, tako se ideje v čarovniški družini Kelinerjevih porajajo že tri stole- tja. Virtuozni program, s katerim že dober mesec vzbujajo nezadr- žen smeh na Ptuju in v okolici, vsaka generacija posodobi, dopol- ni. Kelinerjevi prihajajo k nam po meddržavni pogodbi o izmenjavi ustvarjalcev Jugoslavije in Ceho- slovaške. Današnja generacija, ki seje te dni mudila v Kidričevem, Podlehniku, Žetalah, sedaj pa nastopa na Grajeni, so bratje in sestre Zdenko, Hugo, Marija in Kveta, njihovi možje in žene ter otroci. Spremlja jih 78-letna ba- bica, njihov talisman, kot sami pravijo. Doma so v Pragi. PRED 300 LETI Prvi Keliner je pričel čarati pred dobrimi 300 leti. Kako mu je prišlo na misel ravno čaranje, je težko ugibati, vsekakor pa se od takrat vsi njegovi potomci preživljajo .samo z vzbujanjem smeha. Smeha, kralja življenja. Iluzionisti imenujejo sami se- be, saj vzbujajo v gledalcih pri- vid, možnost, da je vse, kar se godi na odru, resnično. Strašljivi obeti za mlado damo, ki jo zakle- nejo v skrinjo in prebadajo z no- ži, se izkažejo za nepotrebne, saj to isto dekle pristopica med gle- dalce že med postopkom. Pobeg in rešitev iznajdljivega dekleta pa seveda odlično zaigrano ču- denje njenih napadalcev privabi- ta iz gledalcev smeh. smeh do solz. Iz vsake situacije se je mogoče rešiti, ni žalosti, ni pogube, ži- vljenje je vesela zadeva. In kdo se ne razveseli takšnega sporoči- la z odra, kdo po takšni predsta- vi ne živi vsaj nekaj časa sprošče- no? KAKO VZBLDITI SMEH Kako vam uspeva vzbujati smeh, smo vprašali Zdenka Kell- nerja, sedanjega vodjo družine? »Že od svojega drugega leta na- stopam. Takrat me je oče vzgajal, ja, to, to je smešno, ali zabičal, ne, tega ne smeš napraviti nikoli več! Tako učim tudi jaz svojo hčerko Irenco in sina Filipa. Onadva in njuni bratranci in sestrične bodo prevzeli čarovništvo za nami.« Zdenkov obraz je vedno vesel in nasmejan. Čeprav pripovedu- je, da si kruha s čarovnijo ni lah- ko služiti. Od marca do začetka novembra so na poti. Z osmimi tonami opreme potuje edinstve- na družina iz vsi v vas, iz veleme- sta v velemesto. Obiskali so že Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Polj- sko, Madžarsko, Bolgarijo, Mon- golijo, Sovjetsko zvezo. V Jugo- slaviji so bili prvič pred 21 leti, nato pa še petkrat. Vendar — Aleksander Keliner obiskujejo samo Slovenijo in go- vorijo skoraj tekoče naš jezik, iz- jemoma so bili enkrat v Zagrebu in v Kumrovcu, ko so nastopili za tovariša Tita. »V manjših krajih smo tri dni — prikazujemo namreč tri po- vsem različne programe, igramo enako za mesta in za podeželje, za tisoč ljudi ali za dvajset. Razliku- je pa se občinstvo. Najbolj so nam všeč navadni ljudje, ne tisti /apeli, v frakih. Zanimivo jc. da imamo zadnji dan vedno največ gledal- cev,« pripoveduje Zdenko. »Slo- venci ste nam zelo vsi''č. med vami imamo veliko osebnih prijateljev. Ti nas obiskujejo v Pragi pozi- mi. ..« ZA ČAROVNIKE NI POCiTKA Virtuozni čarovniki nastopajo v sezoni vsak dan, pozimi pa po- čivajo, razmišljajo. »Ni tako,« trdi Zdenko. »Pri- praviti moramo rekvizite, jih po- pravljati, domisliti nove točke, va- diti.« Kako tudi ne. Imajo na primer 50 parov ženskih čevljev, vsak moški 8 frakov, pa rekvizite. »Z njimi se da veliko napraviti, so pa izredno dragi. V specializi- ranih trgovinah v Zahodni Evropi stane rekvizit za neko potegavšči- no 10 do 20 tisoč mark. Ko ga ku- piš, ugotoviš, da bi ga lahko sam izdelal, če bi vedel, kako. Ideja stane,« meni Zdenko. Veliko je po svetu priučenih čarovnikov, nastopajo sami ali s partnerko. Ti obiskujejo predsta- ve profesionalcev in se tam »uči- jo«. Zato Kelinerjevi svojih predstav ne pustijo fotografirati ne nimati. razen izjemoma. . . Drugače, a vendar priučen je tudi član družine .-Meksander Re- bernik: »Pred 26 leti sem se vra- čal / dopusta. Pokvaril se mi je avto in, medtem ko sem čakal me- hanika, sem si ttgledal predstavo kelinerjevih. Na odru sem videl Marijo, m* zaljubil in o/enil. Kako sem puslal član dru/ine. \i mi /al. P«» |n»klicu sem sicer profeMir giasW.« Milena c' /upanič TEDNIK - 10- avgust 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 MOKA, SlADKOR. OUE, SPH ČISTA VODA, BANKOVEC ZA DVA MILIJONA IN ŠE KAJ »Sladko življenje« za polovično ceno Poletje. Li to kakšen dan je. pa spet ni nam je pripravilo veČ pre- senečenj kot pa ima sončnih dni. Ce ne drugega so dogodki spet obudili družabno življenje. Ptuj- ska poletna noč nas je kar dve noči združila na ptujskih ulicah. Voda s pesticidi je obudila stare ljudske navade in klepet ob vod- njakih, ki smo jih preimenovali v hidrokonte. Zvezne blagovne re- zerve so nas postavile v vrsto za cenejši sladkor, moko in olje. Spet priložnost za srečanje, za pogovore in obrekovanja in kak- šne bolj »krepke« na račun siste- ma, vremena, soseda, ki že dru- gič stoji v vrsti... Pa naj še kdo reče, da država ne skrbi za nas, za žep in dušo. Poslej nam v trgovino tudi ne bo več treba s cekarjem denarja, saj dobimo še bankovec za dva mili- jona. Kaj bomo zanj lahko kupili čez mesece, je že druga zgodba, ki ne sodi v ta čas »skupščinskih počitnic«. Upamo lahko, da bo- mo v začetku prihodnjega leta dobili nov bankovec vreden več kot dva milijona, saj bo z novim letom brezgotovinsko kupovanje omejeno, trgovine se bodo same odločale ali bodo prodajale na čeke ali ne. Ne smemo pozabiti na pose- zonske razprodaje obutve in konrekcije. Vse za vedno plitvej- ši žep občana. Ce verjamete? Vedno manj pa jih je, ki res ver- jamejo. Tudi temu, da lahko vo- do iz vodovodnih pip spet pijejo. In ker jc vsaka slaba stvar za ne- kaj dobra, bomo pili vedno bolj čisto vino, ljudski rek na to te- mo, pa bo sledil »napredku«: Natočimo si čiste vode ... NaV NOVI BANKOVCI - LAŽJE ŽIVUENJE? Od 11. avgusta naprej bo v obtoku novi bankovec za 2,000.000 (dva mi- lijona) dinarjev. Nihče ne ve, ali so izdelavo bankovcev za 50 in 100 starih milijonov preskočili zgolj zaradi galopirajoče inflacije in, da bi državljanom olajšali življenje (s težko vrečo denarja napotiti se po špecerijskih nakupih, res ni mačji kašelj), ali pa so si le tiskarji v Narodni banki Jugoslavije, hoteli olaj- šati življenje in si privoščiti dopust. Sedaj namreč »štancajo« po 24 ur na dan in si sploh ne morejo privo- ščiti dopusta. Seveda pa je vprašljivo, kako dolgo se bo ta bankovec uspel upirati po- divjani inflaciji in kdaj bomo začeli tiskati bankovce milijardnih nominal- nih vrednosti, »pomalane« samo na eni strani (ker bo barva predraga), ka- kor je bilo leta 192.^ v Nemčiji... Kdaj bo dobil svojega »večjega brata«? M. F. SLADKOR, MOKA, OLJE Tudi v Ormožu so v teh dneh prodajali cenejši sladkor, olja in moke pa v ponedeljek še ni bilo. Nekaj teh »zakladov« so prodajali že minuli teden, vendar so vse zara- di znanih dogodkov ustavili in pričeli ponovno s prodajo v ponedeljek. Sladkor so imeli v špecerijski trgovini blagovnice TI M A v Ormožu, v nekaterih trgovinah Mercator — Zarje, niso pa ga dobili v Zelenjavi Slovi- nove TOZD Gostinstvo. V TI MI so ga imeli štiri tone, vendar do devete ure in petnajst minut ni bilo tega cenejšega sladkorja niti grama. Lahko si kupil samo še tistega po normalni ceni. Da pa so še pred kakšnimi desetimi minutami imeli cenejši sladkor, si lahko ugotovil po kupih razsipanega sladkorja, ki ga je bilo pre- cej po zunanjih in tudi notranjih stopnicah blagovnice. Ko smo prodajalke vprašali kako je tekla prodaja, so povedale, da so prišli po sladkor tudi tak- šni, ki v TI MI sicer ne kupujejo, pa tudi takšni, ki jim najbrž cenejši sladkor ni tako nujno potreben. V vseh trgovinah, kjer so cenejši sladkor imeli, so ga prodajali po 10 kg. Komu je torej namenjen cenejši sladkor? Zakaj ne teče prodaja tudi popoldan, ko pridejo ljudje z dela? Veliko takšnih vprašanj je bilo slišati v ponedeljek dopoldan po Ormožu. V. T. Kulinarična razstava v Podgorcih Vsako leto ob puznovanju krajev- nega praznika pripravijo kmečke že- ne iz Podgorcev, ki jih vodi Cvetka Krabonjeva kulinarično in tudi cvetli- čno razstavo. Na letošnji je sodelovalo 105 kmeč- kih gospodinj iz vseh vasi krajevne skupnosti Podgorci. Razstava je bila zelo lepa. Ce si jo hočeš prav predsta- vljati, jo moraš videti. Težko jc opisa- ti vonjave, ki so bile prisotne v pro- storu, kjer je razstava vsako leto. Obsegala je v glavnem domače je- di, od kruha, do mesnih jedi, značil- nih domačih sirov in raznih peciv. Nekaj teh dobrot lahko vidite tudi na naši fotografiji. Vsi obiskovalci so si s posebnim za- nimanjem ogledali poročno torto, ki jo je spekla Cvetka Krabonja. Od barve poročne obleke neveste je odvi- sno, kakšne barve bo poročna torta. Vse je bilo lepo aranžirano s cvet- jem, ki so ga žene nabrale kar doma, v domačih vrtovih. Vida Topolovec Del kulinarične razstave foto Enu Žaiar Koliko vode bo še preteklo, preden bo pritekla v Gruškovec Sredi avgusta bodo tisti Gruškovčani, ki so se odločili za vodovod, plačali zadnji — tretji dvestomilijonski (stari milijoni seveda) obrok celotne vsote (600 starih milijonov), ki jo bodo morali odšteti, če bodo hoteli imeti zdravo (?) teko- čo vodo. Na žalost pa poravnane finančne obveznosti še ne pomenijo, da bo voda kmalu pritekla. Do sedaj še namreč ni skopan niti meter jarka. Kopali bi naj bili brigadirji, ki pa jih ni bilo in jih verjetno letos tudi ne bo, tako. da jih napis dobrodošlice v Medribniku zastonj čaka. Krajani se zato sedaj upravičeno sprašujejo, kdaj. kako in po kakšni ceni bo pritekla voda v Gruškovec, saj vemo kako je s predračuni ob današnji infla- ciji M. F. Novice iz občine Ormož • Sejem rabljenih avtomobilov tudi v Ormožu Vsako nedeljo od 8. ure dalje lahko peljete svojega železnega konjička, ki ste se ga naveličali in ga želite prodati, na dvorišče mehaničnih delavnic Slovina — Kmetijskega kombinata Jeruza- lem — Ormož — TOZD Kmetij- stvo na Hardeku. V času sejma je odprta tudi trgovina z rezervnimi deli in komisijsko prodajo blaga. • Gradnja prizidka pri Gasil- skem domu Ormož Ob domu Gasilskega društva Ormož, ki letos praznuje stotre- tjo obletnico delovanja, so priče- li z gradnjo prizidka, kjer bodo garaže za potrebe Občinske ga- silske zveze Ormož, Teritorialne obrambe in Gasilskega društva Ormož, ki so zbrali denar ^a 83 kvadratnih metrov prizidka. Del sredstev bo prispevala tudi kraje- vna skupnost Ormož. V naslednjih letih, ko bodo ponovno zbrali dovolj denarja. bodo nad celotno površino stare- ga doma in prizidka zgradili klubske prostore, ki bodo služili usposabljanju civilne zaščite, te- ritorialne obrambe in gasilcev. # Sedaj lahko igrajo tenis tudi v Ormožu Že dva tedna lahko ljubitelji tenisa v Ormožu igrajo na lastnih igriščih, ki so del rekreacijske co- ne nad Mestno grabo. Igrišče je odprto vsaki dan od 7. do 20. ure. Letna karta za člane TENI- ŠKEGA KLUBA velja 600.000 dinarjev, za šolarje, dijake iri štu- dente pa 300.000 dinarjev. Člani Teniškega kluba iz Ormoža si sa- mi urejajo igrišča, ki so trenutno še v upravljanju krajevne skup- nosti Ormož. # Polnjenje ledenega vina v or- moški vinski kleti V ormoški vinski kleti, last Slovina Kmetijskega kombinata Jeruzalem Ormož — TOZD Kmetijstvo so v teh dneh polnili »ledeno vino«, pridelek letnika 1988. Več o njem bomo povedali kdaj prihodnjič. # Mešani pevski zbor iz Podgor- cev Pred dobrim mesecem in pol je na pobudo aktiva kmečkih že- na iz Podgorcev pričel z delom mlajši mešani pevski zbor pod vodstvom Tanje Korparjeve. Pridno so adili in na predvečer 12. kraje' ega praznika v Pod- gorcih po. azali kaj znajo. Vsi prisotni s bili prijetno presene- čeni ob n topu in delu, ki so ga opravili v dokaj kratkem času. VIDA TOPOLOVEC Kaj je slabo ... Madež starega Ptuja — Ptuj praznuje 1920-letnico obstoja. Goto. vo ni Ptujčana, ki ne bi bil ponosen, da stanuje v mestu, ki je muzej še posebej, ker obnavljajo pročelja starega mestnega jedra in poudar! jajo videz srednjeveške arhitekture. Kar pa se dogaja na drugem kon, cu mesta, pa je v nasprotju ne samo z arhitektonskim pristopom, terji, več z zdravo logiko. Kioski, »razvrščeni« ob pločniku, ki vodi na av. tobusno postajo, imajo nadvse odbijajoč videz. Če pa prihajamo i zadnje strani po novi asfaltni poti, ki vodi iz središča mesta, se zgrozi, mo. S. Vičar ... in kaj je boljše Ozrimo se okoli sebe po stav- bah in namenskih prostorih, ki so jih gradili na Ptuju pred stole- tji ali šele pred nekaj desetletji. Mi smo izbrali hišico na tržnici, ki je že pred vojno imela takšen namen kot danes kioski. Način gradnje je seveda danes druga- čen, cenejši, gotovo pa so imeli nekdanji arhitekti več občutka za obliko. ,^^.2 Mlekarna naj bo samostojna! Medtem ko se v Kmetijskem kombinatu Ptuj pripravljajo na organizacijske spremembe v skladu z novim zakonom o pod- jetjih, seje s konkretnimi predlo- gi oglasila tudi kmečka zveza, oziroma njen iniciativni odbor za reorganizacijo ptujske mlekar- ne. V ponedeljek se je iniciativni odbor prvič sestal in povabil predstavnika mlekarne ter kme- tijskega kombinata in jima pove- dal svoje zahteve in predloge. Kmetje v ptujski in ormoški občini dobavljajo ptujski mlekar- ni kar 93 odstotkov vsega mleka, ki ga tu predelajo. Zaradi tega in v želji, da bi bilo v mlečni verigi od proizvajalca do potrošnika čim manj posrednikov, zahtevajo kmetje, da naj bo mlekarna sa- mostojna organizacija, v kateri se bo čutilo odločanje delavcev in kmetov. V perspektivi si lahko torej zamišljamo mlekarno kot specializirano zadružno organi- zacijo po vzoru zadrug zahodne- ga tipa, vendar bo predvsem svo- jo zadnjo besedo morala reči na- ša zakonodaja. Scer pa kmetje poudarjajo, da je odločitev o no- vi organiziranosti mlekarne stvar delavcev, usoda teh in kmetov pa je tako tesno povezana, da mora- jo sprejemati odločitve v oboje- stransko korist. JB ČRNA KRONIKA Z AVTOM V VILIČARJA IN V SMRT V četrtek, 3. avgusta ob 10.50 se je v Bukovcih, KS Markovci, pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 57-le- tni Anton Čuš iz Spodnjega Ve- lovlaka 1, KS Rogoznica, njego- va žena Marjeta Cuš pa je bila hudo poškodovana in so jo pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Ka- ko je prišlo do nesreče? Od Borla proti Ptuju je vozil tovorni avto Franc Unuk iz Po- dove pri Racah. K tovornjaku je bil pripet viličar, ki ga je upra- vljal Maksimiljan Petrovič iz Pri- stave 45/a. V bližini hiše Bukov- ci 10 je viličar zaneslo najprej na desno, nato pa na levo na nas- protni vozni pas. Prav tedaj je pravilno po svoji desni pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Anton Cuš in trčenju se ni bilo moč izogniti. Čušev avto je odbi- lo nazaj na desno in je obstal na zelenici pred hišo. Tragične po- sledice so navedene v uvodu. SOPOTNICA LMRLA V soboto, 5. avgusta ob 1,10 je voznik osebnega avtomobila Da- vorin Cvetko iz Ptuja vozil po magistralni cesti proti Ptuju. V Moškanjcih je z desnega ovinka zapeljal na levo, na nasprotni vo- zni pas, od tam pa čez banki no in je trčil v drevo. Voznik je bil hudo ranjen, njegova sopotnica 24-letna Romana Cvetko pa je dobila tako hude poškodbe, da je umrla takoj po prevozu v ptuj- sko bolnišnico. ZALITELA SE JE V NEOSVETUENO PRIKOLI- CO Milena Toplak iz Kukave, KS Juršinci se je v petek zvečer okoli 21. ure peljala z osebnim avto- mobilom proti domu. V Podvin- cih se je zaletela v traktorsko pri- kolico, ki jo je tam pustil neo- svetljeno in ne ustrezno zavaro- vano s trikotnikom Franc Ceh iz Gibine 20, KS Juršinci. Prometni organi so ugotovili, da je Cehu okoli 13. ure počila pnevmatika na prikolici, zato jo je kar pustil na cesti in s tem ogrozil varnost drugih uporabnikov in končno povzročil prometno nesrečo. Voznica Toplakova se je namreč prav tam srečevala z drugim'voz- nikom osebnega avtomobila, za- to v temi ni opazila stoječe pri- kolice. Hudo ranjeno so prepe- ljali v ptujsko bolnišnico. MOTORIST IN SOPOTNIK HUDO RANJENA V nedeljo zgodaj zjutraj, ob 3,50 se je po magistralni cesti od Ptuja proti Kidričevemu peljal na motornem kolesu Stanko Ko- vačec iz Kidričevega s sopotni- kom Dragom Petkovičem. V na- selju Zgornja Hajdina sta prehi- tevala pešca Bojana Levaniča, ki je hodil po bankini na desnem robu vozišča. Zaradi pretesnega prehitevanja je pešca zbilo. Vsi trije so padli. Pri tem sta se Ko- vačec in Pelkovič huje ranila, pe- šec pa lažje. TRČILA OSEBNA AVTOMOBILA Na lokalni cesti v Trnovski va- si je v nedeljo voznik osebnega avtomobila Anton Toš iz Slavši- ne, KS Juršinci, sekal pregledni ovinek in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Ivan Ze- lenko iz Zgornjega Dupleka. Pri trčenju sta se hudo ranila oba voznika, lažje ranjena pa je bila sopotnica Neža Zelenko. FF Odgovor k vesti >Ogenj v osebnem avtomobilu( Oglašam se kot prizadeti, da popravim napake v kroniki ne- sreč (Tednik 3. 8. 1989) z naslo- vom »Ogenj v osebnem avtomo- bilu«. Kljub izčrpnemu zapisniku miličnika postaje milice Ruj je prišlo v obvestilih do napak in neresničnosti. V soboto, 31. 7. 89 se nisem peljal iz Ptuja proti Hajdini, am- pak preko mustu na levi breg Drave. Požara na avtomobilu ni- so pogasili izurjeni gasilci, am- pak moj sovaščan Janko Markež iz Placarja, ki je prvi z lastnim gasilnim aparatom priskočil na pomoč. Po ugašenem požaru si je ogledal ogoreto vozilo požarni inšpektor tov. Kozel in ugotovil kot vzrok požara snetje cevi za bencin. Nadalje, pišem se ZE- LENKO in ne ZELENIK kot je bilo objavljeno. Človek ne more verjeti, da se v tako kratkem ob- vestilu lahko pojavi toliko na- pak. Branko Zelenko osebna hroniha Rodile so: Zdenka Golob, Miklavž 36 — Doris; Anglela Petrena, Savci 18 — deklico; Milena Petek, Jane- žovski vrh 15 — dečka; Marija Ciglarič, Godemarci 20 ~ Nino; Darja Ivančič, Vodranci 4 — Klemena; Martina Gajšek, Koči- ce 59 — dečka; Irena KrefI, Za- bovci 15/a — Majo; Jadranka Furman, Grajena 74 — dečka; Ksenija Fijavž, Krčevina pri Vur- berku 136 — Tadeja; Terezija Bigec, Jablovec 26 — Darka; Ida Fras, Nova vas 3 ~ Barbaro; Dragica Butolen, Žetale 42 — Urško; Sonja Zamuda, Placarov- ci 14 — deklico; Anica Kokot, Stuki 5/a — Petra; Dragica Šmid, G. Ključarovci 39 — Ale- ša; Ida Vek, Zg. Pristava 21 — deklico; Marjana Pernat, Koz- minci 16 — dečka; Danica Zem- Ijarič, Dornava 59 — dečka; Ja- dranka Ivančič, Formin 31 — de- čka; Marija Furek Zg. Pristava 29 — Marka; Marija Jurič, Ro- goznica 9 — Dušana; Marta Lah, Gradišče 10, Tomaž — de- klico; Danica Majoško, Obrez 65 — Tomaža. Poroke: Danilo Kosec, Podvinci 49/a in Irena Mohinski, Hercegova 7; Janez Vidovič, Krčevina pri Vur- berku 107 in Irena Vrabl, Klepo- va 28; Štefan Rotvein, Tržeč II in Silva Cafuta, Tržeč 11; Zvoni- mir Pintarič, Štrafelova 28 in Mi- lena FridI, Seliškarjeva 20; Franc Verbančič, Reševa 33 in Tanja Prime, Potrčeva 55; Bran- ko Burgar, Vodice, Na Dole 12 in Marija Pihler, Kranj, Planina 7. Umrli so: Ljudmila Arnuš, Spuhlja II, Lucija Gaiser, Dom upok. Ptuj, roj. 1922, umria 31. julija 1989; Marija Lešnik, Spuhlja 49, roj. 1903, umrla 26. julija 1989; Pav- la Frangež, Kontno 8, roj. 1909, umria I. avgusta 1989; Jožef Ko- si, Zagorje 12, roj. 1925, umrl 2. avgusta '89; Ana Šalamun, Svetinci 7, roj. 1913, umrl 2. av- gusta 1989. izdaja Z£ od za časopisno in radijsko dejavnost RADIO TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Šte- fan Pušnik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz- nik, Darja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože Šmi- goc. Uredništvo in uprava: Radio-Tednik: (062) 771-251 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 275.000.— dinarjev, za tujino 490.000.— dinarjev. Ži- ro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.