mm

^ -t/
-w
I?
8 D
Stey. 9. Y Mariboni 28. februarja 1878. Tečaj XII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3g!d. —kr. . pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofbof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 k:., trikrat 16 kr.
ff
ti
Naznanjam vam veliko veselje: Imamo novega papeža
LEONA XIII.
Res veliko je veselje, ktero se nam te dni naznanja: krščanski svet je dobil novega očeta, sv. Cerkva novega glavarja, človeški rod novega nezmotljivega učnika in sodnika v verskih in nravskih zadevah: Sin božji, Jezus Kristus, si je izbral novega namestnika na zemlji. Kardinal Joahim Pecci, nadškof v Perugiji, 67 let star, bil je za papeža izvoljen in se imenuje: LEON XIII.
Zopet je ljubi Bog svetu pokazal, kako On za sv. Cerkvo skrbi, zlasti v nevarnih in viharnih časih, kakoršui so sedaj. Kajti nepričakovano hitro redno in točno se je volitev vršila. V pondeljek 18. febr. zvečer se je 61 kardinalov, torej vsi razve treh, zaprlo v priredjene jim celice. Pri prvi volitvi 19. febr. je bilo še malo listkov oddanih za Pecci-ja, zvečer jih je pa imel že 35 in v sredo jutro 20. febr. je kardinal Bilio rekel, da se ne da izvoliti, vsled česar se je 8 kardinalov in on sam odločilo pristopiti unim 35 in tako je bil kardinal Pecci z 44 glasovi t. j. z postavnima 2/s vseh navzočih kardinalov izvoljeni novi poglavar Cerkve. Za Pecci-jem največ glasov sta dobila kardinala Martinelli (rojen 1. 1827) in Franchi (roj. 1. 1819.) Izid volitve se je kardinalu Pecci-ju naznanil, ki je izvolitev sprejel in si kot papež pridjal ime: Leon XIII. Sedaj so kardinali šli po papeževo obleko: beli židani talar, rokavice, mitro, roket, štolo, plašč, opasnik, bele šolne, ki imajo spredaj zlata 2 križca, v katerih se nahajajo svetinje svetnikov. Tako preoblečenega novega sv. očeta so na krasnih noslah prenesli v Sikstiusko kapelo in ga postavili pred veliki altar. Tukaj so se potem papežu poklonili vsi kardinali zaporedom. Vsak je pokleknil pred Njih, poljubil najpred križec na šolnih, potem roko in je na to dobil ^od papeža prvi poljub ali kušljej miru. Na to se je približal podkomornik kardinalov namreč knez Svarcenberg (roj. 1. 1796), in je Leonu XIII. nataknil ribičev prstan. Potem je prvi kardinal dijakom, Prosper Catareni (roj. 1. 1795), stopil na vnanji mostovž cerkve sv. Petra in je zbranemu ljudstvu naznanil ime novega papeža. Ko je to slišalo, da je kardinal Pecci izvoljen, je na ves glas navdušeno začelo klicati: evviva papa Leone XIII. t. j. naj živijo papež Leon XIII. Se večje pa je bilo veselje in navdušenost, ko so se novi papež ob 4. uri 50. minuti prikazali na znotranjem mostovžu, svoje roke k nebesom povzdignili in zbranej množici z jasnim in krepkim glasom in z neizmerno veličastnim obnašanjem podelili svoj prvi apostolski blagoslov v imenu trojedinega Boga f Očeta f Sina in f sv. Duha. Ali ne samo Rimljani, ves katoliški svet se raduje in je slobodno vesel novega papeža Leona XIII. Vse Jihovo dosedanje življenje in delovanje kaže in daje poroštvo, da je najboljši mož Piju Velikemu izbran za naslednika.
Leon XIII. so kmalu 68 let stari in glava Jim je bela kakor golob, toda postave so še močno krepke in visoke, jasno in mogočno donečega glasil, imenitnega in veličastnega rimskega lica. Vse kaže, da so spokorno živeč moč, vljudnega pa odločnega, značajnega obnašanja. Rodili so se iz stare rodbine mestnih žlahtnikov, ki je imela nekdaj v svojem grbu in pečatniku „kometa" ali repato zvezdo in tako, pravijo, se je spolnilo prerokovanje škofa Malabija, ki piše, da bo Pija IX. naslednik: lumen de coelo t. j. luč iz neba. Kot mladenič so se marljivo in temeljito naučili bogoslovja, cerkvenega in svetnega prava in so se tudi kot pesnik odlikovali. Papež Gregorij XVI. so Jih sprejeli
med svoje dvorne višje duhovnike in kot svojega namestnika v svetnih zadevah odposlali v Bene-vent in Perugiio, kder so se povsod pokazali kot izvrsten mož, pridnim mil, hudobnim nemil. Pozneje so bili papežev poslanik pri belgijskem kralju Leopoldu I. in ob enem posvečeni nadškof Da mietski v Egiptu. Kralj Jih je pri odhodu papežu priporočil in ta so Jih v Perugijo poslali za nadškofa. Tukaj so se «kazali kot neizmerno skrb-Ijivi in modri višji pastir. Za duhovnike so usta novili učeno društvo sv. Tomaša akvinskega, in semeniške dijake so k sebi v škofovsko palačo vzeli, ko je ita'ijanska vlada papeževe dežele pograbila in semenišče zatrla. Pij IX. so nam res dragoceno zapuščino zapustili z tem, da so lani po smrti kardinala Angelis a pozvali kardinala Pecci-ja za komornika v Rim. Kajti kardinalski komornik vlada Cerkvo začasno in skrbi za volitev novega papeža. Tako so Pecci prišli v dotiko z vsemi kardinali, ki so brž komornikove sijajne lastnosti za vladanje Cerkve spoznali in ga tudi res za papeža izvolili. Naši avstrijsko-ogerski kardinali so vsi za Pecci-ja glasovali in ves svet jim daje prav. Naš svitli cesar so prvi po telegrafu čestitali novemu papežu in za 24. febr. naročili v dvorni cerkvi na Dunaju slovesno službo božjo z „Tedeum", isto so ukazali storiti po celem cesarstvu. Leonu XIII. čestitali so tudi bavarski, saksonski, belgijski in španjski kralj, ruski car in še celó turški sultan. Vsi katoličani pa bodo kot verni sinovi sv. Cerkve zvesto pokorščino, zaupno udanost in prisrčno ljubezen kakor Piju IX. tako tudi Leonu XIII. vselej z veseljem skazovali. Bog nam Jih ohrani mnogo, mnogo let! Živili sv. oče, papež Leon XIII.!
Slovenski kandidatje.
Mariborski narodnjaki so v zvezi z dosedanjimi slovenskimi poslanci sostavili centralen volilen odbor, ki je pouzročil, da so se po vsili okrajih najveljavniši ljudje za volitve zanimali in za izbranje pravih kandidatov skrbeli. To so skušali doseči po volilnih shodih, kder so svoje kandidate postavili in se z centralnim volilnim odborom pora-zumili. Tako se je zgodilo, da zamore ta sedaj sledeče gospode sloveuskim kmetskim volilcem z najboljšim prepričanjem in vestjo priporočati, naj jih za deželne poslance izvolijo. Gospodje so pa ti: 1. za ptujski in rogački okraj g. Mihael Herman, c. k. okrajni sodnik, dosedanji tamošnji deželni in državni poslanec, znani zagovornik kmet-skega stanu in sploh branitelj Slovencev; 2. za celjski-, laški-, šmarijski-, konjiški-, vranski- in .gornje-graški okraj g. dr. Ferdinand Dominkuš, dosedanji tamošnji poslanec, mnogoletni, skušeni in blagi slovenski narodnjak, potem g. dr. Josip •Semec, mladi in spretni advokat v Celju iu predsednik tamošnje čitalnice; 3. za brežiški-sevniški in kozijanski okraj g. Franc Snideršič, dosedanji
poslanec, za našo narodno slovensko reč srečno pridobljeni in iz deželnega zbora kot modri zagovornik kmetskih koristi znani mož; 4. za ljutomerski okraj g. Ivan Kukovec, bivši poslanec, okrajnega zastopa načelnik, ljutomerske hranilnice predsednik, mnogo let stalno in srečno delujoči narodnjak v Ljutomeru; 5. za šoštanjski , slov. graški-, mahrenberški okraj g. Feliks Smid, grajščak v Mahrenbergu, načelnik okrajnega zastopa in šolskega sveta, dosedanji poslance, narodne pravice Slovencev priznavajoči in za koristi svojih kmetskih volilcev vselej krepko in praktično zagovarjajoči, pravicoljubni mož in poštenjak; 6. za mariborski-, št. lenartski- in slov. bistriški okraj g. dr. Radaj, dosedanji poslanec iu mnogoletni, nepre-strašeni boritelj za pravice Slovencev, potem g. Janez Fluher, kmet in 281etni župan pri sv. Petru pod Mariborom, ud kat. polit, društva in po celi okolici znani poštenjak in narodnjak.
V Maiiboru 25. februarja 1878.
Centralni volilni odbor.
Volilni shod v Mariboru 23. febr. 1878.
Sitne negotovosti je konec. Imamo, koga bodemo Slovenci izvolili v mariborskem- št. lenart-skem in bistriškem okraju za poslanca v deželni zbor štajerski. Volilni shod v Mariboru 13. febr. je postavil za kandidata: g. dr. Radaja, dosedanjega poslanca, in g. F. Fluherja, žnpana pri sv. Petru pod Mariborom. Čitalnična velika sobana bila je polna slovenskih volilcev, duhovniškega in svetnega stanu. G. Kačič je naipoprej navzoče pozdravil in jim nasvetoval, naj si izberejo za predsednika celemu shodu urednika Slov. Gospodarja, č. g. dr. Gregoreca, za podpredsednika in ob enem zapisnikarja pa g. dr. Slanca, kar se je takoj zgodilo. Izvoljeni predsednik je zbrane brž med drugim tako nagovoril. Preden si iščemo novih kandidatov, bo dobro, če nekoliko pogledamo na delovanje starih poslancev. Poslednjih 6 let sta nas, tukajšnje Slovence, po sili v Gradcu zastopala tujca in Nemca Seidl Brandstettcr. No, slednji sedi sedaj zaprt v graški Karlavi kot „arestaut", gotovo ne na veliko ča<t jegovih volilcev, Seidl je pa še ostal. Ta človek je pristaš nemške , liberalne-, ustavoverne stranke t. j. tiste stranke, katera je zakrivila vse nesreče (politične, verske in socijalne), ki sedaj Avstrijo nemilo tarejo in zlasti knietskemu stanu z uničenjem žugajo. Seidlova stranka jo bila, ki je Avstrijo po nesrečnem dualizmu na dvoje razklala, nove politično-cerkvene postave naredila, šole prejšnjemu uplivu sv. Cerkve odtegnila, nove vojaške razmere sklenila, število in plačo urad- -nikov pomnožila, pisarije advokatom in notarjem naložila, državne stroške, dače in dolgove strahovito pomnožila, — samo v 2 letoma se je najelo v Avstriji 460 milijonov novega državnega dolga. Seidlova stranka je tudi v deželnem zboru štajer-
skem za našo lepo deželo pogubno delovala; samo v 6 letih je deželne stroške od 2,493.670 fl. do 3,832.389 fl. t. j. skoro za poldrugi milijon pomnožila. Za šole je pred 6 leti dosti bilo 261.870 fl. letos je treba 5krat več namreč: 1,664.545 fl. kmetje pa še potrebnih učiteljev, zlasti dobrih, občutljivo pogrešajo. Seidlova stranka je kriva, da se smejo sedaj nemaniči na očitno škodo srenjam ženiti, oderuhi brez kazni ljudi do belih kosti odirati, grunti brez konca in mere trgati. Seidl je pomagal tudi okrajne zastope uvesti in je še hotel med sedanje srenje in okrajne zastope vrinoti nove, večje upravne srenje, ki bi obsegale pod posebnimi nadžupani več srenj. Sploh kdor še ima kaj možganov pod klobukom, ta ne more svojega glasu dati Seidlu pa tudi jegovemu tovarišu ne, če bi ta bil tudi okrajni glavar Seeder sam. Kajti z izvolitvijo Seidl-Seederja bi volilci gori povedane nepovoljne reči sami še odobrili in potrdili. Celó drugačen poslanec je bil g. dr. Radaj, katerega smo na mesto zaprtega Brandstetterja proti „paver-skemu kmetu" Wretzelnu izvolili. Ljudje so sicer pred lanjskim mnogo žvekali in čenčali zoper njega, ker je notar. Ali Slovenci nismo dr. Radaja izvolili, ker je notar, ampak ker je vsega zaupanja vreden narodnjak in stanoviten zagovornik slovenskega, zlasti kmetskega ljudstva. In prav smo imeli. G. Radaj se je v Gradcu krepko potegnil za koristi svojih kmetskih volilcev. Onim v Cir-bergu je pomagal, da so jim Muro hitro popravili in veliko zemlje splavljauja rešili, onim v Loki pa je 3050 11. podpore priboril za popravo Dravine struge, ki bi jim sicer bila mnogo lepih njiv in travnikov odnesla. Nedavno je g. Radaj pri sv. Lenartu pred svojimi volilci očitno rekel, da je on proti svobodi oderuštva, proti ženitvanju nemaničev na škodo srenjam, proti trganju gruntov, proti mehkemu ravnanju z tatovi itd. Sploh g. dr. Radaj zasluži popolno zaupanje naših kmetskih ljudi in so mu zahvalo dolžni za to, kar je do sedaj za njih storil. Jaz predlagam tedaj, da zbrani možje izrečemo g. dr. Radaju svoje popolno priznanje in prisrčno zahvalo!" Vsi so se vzdignili kakor eden mož in pritrdili besedam predsednikovim z živio-klici g. dr. Radaju.
Potem je dobil dr. Slane besedo. Ta gospod je povdarjal posebno narodno stran naše volilne borbe. „Slovenci se po malem, vendar očividno in vedno bolj krepko zavedamo svoje slovenske narodnosti. Število narodnjakov raste po vsih stanovih. Zaničevanost grdih nemčurjev, ki v lastno slovensko skledo pluvajo in se svoje slovenske matere, ker ni tako štimana, kakor nemška, nedostojno sramujejo, postaje vedno bolj občno. Južni naši bratje na Turškem se borijo hrabro in junaško za križ sveti in svobodo zlato. Mi Slovenci pa, nadlegovanj od Italijanov, Magjarov in Nemcev, borimo se za obstanek svoje slovenske narodnosti, za čast in priznavo slovenske besede v šoli in uradu. Zato pa moramo postaviti za kandidata
! takega moža, ki ni nemškutar, ampak naroden 'Slovenec. Najbolj se nam pa je varovati kandidata, ki je uradnik. Uradnik ni sam svoj, on je odvisen od vlade. Kar ta hoče, to mora tudi on storiti, sicer mu lehko vzame službo. V tej reči nam dajejo najubožniši Slovenci, Beli Kranjci sijajn zgled. Lani so bile nove volitve in jihov okrajni glavar, ki je bil sicer Slovenec z dušom in telesom, je bil jod vlade prisiljen kandidirati. Toda Beli Kranjci so mu rekli: ti si naš mož, si slovensk narodnjak, ali izvoliti te ne moremo, ker si političen uradnik. Okrajni glavar je pri volitvi propadel in je bil tega vesel, ker bi sicer moral v deželnem zboru govoriti in glasovati zoper svojo lastno prepričanje in vest. Zato predlagam, da tudi vi, slovenski volilci, postavite Slovenca, narodnjaka za svojega kandidata, namreč dosedanjega poslanca g. dr. Radaja. (Dobro, izvrstno, živio-klici.) Predsednik je sedaj dal kandidaturo g. dr. Radaja na glasovanje in je bila enoglasno sprejeta. G. dr. Radaj pa je rekel: Dragi volilci, jaz ne iščem namenjene mi časti. Predobro vem, da mi le hudo breme in velike dolžnosti nalaga. Ker pa nekdo volilno borbo za Slovence prevzeti mora, tako hočem še enkrat biti vaš kandidat. Jaz se ne bojim borbe, toda prosim vas, da trdno stojite vsi k meni. Kot izvoljen poslanec se bom pa jaz potem tudi za vaše dušerne in gmotne koristi čvrsto in stanovitno boril, kolikor mi bo le mogoče. (Živio in dobro-klici.)
Predsednik je sedaj zbrane moževe opomnil, da je treba še enega kandidata postaviti in g. dr. Radaju tovariša dati. V pojasnenje pa je rekel to-le: „dragi možje, znano vam morebiti je, da so nemškutarji že postavili svoja 2 kandidata, namreč Seidla in g. Seederja, okrajnega glavarja, tedaj političnega uradnika. Mnogo Slovencevje ta zviti udarec nemškutarjev brez potrebe in preveč prestrašil. Nekateri so že svetovali, naj bi tudi Slovenci postavili g. Seederja za kandidata da bi Seidla popolnem potlačili, tem bolj, ker je bilo slišati, da g. Seeder nerad kandidira na strani Seidla. Blagi in gotovo vse skozi pošteno tukaj misleči g. inšpektor Robič nam je celo poročal, da big. Seeder voljen bil z Slovenci pogoditi se, naj le njega zraven Radaja postavimo za kandidata. Toda skušeni domoljubi so svarili in rekli, da političnega uradnika ne gre voliti za poslanca in daje sploh tako pogajanje sumljivo in nevarno. In ti so skoro brez dvombe imeli popolnem prav. Kajti ko g. Seeder pogajanje z nami bržčas ni več kot potrebno spoznaval, je v petek 22. febr. g. Radaju odločno rekel, da z pogodbo ni nič. Dr. Radaj mu pa je odgovoril: „to sem si še davno tako mislil!" Ob enem smo od celó zanesljivega gospoda izvedeli, kako je dr. Jug, znani nemšku-tarski prerok pri sv. Lenartu in stari nasprotnik Slovencev, v Gradec hodil z Wretzelnoni, Forma-cherjem itd. in potem po št. lenartskem okraju začel agitirati za Seederja in Moraka, bivšega tamošnjega sodnika, da bi slovenske volilce tako zmotil, razklal in zmago Seeder-Seidlovo zagotovil.
Sedaj nam je bilo vse jasno, nemškutarska past razkrita. Kaj bi se bilo zgodilo pri volitvab, če bi Slovenci tudi Seederja postavili za kandidata? Noj brez dvombe bi prvi volili Seederja — Radaja, drugi Seederja — Seidla, tretji Seederja — Moraka. G. Seeder bi pobral vse glase in bi bil izvoljen enoglasno, na kar menda on najbolj meri. Drugi bi imeli vsak premalo glasov. Prišlo bi do nove ali ožje volitve pri kateri bi se pravi Seederjevci, pravi Seidlovci in pravi Morakovci zedinili in nas preveč zaupne, Slovence vrgli sramotno na tla. Ali ni tako? Zavzeti poslušalci so kakor eden mož vsi izrekli: tako je, Seederja nečemo! „Dobro odvrne predsednik, tedaj pa izvolite g. Radaju tovariša, z katerim bo najleži kandidiral". Ko so kmetje potem izvedeli, da bi g. dr. Vošnjak, katerega so mnogi želeli, ne prevzel kandidature, da je g. profesor Janko Pajk bolan, so opazno drug drugega začeli ogledovati. Naenkrat se jim zasveti misel: kaj pa, ko bi kmetski volilci enkrat kmeta postavili za kandidata! Kmalu se slišijo glasi: Fluber, Ramuta. Nekateri so tudi že mislili na Vračkota pri sv. Marjeti. Sedaj stopi g. Rebrnik, posestnik v Grušovi, k predsedniku in stori ta le predlog: jaz nasvetujem, naj se g. dr. Radaju doda kot drugi slovenski kandidat g. Janez Fluher, župan pri sv. Petru pod Mariborom. Predsednik da ta predlog na glasovanje in g. Fluber bil je enoglasno za kandidata sprejet. Kakor smo bili vsi tega, najbolj pa g. Radaj, veseli, tako se je ponižni g. Fluber vstrašil in se branil, naposled se je vendar dal izprositi rekoč: „če že mora biti, pa naj bo v imenu božjem". Res, lepo je to bilo od spoštovanega tega moža! G. dr. Radaj pa je pristavil: jaz sprejmem z veseljem g. Fluberja za svojega tovariša in čestitam modrosti kmetskih volilcev, ki so enkrat iz lastnega nagiba izmed sebe si poiskali najsposobnišega kandidata. Za Gradec imamo govornikov dosti, treba nam je pošteni!) in v kmetskih zadevah zvedenih mož, ka-koršen je gotovo g. Fluher, ki po celi okolici sluje kot priden gospodar in 281eten župan velike št. Peterske srenje. Kandidate torej imate, skrbite še, da bodo izvoljeni. Volitev bo v torek 12. marca t. 1. v konjarski kosami v Mariboru. Daljšnji volilci naj pridejo že na predvečer v čitalnico, bližnji pa drugo jutro v gostilnico „zur Stadt Tiiest" v Magdalenskem predmestju. Nadalejšujo postopanje se bo tam najboljše izvedelo!" Potem je predsednik željo izrekel, da bi se volitve srečno zvršile in je z živio-klicem na izvoljena gospoda kandidata shod sklenil.
Gospodarske stvari.
Kako zastarelo, pokvarjeno ali oslabelo sadunosno drevje pomladiti.
M. Nahajajo se pogosto sadunasna drevesa, ktera v razmeri svoje velikosti le prav slabo rodijo
in kterih sadje ni več tako lepo raščeno in popolnoma razvito, kakor je prav za prav drevesom takega plemena lastno.
Štiri so vzroki, ki slabost drevesa in vsled te njegovo nerodovitnost vzročujejo. Prvič more biti vzrok naravna starost, ki je kriva, da drevo le malo sada rodi in še ta prav dober več ne postane. V tem slučaju se mora drevo z mladim nadomestiti. Drugič je vzrok slabosti drevesa naprava sorta njegova za lego in podnebje. Ko se drevo posaja, se prav redkokrat na izbiro prave drevesne sorte in saduega plemena gleda. Ta stvar se pušča popolnoma v nemar deloma iz nevednosti, ki neče pripoznati, da nektera sadna plemena v kaki zemlji dobro vzpevajo v drugi pa ne in da nek-tere sadne sorte za neko podnebje ne sodijo. Dalje se ne pomisli, da rano poganjajoče sorte v južni lege posajene spomladi prezgodaj poženejo in vsled pomladanskih mrazov dostikrat pozebejo. V tem slučaju se še zdravemu drevesu pomagati more. Treba ga je le preožlahtniti t. j. naj močnejše veje drevesne krone na novo požlahtniti in sicer z šušlevki, od sadne sorte, ki pozneje poganja in ki je ti legi, temu kraju in obnebju bolj prikladna. Tretjič je vzrok takega oslabljenja drevesa, slaba postrežba. Če se sadnemu drevesu krona nikdar ne izsnaži, če se mu gosto rastoče vejevje nikdar ne izreže in poredči, tako drevo ima premalo svetlobe, zraka, kar posebno notraj-nim in spodnjim vejam škoduje in jih neplodovite dela. Večidel postranskih popkov ne požene, listi, ki se le na koncu vej narejajo, so v premajhnem številu, da bi soke iz korenin pritekajoče tudi has-novito predelali. Vsled tega se celo drevo le pomanjkljivo redi, rast v daljavo ponebuje in narejajo se konec mladik cvetni popki. Ker pa je premalo listov in ker so še ti nepopolno razviti, dobiva cvetje in pozneje sad premalo redivne hrane, da bi se sad mogel prav in popolnoma razviti. Veči del cvetja se osuje, pičli sad, kar ga še ostane po cvetju, se med časom, ko raste, zopet zmanjša vsled prepičle redivne hrane in kar slednjič sadu še vendar ostane po vejevju sem ter tje, sicer pri ugodnih razmerah dozori, ali ni ne dosti debel, ne lep ne dober, ker mu je potrebnih snovi za popolno razvitje primanjkovalo. Ako se hoče, da se tako drevo zopet popravi, treba mu je najprej listja priskrbeti in to je le mogoče po močnem porezanju drevesne krone kar se pravi drevesno krono pomladiti in o čemur hočemo tukaj v tem spisu po tanje govoriti. Prej pa hočemo še zadnjega vzroka neplodovitosti sadunosnih dreves omeniti in ta je pomanjkanje redivnih snovi v zemlji. To pomanjkanje nastopi tam, kder se je mnogo dreves že veliko let za poredoma sadilo, vendar zemlji hranivne snovi, ki so jih drevesa z časom ji vzela, nikdar povrnile. Tej pomanjkljivosti se more z tem pomagati in v okom priti, da se prostor, na kterem drevo stoji, globoko pognoji t. j. zrak po cevih v spodnje plasti zemlje napelje in
da se drevesu korenine pomladijo. Dobra prst stari primešana drevesu dobro dene. Kako se drevesna krona pomladi to je sploh znana stvar, vendar se tako ravnanje z drevesi še vse preredkokrat godi in marsiktero še za življenje sposobno in močno drevo se podere, ki bi na pravi način pomlajeno še obilno sadja roditi mogla. Mnogi res pomlajujejo drevesa pa brez prave skrbi in previdnosti tako, da ima drevo po pomlajenju še manj vrednosti ko poprej in 6e mora po nekterih letih ven dar le podreti in mlademu prostor narediti.
(Dalje prihodnjič.)
Kerminska pesa (Futterrübe)
(Jul. Hanzel adjunkt na vinorejski šoli v Mariboru.)
Ljubo solnce vedno bolj toplo sije in sneg dobro kopni. Vsestransko delo se bo kmetovalcu kmalu odprlo. Razumni gospodar si je gotovo za naprej napravil načrt ter premislil, kaj, kde in kako bo gnojil, oral, sejal itd. Pri takem premišljevanju bi dobro bilo, ko bi se tudi na krminske rastline, ki služijo živini za polaganje in seno in otavo nadomestujejo bolj ozir jemalo. Lani so pridelali malo otave in sedaj mnogi nimajo zraven trde slame kaj polagati in po tem takem je razvidno, da se tudi malo in še to slabega gnoja naredi. Brez zdatne gnojitve pa kmetijstvo opeša. Da se temu v okom prihaja, je močno svetovati, da bi naši ljudje začeli bolj marljivo in več ker-minskih rastlin sejati. Ena izmed najboljših naj-zdatniših takih rastlin je gotovo raznovrstna pesa (rudeča, bela, rumena, Runkelrübe). Ta rastlina daje živini dobro, zdravo in tudi ua mleko deia-jočo krmo. Njeno pridelovanje ni težavno in njiva postane za njenim pospravljenjem dobro zrahljana, plevela očiščena in zlasti za jarino izvrstna zemlja. Pesa stori povsod, če le ni svet težka ilovica ali pa suh pesek ali „šoder". Globoko preorana, dobro pognojena zemlja jej pa najbolj ugaja. Najboljši način pridelovati peso je ta, če se njene sadike ponasadijo tako, kakor se godi pri zelju ali ka-pusu. Takih sadik („flanc") si zamoremo ali sami pripraviti ali si jih pa nakupimo. Kdor si jih hoče sam doma pridelati, ta naj v svojem vrtu odbere proti krivcu zavarovano gredo, naj jo dobro po-gnoji, prekoplje in poravna. Potem pa naj pesi-nega semena po njej ne pregosto poseje v vrstah po 5—6" vsaksebi. Seja se ob koncu marca in v začetku aprila. Greda se mora plevela marljivo čistiti. Proti koncu meseca maja se pa mlade sa dike ali „flance" presadijo na njivo. Bolj praktično pa je sadike kupiti, če so lehko dobiti. Čestite bralce „Slov. Gosp." torej opozorujemo na vino-rejsko šolo pri Mariboru. Ondi se dobi seme pa tudi sadike in sicer najlepše pesine sorte namreč tako zvane velike rudeče in rumene Oberndorfer-ske pese (Oberndorfer Runkelrübe); 1 Kilo semena velja 60 kr. in 1000 sadik 1 fl. Poskusite, slovenski kmetovalci, z to rastlino! (Dalje prib.)
Sejmovi na Štajerskem. 4. marca Vransko, Rače, Lučane, Maribor; 6. marca sv. Peter pod sv. gorami.
Sejmovi na Koroškem. 4. marca Kotariče, Paternijon; 6. marca zgornji Drauberg, 12. marca Gmind, Labod, 14. marca Strassberg.
Dopisi.
Iz Ljutomera. (O našem kandidatu.) Mislim, da smo si pri nas zbrali pravega kandidata za deželni zbor, kateri je bil tudi pri volilnem shodu 19. t. m. enoglasno za to nasvetovan. Gosp. Ivan Kukovec ima vse sposobnosti, ki se morajo terjati od moža, kateremu nameravajo 3 okraji 1 svoje zaupanje 6kazati, da jih bode zastopal v deželnem zboru. G. Kukovec je znanstveno in praktično izobražen mož. V svojej mladosti pridobil si je na srednjih in višjih šolah ono potrebno izobraženost, z katero se je že skozi 10 ali 12 let tako koristnega skazal za naš okraj v narodnem in gospodarskem obziru. On je bil skozi ves ta Čas voditelj Slovencev v našem okraju in njemu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se naš okraj v narodnem obziru odlikuje pred mnogimi okraji na spodnjem Štajeru. G. Kukovec je posestnik in 1 obrtnik; kakor tak pozna nadloge kmetskega in rokodelskega stanu, g. Kukovec je kot večletni načelnik okrajnega zastopa, kot predsednik okrajne posojilnice seznanjen z materijalno močjo našega okraja, pozna vse gospodarske razmere naše i nje kot praktični, varčni in trezni ekonom dober izgled marsikomu. Tako smo trdno prepričani, da v tem obziru je v stanu v deželnem zboru ne samo za prava načela glasovati, marveč, kakor izurjen govornik sam se potegniti za koristi našega z davkom preobloženega kmeta. G. Kukovec bode mogel popolnem na svojem mestu v deželnem zboru tudi radi tega biti, ker je juridično (pravno ali sodnijsko) izobražen. Poleg tega pozna na tanko šolske raz mere in šolske postave; kajti skozi več let je ravno on v najtesnejši zvezi s šolstvom v Ljutomeru iu okolici. Največ pa njega radi tega priporočujemo, ker je naš narodni kandidat. Znano je vsem Slovencem, kako se naša narodnost od nekdaj prezira, kako se dela z našim jezikom skozi nekaj let že v uradnijah in šolah. V tej reči za brambo naše narodnosti pa ima gospod Kukovec največje zasluge za naš okraj, in v tej zadevi ga je posebno volja zagovarjati v deželnem zboru pravice našega jezika. G. Kukovca velika zasluga je, da je naš okrajni zastop naroden, da ne gospodarijo v njeni nemškutarji, oni grdi zaničevalci naše materinščine; on uraduje v slovenščini v tem uradu in takisto se uraduje tudi v njej po njegovem trudu ustanovljenej posojilnici. Le g. Kukovca zasluga je, da nista okrajni in krajni šolski svet v Ljutomeru nemškutarska, da ni šola ljutomerska že
davno nemška. Oa sicer ni protivnik nemščine ali Nemcev; o kaj še, to nije niti on niti drugi Slovenci, kateri želč sicer nemški znati, a v prvi vrsti zahtevajo spoštovanje svojega jezika, za katerega terjajo, da se za slovensko naše ljudstvo tako uvede v šole in uradnije, kakor je to pri Nemcih in pri sveh omikanih narodih. Tako mislimo in se nadjamo, bode g. Kukovec enoglasno izvoljen. Takega izida je gotovo pričakovati od vseh volilcev v ljutomerskem in ormužkem okraju, a tudi pičlo število nemškutarskih gornje-radgonskih volilcev naj pomisli, da so lastnosti g. Kukoveca vse druge in mnogo boljše od njihovih nemškutarskih kandidatov. Imajo baje dva, g. Spirka ali Hem-pel-na*) Živio torej naš narodni, slovenski kan didat, g. Ivan Kukovec!
Iz Celja, (t Franc Krušič— razne novice.) Včeraj je mati zemlja v svoje krilo sprejela truplo moža, kteri kakor vrli na vse strani jako spoštovani Slovenec zasluži, da mu v „SI. 6." postavimo majhen spominek: Celjski mestjan Franc Krušič, po domače Valent, je umrl v najboljših letih svoje starosti. Nemila smrt nam trga nekaj časa sem zapored iz naše srede ravno take može, ki so bili za vsestranski blagor našega naroda zares vneti in kolikor so jim njihove moči in okoliščine pripuščale, tudi delavni. Ko bi vsakteri v svojem delokrogu toliko storil, kolikor lahko storiti more, bi se Slovencem boljše godilo, kakor se jim zdaj godi! To pa mora o našem nepozabljivem Fraucetu vsakdo, ki ga je poznal, spričevali, da je bil zares značajen, odkritosrčen, pogumen in delaven slovenski poštenjak, pri tem pa tudi skoz in skoz kršč. duha. Spoštovalo gaje pa tudi vse po mestu, kakor po celjski, bližnji in daljni okolici. Malo imamo po Slovenskem med mestjani in tržani več takih možev, ki bi se zavedali, da so sinovi matere katoliške Cerkve in sinovi matere Slave; mala kopica jih je, ki bi za dom iu vero hoteli tudi kaj žitvovati! Rajni Krušič nam je tudi v tem obziru, kolikor so mu njegove razmere dopuščale, dajal vselej sijajen izgled. Okolica celjska si ga je zapored volila za svojega občinskega odbornika : bil je tudi mnogo let cerkveni ključar farnej in poddružnej cerkvi sv. Miklavža. Na vse strani nam bi bil ranjki še lahko mnogo, mnogo koristil, toda vdajmo se neizvedljivi previdnosti božji: vi slovenski sinovi pa posnemajte njegov izgled ! Pogreb je bil zares velikansk, pevski zbor celjske čitalnice, ki je dalje časa svoje prostore imela v njegovi hiši, mu je zapel tužno nagrobnico, žalostni smo se povračevali od njegovega groba z prisrčno željo: mili Bog mu naj stotero povrne, kar je storil v prid iu v čast svoji rodovini, sv. Cerkvi in slov. domovini! — Te dni smo doživeli tukaj 2 samoumora. Grozno! Včeraj v soboto so se za celjsko okolico vršile že prvotne volitve za dežeini zbor. Izvoljenih je 6 poštenjakov, med kterimi jih
*) Proč ž njima! Urednik „Slov. Gospodarja".
je petero naročnikov „Slov. Gosp.", namreč gg.: Lipovšek, Šah, Zavinšek, Zupane, Malej in Mrav-lak. Vsi so namenjeni v dež. zbor voliti le poštene in zanesljive narodnjake, ki se bodo potegovali za vseobčni blagor našega naroda.
Za št. lenartski okraj. (Morakovo pismo do „Slov. Gosp.") Največja nevarnost zmagi Slovencev pri volitvah ni bil ne Seidl ne Seeder, ampak spletkarija, ki je merila na to, narodne volilce št. lenartskega okraja zmotiti in slovensko složnost razdreti. Znani naš nasprotnik, dr. Jug pri sv. Lenartu, je vedel, da tamošnji kmetje vi soko čislajo g. Moraka, prejšnjega sodnika, ki pa je, kakor sedaj zanesljivo vem, blag slovensk domoljub. Zviti Jug je nagloma lani sklical nek vo lilen shod k sv. Lenartu in Moraka proglasil za kandidata. Ko smo to v Maribor zvedeli, smo jako sumljivi postali. Ali je dr. Jug postal narodnjak ? To se nam ni zdelo mogoče in prav smo sodili. On je bil, je, in ostane nemškutar in prvi prerok nemškutarjev pri sv. Lenartu. Vrle narodne moževe je motil, da niso v nobeno pravo zvezo stopili z narodnimi moževi mariborskega in bistriškega okraja, ob enem se je pa z Wretzlnom in For-macherjein v Mariboru in Gradcu pajdašil, zoper Radaja agitiral, za Seederja in Seidla delal. Kajti Morak bi brez zedinjenega postopanja z vsemi volilci vseh 3 okrajev ne mogel zmagati, ker ima št. lenartski okraj 42 glasov, bistriški 40, mariborski pa 109. Seeder-Seidl bi bila gotovo zmagala, ker tudi Radaj in Flulier ne prodereta brez št. lenartskega okraja. Vrednik „Slov. Gosp." je torej začel misliti, da še g. Morak sam vsega tega prav ne ve in mu torej 24. febr. v Doberloves na Koroškem pisal. In res, misel urednikova je bila prava. Že 26. febr. je g. Morak odgovoril rekoč: „kot odkritosrčen domoljub in prijatelj naše vzajemne narodne reči vem, da bi prava hudobija bila (Frevel), ko bi jaz pri razloženih mi okoliščinah še kandidirati hotel. Jaz odložim pri št. Lenartu vsako kandidaturo, ker sem itak tukaj v moji domovini na Koroškem postavljen za slovenskega (državopravnega) kandidata. Jaz Vas prosim, dajte to na znanje g. Radaju, volilnemu odboru in vo-lilcem št. lenartskega okraja. Jaz ne sprejmem na Štajerskem nobenega poslanstva in prosim naj moji prijatelji tega mi ne zamerijo in naj vsi krepko stojijo za narodne slovenske kandidate. Želim Vam pri volilni borbi najsrečuiši uspeh in ostanem Vam udani Morak, ces. kralj, sodnik v Doberlivasi na Koroškem". Ko je urednik to pismo prebral, mu je močno težko djalo, da smo štajerski Slovenci tako blagega domoljuba zgubili. Ko bi se ne bil dr. Jug zmes vtikal, reč bi bila celo drugače iztekla. Toda, hvala Bogu, škode še nismo vsled ove spletkarije trpeli. Narodna sloveuska stranka je zopet zedmjena v vsih 3 okrajih in zmaga je sedaj mogoča in prav gotova, če se št. lenartski
narodnjaki tako krepko za slovenska 2 kandidata potegnejo, kakor predlanjskim. Bog daj!
Dr. Lavoslav Gregorec.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Razpisane volitve, tudi na Štajerskem, so do jeseni ustavljene, dosedanje volitve volilnih mož neveljavne. No, nam štajerskim Slovencem je to vse jeduo; kakor objavljeni imenik kandidatov*) kaže, smo na vse pripravljeni; isto tako tudi naši nemški sosedi, konservativni kmetje; todi ti so že določili svojih 14 kandidatov, med njimi 2 kneza Liechtensteina, 1 grofa, 6 mešnikov, 1 urednika in 4 kmete. Ljudje pač mislijo: kdor ima še kaj vere, ta ima tudi pravo vest in se je torej na njega najbolj zanesti. Liberalci so pa na celem Štajerskem precej poparjeni. Skoro nikder se ne upajo prav z kaudidati na beli dan. Volitve so baje. zato ustavili, ker nam žuga boj proti Rusom. V nedeljo je bil pod predseduištvom cesarjevim shod ministrov, v katerem se je sklenilo Rusom ugovar jati gledč mirovnih pogodeb z Turkom, ker so ove pogodbe po mislih miuistra Andrassyja Avstriji nevarne. Sklenilo se je sklicati delegacije in pri judu Rothschildu dolg najeti 60—100 milijonov gold. za bojne priprave. Muogo tudi nemških listov piše zoper vojsko. — Državni zbor dunajski je sklenil 3 fl. colnine d jati na 100 kilo petroleja, ogerski pa 8 fl. Kdo bo to zopet poravnal? Colnina tujemu vinu bo zuašala 12 fl. na 100 Kilo. — Novemu papežu na čast se vršijo po celem cesarstvu svečanosti in muogo ljudi in društev zahaja k papeževemu poslaniku Jako-bini-tu čestitat novemu papežu Leonu XIII. Med temi čestilci beremo tudi na naše veliko veselje in priznanje slovenskega deželnega in državnega poslanca, g. dr. Vošnjaka. Tega mu slovenski narodni duhovniki ne bodemo pozabili; č. g. dr. Uiaga, nadžnpnik v Konjicah, so pa v imenu tamošnjega političnega društva čestitali. — Cesarica se je vrnila iz Angleškega domov in tudi cesarjevič pride iz Anglije nad Pariz in Berlin kmalu v Prago na Ceskem, kder bode zanaprej stanoval. — Hrvatje so zgubili zaslužnega domoljuba; škof Kralj v Zagrebu je umrl. Najnovejše novice poročajo, da ves bojni vreš ne pomeni druga, nego to, da bode naša armada kmalu marširala v Bosnijo in Hercegovino, nič več. To želimo tudi mi, a vojske zoper Rusa zavolj Turčije itd. tega pa ne želimo. Čim temeljiteje nam z Turkom pobrišejo, tim ljubše nam je. Vendar brez strahu nismo, zlasti, ker so naši Poljaci v državnem zboru precej žaljivo za sosede Ruse zastran ruskih Poljakov ministre javno vprašali in zahtevali, naj pri ruskem carju ugovarjajo. Razun tega je še slišati, da hoče Avstrija zasesti tudi Albanijo. Dobro bi to bilo, ali boj z
*) -P- S- dr. Jož. Šuc je (v „Tagespošti") kandidaturo vprid g. Brniiiu sam rad odložil.	Ured.
j Italijo je v tem slučaju skoro neizogiben. Sploh Avstrija je doma in proti sosedom v nepovoljnem stanju!
Vnanje države. Če ne bodo evropski državniki prav modri, se bo zarad pobitega Turka za ; njegovo zapuščino vnela kmalu strahovita vojska. Rusi ne odnehajo od stavljenih pogčdeb miru, Angleži in Avstrija, skrivoma tudi Francoz, pa z pogodbami niso zadovoljni iu se pripravljajo na boj. ; Ali tudi Rusi, Rumuni, Srbi, Grki in Črnogorci se i iz nova orožajo. Iz Nemči je pa je slišati, da v tem trenutku, v katerem bo Avstrija pozvala svoje vojake, izide tudi poziv do cele nemške armade, da hipoma stopi pod puško. — O napovedani konferenci ali „kongresu" v Badenu je zopet vse tiho. : Ruski minister knez Gorčakov je nevarno zbolel. Turki bežijo in se izselujejo iz Evrope v Azijo. Angležko brodovje stoji blizu Carigrada, Rusi pa v predmestju sv. Štefana l uro od mesta.
Vojska z turškim sultanom bo bržčas te dni sklenjena z mirom podptsauim v Carigradu. Vsled tega miru je evropska Turčija skoro popolnem uničena, kristijani turškega jarma rešeni. Bolgarija postane velika krščanska država, Rusi ostanejo v njej več let kot obramba, Srbi dobijo del Bos-nije, Črnogorci tudi velik kos turške zemlje, Grki vzamejo Epir in Tesalijo, Rumuni pa Dobrudžo. Le Carigrad in okolica do Adrijanopelna ostane sultauu, ki pa mora plačati Rusom 1440 milijonov, odstopiti 6 oklopnic iu pustiti vso Armenijo; 20. feb. so Rusi zasedli Rušeiik, Rumuni pa Vidin in Bei-gradčik; sedaj marširajo Rumuni domov, Rusi pa za njimi proti avstfij-ki meji; Rusi so baje že v Pi-rotu in blizu Niša; tudi 60.000 Srbov tišči proti Bosniji, kder se število vstašev množi. Hercego-vinci in katoliški Bosnijaki bi radi prišli pod našega cesarja pa ne kot ogerskega, ampak kot hrvatskega kialja. Grški vstaši napredujejo v Epiru in Tesaliji in so pri Sekanici Turke hudo pretepali in sekali. V Erzerumu razsaja legar in je tamošnji ruski poveljnik general Železnikov za to boleznijo umrl.
Za poduk in kratek čas.
Slomšekove basni prilike in povesti.
Te dni nam je prišla v roke „Ant. Mait. Slomšeka zbranih spisov druga knjiga: Basni, prilike in povesti". Zbral in uredil Mih. Lendovšek kaplan in katehet v Ptuji. Natisnila in založila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. Sred. 8° str. VIII. iu 388. (Skoraj polnih 25 tiskanih pol.) Cena za vez. izt. 1 fl. 30 kr., za broš. 1 fl. 20 kr. Reči moramo, da nas je ta knjiga veselo iznena-dila, in če smo strmeli že, pregledavši prvo knjige te zbirke nad mnogim številom premilih Slom-šekovili pesmij, radi priznamo, da je naše začudenje pri tej drugi kn jigi še veče in še bolj opra-
vičeno. Poznali smo Slomšekovo marljivost na slovstvenem polji, pa toliko in tako žlahtnega blaga ene vrste nismo pričakovali. Pač resnične so besede marljivega g. zbiratelja in urednika, ki se berejo v „Slom. Pesmih" str. XI: „V mnogih, premnogih knjigah, katerih pred oči dobiti ni več lehko, Slomšekovi spisi raztepeni leže, in ta raz-tresenost je kriva, da jihove vrednosti prav ne poznamo, da jih ne cenimo po zasluženji". Temu v okom priti, to je lavno glavni namen urejenega izdavanja Slomšekovih zbranih spisov, in veseli rečemo že po teh prvih dveh knjigah: Zdaj še le vemo, kaj Slomšek velja!
Razdeljena je knjiga v štiri oddelke: A. Basni in prilike. (77 jih je! str. 1—70.) B. Povesti: I. Kratke povesti za mladino str. 73—140; II. Različne povesti str. 141—252; obojih vkupaj 102. C. Prijetne pripovedi za otroke str. 255—316, br. 100. D. Kratkočasne pravljice otrokom v po-dučenje str. 319—388, br. 100. V prvih dveh razdelili je Slomšekovo izvirno blago, v drugih dveh pa iz spisov Kr. Schmidt-a nabrano. V predgovoru razlaga g. urednik težave, katere je imel, preden je knjige spravil na svitlo. Družba sv. Mohora je ni mogla sprejeti zaradi preobilega gradiva, katero ima že naknpičeno. Skoda je resen, da ta zlata vredna knjiga ne pride kot letni dar v roke tri-desettisočerim udom družbe sv. Mohora. Slomšek bi bil to zaslužil, in le potem bi rodila knjiga sad, kakoršuega roditi je pripravna. Mi vsaj bi želeli, naj bi se Slomšekove basni, prilike in povesti nahajale v sleherni slovenski rodbini. Tudi „Slov. Matici" v Ljubljani je bil ponudil g. urednik knjigo v izdavauje; a tudi ona je ni sprejela. Prav hvaležni sme toraj vodstvu družbene tiskarnice, da je na se vzelo založbo, in nam podalo knjigo v toliko lepi in dostojni obliki. V resnici, naša dolžnost je, z razširjevanjem knjige skrbeti, da tiskar-niča pri tem početji zgube trpela ne bo.
Hvaležni smo pa tudi marljivemu g. zbiratelju. Ne bomo ga hvalili; saj ga hvali dovolj prelepo delo njegovo. Želimo iz srca, da se mu posreči, kar nam obeta, namreč da pride tretja knjiga Slomšekovih zbr. sp. tudi še v tekočem letu na svitlo. V Mariboru se dobiva knjiga tudi pri uredništvu in opravništvu „Slov. Gosp."
Smešiličar 9. Nedavno je v mariborskem okraju voditelj volitve volilnih mož zbrane ljudi v v kosmatej slovenščini nagovoril rekoč: zdaj pa, če imate kakšno „feindšaft" (sovraštvo) med seboj, se hitro „vunpoglihajte" (spravite), da se „štime" (glasovi) ne bodo „razšpricali" (raztepli). No, Bog nas prekriži in sv. Duh zoper tako slovenščino!
Razne stvari.
(Javna razkazivanja na vinorejski Šoli pri Mariboru) gledč sadje- iu vinorejstva začnejo se v soboto 2. marca ob treh popoldne in bodo
obsegala poduk, kako se drevesa sadijo in trsovje obrezava.
(Kat. politično društvo v Mariboru) obhaja na čast kronanja novega papeža občen zbor v nedeljo 10. marca popoldne ob 4. uri v dvorani gostilnice „zur Stadt Wien". K obilni udeležitvi vabi	Odbor.
(Občni zbor kat. tiskov, društva) bo zboroval 11. sušca ob 11. uri predpoldne v stanovanji predsednika prof. dr. Križaniča, h kteremu uljudno vabi	Odbor.
(G. Seidl in Wiesinger) obadva iz „Pemskega" doma sta pri sv. Jakobu v Slov. goricah hotla za volilna moža izvoljena biti, sta pa grdo propala. Tudi g. Kriehuberja so v Skokali vrgli. Živili vrli slovenski volilci!
(t C. g. Ferdinand Ramor), župnik v Pisecah je umrl.
(Prošnja.) Slišimo o velikih nepostavnostih pri volitvah volilnih mož. Prosimo, naj se nam pošljejo zanesljiva poročila,
Dražbe III. 6. marca Janez Avdič v Loki 2687 gld. 8. marca Jožef Pišek v Račah 300 fl. Janez Geierspergu v Pobrežah 5759 fl. 15. marca Marija Lesjak v Kozijem, Paul Regvart 689 fl. v Kozijem. 29. marca Franc Falež 10922 fl.
Listič uredništva. G. Glušič, č, g. Fr. F. potem dopisi iz dravinjske doline, od sv. Jurija na Šavnici, iz Koroškega prihodnjič. Nepodpisani dopisi marširajo v papirni koš!
IiOteriJne številke«
V	Trstu 23. februarja 1878: 54, 70, 2, 64, 17.
V	Lincu „	„ 52, 77, 2, 22, 17.
Prihodnje srečkanje: 9. marca 1878.
Najnovejši kurz! na Dunaju.
Papirna renta 62-— — Srebrna renta 67---Zlata renta
74:--Akcije narodne banke 797— Kreditne akcije 227—
20Napoleon 9 57 — Ces. kr. cekini 5 60 — Srebro 107-35.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
1 Hl. = 1M/I00 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78'/« funta.
Mesta		Pšenica		>ea M		Ječmen		Oves	Turšica		Proso		Ajda	
		a	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor .		9	50	6	20	5	39	3; 60	6	40	6	40	8	—
Ptuj . .		8	50	6	30	5	30	3j 30	6	20	5	80	7	—
Ormuž		8	80	6	80	5	40	325	5	—	7	80	4	60
Gradec .		9	35	6	12	6	18	3 50	6	13	6	30	7	17
Celovec .		9	12	6	34	6	28	3, 6	5	46	4	46	6	45
Ljubljana		y	75	6	40	5	63	3 57	6	80	7	3	6	83
Varaždin		8	70	7	20	5	40	3 80	6	10	7	30	7	30
Zagreb .		8	90	7	—	5	20	3 20	6	40	7	60	7	40
Dunaj 10	Ú	11	50	10	50	10	—	7 85	8	10	—	—		
Pest i2	S	11		7	52	9 22		6 56 1	7	11	5	—		_
Mt Denešnjl list Ima '/< pole za prilogo. ~&0
Nadučiteljska služba
na dvorazredni šoli pri Mali nedelji, z ktero je plača 500 fl., opravilna doklada 50 fl., prosto stanovanje skopčano in si vtegne tudi službo orglarja pridobiti, razpisuje se do 31. marca t. 1.
Prosilci učilnega nemškega in slovenskega jezika zmožni naj svoje prošnje po pravilni poti vložč.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru,
1—2	dne 16. februarja 1878.
Predsednik: Premerstein.
Naznanilo.
Pri podpisanem se dobijo visoka, po 5—6 let stara jabelčna drevesa najboljših štajerskih in vnan-jih plemen; vsako drevo velja na mojem domu 40 kr. in le za spravljanje do železniške postaje: Store, in za zavitje se nekoliko zaracuni. Imam tudi jagodnih sadik, to pa najlepših debelih francoskih, holandskih in angleških; 12 sadik velja 1 fl.
Štore 20. februarja 1878.
Miha Bizijak
posestnik, odlikovan z srebernim križcem 2—3	z krono.
gf Naznanilo
iioA ili sejmov.
Pri sv. Antonu v slov. Goricah bode za naprej troje letnih sejmov, živinskih, konjskih in kramarskih in sicer 28. aprila, 22. junija in v soboto pred Ruško nedeljo ali pred sladkim imenom Marije (meseca septembra). Ako 28. dan aprila na nedeljo ali praznik pade, tedaj je sejem en dan preje. Letošnji prvi sejem je tedaj 27. aprila ali v soboto pred belo nedeljo.
Vsaki prvi teh sejmov je brez „štundreha".
Na te sejme so vsi prav lepo povabljeni.
Jurij Šalamun m. p. Ignac Alt m. p.
občinski predstojnik.	ravnatelj sejma.	3—3
6CE
3—12
Daniel Rakuš
trgovec z železjem
v graški ulici — V Colju — Grrazergasse
v
priporoča	X C t C X O
za težke vozove, kočije, za križe, igle zaponke (šliese) itd. ter zamore vsled jako ugodnega nakupa oddajati po
.JffigT močno znižani ceni. "HPC
Tudi ima v zalogi razno ključarsko blago za stavbe na primer: okenske in dverinske okove, ključence itd. vsega je mnogo na izbiro in dobiti po najnižji ceni.
Bogata izbira kuhinjskega orodja in sprave.
m
Priloga k „Slov.	ster. 9.
DeincEia
za polje, travnike, vrte iu gojzde več sort sunaj-skega krompirja kakor tudi vsake vrste cvetličic priporoča po solidni nizki ceni
1—4
M. Berdajs
trgovec v Mariboru.
Oznanilo.
Služba organista in mežnarja združena, se oddaja pri Materi božji na Ptujski gori. Prosilci se naj oglasijo do 15. marca. Služba se more nastopiti že 1. aprila t. 1. Oženj en i imajo prednost.
Cerkveno predstojništvo.
Seno in »lava
na prodaj kakih 100 centov. Kdor želi kupiti, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri
Janezu Šmit-u
v Sent Jurji pri južni železnici.
(
Ponudba.
Kite iz čistih človeških lasij spletene dobivajo se, po 1 fl. vsaka, v Mariboru, Post-gasse, nasproti Pahnerjevej štacuni. Ondi se tudi kupujejo izpadli ali porezani lasi.
3-3	Gabrijela Bunte.
OZNANILO.
Kakor dosedaj sta tudi letos pri podpisanem 2 državna žrebca za obrejenje kobil priredjena, na kar se dotični posestniki konj upozorujejo.
Race 8. febr. 1878. 3_3	Franc Bolhe.
1—3
Dobra služba
se oddaje na štajerski deželni sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru 1. aprila t. 1. namreč služba gornika ali viničarja v „Burgwaldu" z letno plačo 500 fl. prostim stanovanjem in kurijatvijo. Proš-niki morajo z spričevali dokazati svoje vednosti v sadje in vinorejstvu in gospodarstvu sploh kakor tudi svoje spretnost druge v omenjenih rečeh uriti. Prošnje se naj do 20. marca t. 1. vlože pri podpisanem ravnateljstvu. Gornik sme oženjen biti. Znanje nemškega in slovenskega jezika je potrebno. Maribor 8. febr. 1878.
_Ravnateljstvo sadje- in vinorejske šole.
Konjski sejm
v Račah se ne bo v nedeljo 3. marca, ampak v pondeljek 4. marca 1878 vršil in k obilni udeiežitvi vabi v imenu srenje Račke	Bothe.
LIVARNA,
Badgasse Nr. 9 blizo si. cerkve.
C. kr.
izk.pr.
Številnih priznaj 11 za zlite zronove je priredjenih za ogled.
zvonarna i« livarna
g. Janeza Dencel-na in sinov
v MARIBORU
I..;-"—
zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starini nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese.
Ilustrirane obrazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po posti!	7—14