2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. maja 2011  Leto XXI, št. 21 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 26. maja 2011 Porabje, 26. maja 2011 NE DELAM ZA VOLO TAUGA STR. 4 SOZVOČJA SLOVENIJE STR. 6 Opravičilo Predstavili so se mladi folkloristi V 19. številki našega časopisa smo v članku »Škof je blagoslovil sakalovsko cerkev« naredili napako. Narobe smo napisali ime in priimek Roganove babice, zato se družini Rogan in vsem bralcem opravičujemo. Babica se je imenovala Elza (Erzsébet) Majcan, po domače Lubejrina Elza. Naši bralci so prosili tudi to, naj se napiše, da je zavetnica cerkve po porabsko Srpna Mardja (Sarlós Boldogaszszony). Uredništvo Monoštrsko gledališko dvorano so v petek 20. maja napolnili mlade plesalke in plesalci. Na drugem srečanju otroških folkornih skupin se je namreč predstavilo sedem skupin iz Porabja, Slovenije in Hrvaške. Prireditev je organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem, s pomočjo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Cilj prireditve je bil prispevati k spoznavanju ljudskih plesov, ljudske glasbe in narodne noše različnih krajev Slovenije in slovenskega etničnega prostora. Obenem pa organizatorji želijo mladim generacijam ponuditi priložnost za druženje s svojimi vrstniki, da se spoznavajo. Doseči želijo tudi, da se bodo otroci učili ljudske pesmi in plese z vesel-jem, in jih na tak način spodbujati, da ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov, kar je ključnega pomena za ohranjanje narodnostne identitete in za obstoj manjšine. Na srečanju je vsaka nastopajoča skupina zaplesala po en splet. Najprej se je s programom Či nete vrli, vas čamra odnese predstavila Folklorna skupina Miška Kranjca iz Velike Polane. Čamra je pošast iz močvirja, s katero so včasih v okolici Velike Polane strašili otroke, ko niso bili pridni. Sledil je nastop Otroške FS Kulturno turističnega društva Moščanci s programom Drotari. Druge nastopajoče skupine so bile: Otroška folklorna skupina KUD Beltinci (Splet prekmurskih plesov), Folklorna skupina KD Prežihovci na OŠ Prežihovega Voranca Maribor (Peter Klepec), Folklorna skupina ZSM DOŠ Gornji Senik (Ko mlinček ropoče), Folklorna skupina ZSM DOŠ Števanovci (Pleši kolo). Prireditev je popestril tudi nastop skupine KUD »Lovro JEŽEK« Marija Bistrica na Hrvaškem, ki so jo organizatorji povabili kot posebnega gosta, da bi spoznali ljudsko izročilo tudi nekega drugega slovanskega naroda. Skupina je nastopila s koreografijo. Malo Zagorje predstavlja zanimivo tradicijo zagorskega ljudstva in plemstva. Sestavljena je iz treh tematskih sklopov, začenja se s plesom »Drobna je drobna zemljica«, v katerem je zemlja predstavljena kot izvor življenja. Nadaljuje se s Špic polko, ki se je razširila iz srednje Evrope, in je neka vrsta dvornega plesa. Vrhunec spleta je najatraktivnejši in najbolj dinamičen ples »Pod mostec«, ki je obvezen del zagorskega plesnega izročila. Plesalci in plesalke nosijo narodno nošo, tipično za okolico Marije Bistrice. Ob koncu prireditve je občinstvo razveselil še nastop Seniškega inštrumentalnega dueta Benjamina Sukiča in Patrika Bajzeka, ki sta odigrala porabske ljudske pesmi. Benjamin igra na harmoniki, Patrik pa na klarinetu. Skupaj igrata že štiri leta in z veseljem igrata slovenske narodne in porabske ljudske pesmi. Na 2. srečanju folklornih skupin so nastopajoči otroci zopet očarali občinstvo z bogatim in raznolikim programom. Lepo je bilo videti, kako ohranjajo kulturno dediščino in predstavljajo lepote ljudskega izročila. Nikoleta Vajda Nagy Zaključna scena mladih folkloristov iz Porabja, Slovenije in Hrvaške Gornjeseniška otroška folklorna skupina Nove knjige SLAVA VOJVODINE KRANJSKE V SLOVENSKEM JEZIKU Tokrat o treh, zelo različnih vsebinskih knjižnih novostih, in sicer romanu Venčeslava Špragerja Na poti – Unterwegs, ki je kot 9. knjiga izšel v Literarni zbirki Pavlove hiše; razpravi O Plebiscitu 1990 Viktorja Žaklja in prvem celovitem slovenskem prevodu Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki bo izšla pri Zavodu dežela Kranjska v Ljubljani. Venčeslav Šprager, avtor romana Na poti – Unterweg (prevajalki Janja Žitnik Serafin in Barbara Predin) je rojen v Pertoči v Prekmurju, živi in dela v Nemčiji. V Ljubljani je končal študij arhitekture, bil nekaj let asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ukvarjal se je z urbanizmom v Kopru, nato se je preselil v Nemčijo. Piše pesmi in prozo, in je uspešen slikar s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Sloveniji. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke in dva romana. V Literarni zbirki Pavlove hiše mu je leta 2006 izšla dvojezična pesniška zbirka Trenutki – Augenblicke. Doslej je prejel v Ljubljani nagrado, ki jo podeljujejo slovenskim pisateljem, ki živijo v tujini, in več nagrad mesta Freising v Nemčiji, kjer projektira, predava umetnostno zgodovino, piše in se ukvarja s slikarstvom. Torej še eden vsestransko delaven, uspešen in prepoznaven Prek-murec v tujini, ki sam sebe označuje z vagabundom, in to v pozitivnem smislu. Roman Na poti – Unterwegs je doslej najbolj osebno literarno delo Venčeslava Špragerja. Avtor dovoli bralcu na različnih ravneh vpogled v dramatična dogajanja, ki so ga spremljala v zgodnjem otroštvu. Po ločitvi staršev je mladost preživljal pri rejniških družinah, kjer je doživljal številne neprijetnosti, ki so ga primorale k samostojnosti. Po svoje ga je zaznamovala tudi druga svetovna vojna – okoliščine so Venčeslava Špragerja pripeljale v tujino, v nov svet in drugo identiteto, vendar je sam sebi zmeraj ostal zvest. Tudi v Nemčiji, kjer je postal Wenzel Sprager. Iz romana Na poti – Unterwegs diha duša posebnega človeka in pisatelja in skozi katerega postane pretekli čas na tromeji Slovenija – Avstrija – Madžarska za kratek čas ponovno živ. Avtor o romanu poudarja, da je besedilo sestavljeno iz sekvenc, »ki so, kot naši vsakdanji miselni tokovi, samovoljno nastale in so zmeraj v novih krajih, časih in srečanjih ...«. Izgon iz domačega kraja, vaško življenje dninarja na zahodnem robu panonske nižine, prihod zmagovalcev z vzhoda konec druge svetovne vojne... bralec se sprehaja skozi besedilo tako, da sreča tako realnost, vizije, pa tudi sanje in halucinacije, nam razkrije pisatelj v Predgovoru. Ali: »...No, ljudje so na tem majhnem delu sveta otožne narave, tudi okolica sama. To duševno razpoloženje se začne v pusti in konča nekje v Sibiriji. Videti je, da temu pojavu niso kos niti vojne, zmage, praznovanja, tudi pogrebi ne. Še manj dvoje prežnih ovir: Karpati in Ural... Tukaj ob reki in v vinogradih so bili ljudje takrat gibčni, navihani, ubogi kot cerkvene miši in kljub temu hitro pripravljeni na šale, jok, kletev in ljubezen ...« Nekdanji predsednik Socialistične stranke Slovenije mag. Viktor Žakelj je napisal knjigo Plebiscit 1990. Predstavlja družbene, politične in ekonomske elemente, ki so bili tedaj v ospredju, opisuje čas, ko so potekali burni razgovori o možnostih čimprejšnje odcepitve Slovenije od tedanje Jugoslavije. V knjigi povzema tudi prispevke tedanjih pomembnih političnih in kulturnih osebnosti, denimo dr. Franceta Bučarja in dr. Matjaža Kmecla. Na predstavitvi knjige v Murski Soboti je govoril o drugih dogodkih tedanjega, za Slovenijo prelomnega obdobja: »Vedno mi je bilo fascinantno, kako smo Slovenci ostali enoten narod na tem križpotju med agresivnimi Romani, Germani in Madžari.« Govoril je tudi o manjšinah, ki skozi zgodovino kljubujejo vsem pritiskom in ob tem omenil Slovence na Koroškem. Omenil je tudi Primoža Trubarja – mimogrede, avtor je predsednik Slovenskega protestantskega društva – »ki je presegel mejo regionalnega razdeljevanja in kot prvi opisal Slovence kot celovit narod.« Opredelil se je do zaslug pri osamosvojitvi Slovenije in poudaril, da le-teh ne moremo pripisati le eni politični opciji, ampak moramo upoštevati celotno zgodovino. Izognil se je dilemi, kdo je prvi predlagal plebiscit za samostojnost Slovenije, ali Socialistična stranka ali Demos. Po nekaterih virih je to bila Socialistična stranka, čeprav je tudi res, da za večino Slovencev prestižna politična vprašanja niso pomembna. Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je v nemškem jeziku izšla v Nürnbergu leta 1689, je eden izmed simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine. Še danes je eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji, v katerem je bilo zajeto vse tedanje in dosedanje vedenje o deželi in prebivalstvu. Izvirnik zajema 15 knjig, vezanih v štiri dele, ki obsegajo 3.552 strani velikega formata, ob tem še 24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je predstavil Kranjsko s pomočjo zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, bilogije in drugih ved. Zdaj je v pripravi prvi celovit prevod v slovenski jezik, in to na več kot 4500 straneh velikega formata. Izšlo bo 1500 takoimenovanih meščanskih kompletov in 500 izvodov bibliofilskih izvodov. Predvideno je, da bodo vsi deli Slave vojvodine Kranjske v slovenskem jeziku izšli do 30. oktobra 2013. Prestižno oblikovane knjige vsebinsko in oblikovno ohranjajo vse lastnosti izvirnika, zagotavljajo založniki knjižnega dela, kakršnega doslej ni bilo v slovenskem jeziku. Vsem naštetim presežkom, vključno z odličnim prevodom, je tudi cena kompleta: 3500 evrov v meščanski izdaji in 7000 evrov v bibliofilski izdaji. Faksimile izvirne izdaje je soboški Pokrajinski in študijski knjižnici pred kakšnim letom podaril Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije. Viktor Žakelj je knjigo O plebiscitu 1990 predstavil tudi v Murski Soboti Naslovnici pesniške zbirke in romana Venčeslava Špragerja Slava vojvodine Kranjske do leta 2013 v celoti v slovenskem jeziku Stoji, stoji en beli grad – 3. V Srejdnjo Evropo pa nazaj Gda že človek dosta petaunski zidin vidi pa že malo želej na travo staupiti, more v naravo titi. Beograd je ovak sploj čisti varaš, nej je telko smetk na poštijaj kak na priliko v Budimpešti, pa brezdomce ranč tak komaj videti na ulicaj. Popotnik pa donk čüti, ka more malo vö z glasnoga varaša pa se med drejvami malo špancerati. V glavnom varaši Srbije majo na reki Savi eden veuki otok (sziget), šteri se zové »Ada Ciganlija« pa je skoro takši kak naš Margitin otok v Budimpešti. Té otok, šteroga domanji zovéjo »maurdje Beograda« tö, je kauli štiri kilometre vö s centra, najležej se pride tá z busom ali tramvajom (villamos). Po istini je več nej otok, ka so ga z zemlauv vküperzakapčili s süjim. Gda človek na njega staupi, ga včasik čakajo veuki kamli, šteri so postavleni kak eričen »Stonehenge« v Britaniji. Na vodej, na reki Savi parkerajo mali čanaklinge pa šifti, de pa če stoj šké, leko na Ado pride s piciklinom tö. Geste edna picik-larska »Donavska paut«, štera pela od Atlantskoga oceana do Črnoga maurdja, če rejsan do gnes so eške nej vseposedik asfaltske poštije naredili. Na otoki je vse zeléno, največ lüdi pa vleti pride, gda se v Savi leko kaupajo tö. Če pa je eške nej zavolé toplo, se leko Beogradčani s športom spravlajo: s fusbalom, košarko ali tenisom. Majo teren (pálya) za minigolf, baseball pa rugby ranč tak. Dosta lidi lejče, majo pa na trankaj takše škeri iz železa, lesa pa plastike tö, pri šteraj se športnicke počütijo kak v fitnes dvorani, samo ka so vanej na lufti. Če má stoj raj svoj želaudec, leko na otoki vsefelé pečé tö. Dosta mali gnišk so napravili s petauna pa železa, človek more samo vaugeldje pa mesau (pa malo lüka) s seuv prinesti. Če pa gesti doma pozabi, je tö nej baja, ka leko pravi ribiči dosta fajni rib vlauvijo v vodej. Najbaukši ribiči pa so si na reko zozidali z lesa male ižice, na štere leko pridejo po dugi leseni maustaj. Tisti, šteri zrankma rano gorstanejo pa dobijo v kavarnaj dober kafej, šteri pa neškejo vnoči spati, tiste čakajo naučni bari. Samo na edno morejo skrb meti, ka aj v kmici neškejo plavati v vodej. Naša mala skupina se je odlaučila, ka mo s „ciganjskoga otoka” odvandrali v varaški tau Zemun, šteri se vogrski zové Zimony pa se je do konca drüge svetovne bojne ejkstra od Beograda držo. Dugo cajta je bila Sava grajnca med törskim pa avstrijskim casarstvom, tak ka je mali varaš Zemun cuj k vogrskomi rosagi slišo. Tau se vidi na tejm tö, ka gda se človek tam šeta, so zidine pa cerkve bole takše, kak v Srejdnjoj Evropi ali na priliko v Novom Sadi v Srbiji. (Nej daleč od Beograda so tri vesnice, gde eške itak Vaugri živejo, tau je najbole južni gezikovni otok vsej Madžarov.) Gnes se leko človek v té nek-dešnji ejkstra varaš pripela z busom, šteri vozi prejk Nauvoga Beograda, gde so vse zidine viske pa ništerne moderne tö. V etom tali Beograda, v četrti »Blok 70«, živé sploj dosta Kinejzarov. Gda smo prišli prejk v Zemun, smo pa srečali edno drügo lüstvo z Ažije: z Japanskoga so v Beograd poslali žute tramvaje (ovak so takši mašini v Beogradi sivi). Istina pa, ka gnes Japanska več pomauči nüca, pa gvüšno, ka so Srbi povrnauli dar. Srejdi Zemuna stogi mali brejg, na šterom so vrkaj dvej cerkve: pravoslavna pa katoličanska. Splezdili smo na vrejek, od kec se sploj lepau vidi panorama, pa kauli cerkve najšli cintor. Če rejsan je varaš dugo-dugo cajta biu pod Vaugrami, so gnes vsi grobi srbski (samo ednoga grškoga smo najšli). Majo pa na bregej ulico »Sibinjanjin Janka« ali po vogrski Janoša Hunyadina. Na vüzemsko nedelo so vse baute zaprejte bilé, depa edne pekarne smo tö nej najšli, ka bi nika na zaub dali. Na konci je nej drügo ostalo, samo edna slaščičarna, gde smo zeli desert brezi oböda. Gda smo se že vö z Zemuna pelali, smo si že vözbrodili, ka mo geli v najbole eričnom tali Beograda. V svoji knigaj smo prešteli, gde majo najstarejšo krčmo v varaši. Njeno ime je sploj prausno, samo telko: »?«. Srbi go zovéjo ’znak pitanja’ ali slovenski vprašaj. Tá krčma je prej že pred več stau lejtami tam stala, eške gnes má leseno strejo pa bejle stene. Če smo že bili v Srbiji, smo si mislili, ka moremo probati njino »rakijo«, kak uni svojo palinko zovejo. V najstarejšoj gostilni smo si naraučili tri kupice, brž pili na zdravdje pa se malo paščili, ka je pomalek že kmica grtüvala. (Prva smo eške skaučili v najmenjšo ižico, gde so na dveraj v najmenje tresti gezikaj napisali, v šterom pravci morejo moški pa ženske titi). Gda smo v paukmici blaudili po varaši, smo najšli sinagogo v Beogradi. Inda je v srbskom varaši dosta Židauvov živelo, depa v drügoj bojni so žalostni konec dosegnili. Gda so Nemci prejkzveli Srbijo, so tak steli dojpotrejti partizane, ka so za ednoga bujtoga Nemca stau civilov, Židauvov ali Srbov dojstrlili. V varaši Kragujevac so v ednom dnevi sedem gezero lüdi pomorili. Gnes živé v Beogradi samo kauli tristau sinauv Abrahama, njina sinagoga pa se skriva za veukimi dverami. Glavni varaš Srbije so v zgodovini trikrat bombardérali. Leta 1941, na začetki bojne v Jugoslaviji so bombe lüčali Nemci, gda je skoro 20 gezero lüdi mrlau. Prauti konci bojne, leta 1944 so merkanarski fligarge leteli nad varašom pa bujli dvejgezero lüdi. Bejdvej bombarderanji sta bili na pravoslavni vüzem. Slejdnje bombarderanje NATO-na, kak že vejmo, je bilau leta 1999. Ništerni politiki pravijo, ka so bili vsi fašisti, šteri so Beograd bombardérali pa so krepko prauti tomi, ka aj bi üšla Srbija v NATO. Pomalek se je naš slejdnji večer v Beogradi prauti konci približavo, meni je samo tau žau bilau, ka smo nej poglednili grob Titona. Josip Broz, šteri je oslobaudo pa po tistom 35 lejt vodo Jugoslavijo, je mrau maja 1980. Na njegvom pokapanji je bilau največ politikov pa delegacij do tistoga mau. Njegov grob je gnes v »Kući cveća« ali cvejtnoj iži, kama sploj dosta takši lidi pride iz cejle nekdešnje Jugoslavije, šteri brodijo, ka je v Titona cajtaj žitek baukši biu. Na konci večera smo donk prišli do Skadarske ulice ali kak go domanji zovéjo „Skadarlije”. Tam so inda živeli srbski pisateli, pesniki, umetniki pa igralci, gnes pa krivo ulico zovejo »bohemska četrt«. Edna restavracija je pauleg drüge pa eške drage so nej tak fejst. Gda smo si vöodebérali mesto za večerdjo (edna iža je bila puna cvejtja, indri sta v klejtki visela dva bejliva golauba), smo čüli, ka vseposedik takzvano »starograjsko muziko« igrajo na fude pa klarinete. Več kak stau lejt stara muzika je lejpa bila, samo gezerk smo nej meli zavolé, ka aj bi je goslarom davali. Pa eške tau tö špajsno bilau, ka se je glasba z ene restavracije prejk v drügo slišala. Tak smo dén končali v ednoj bosanskoj krčmej. Na talejri so bili »pleskavica«, štero je kak čevapčiči, samo krauglo, »krpice«, štere so rejsan krpe z mesá pa tri fele bosanski muslimanski figic. Malo smo plesali, te eške dosegnili zadnji tramvaj, v hoteli pa gorprišli, ka naš cug drügi dén pau vöre bole rano pela. Nauč je bila kratka, nauvi den pa je prineso nauve čüde. (se nadaljuje) -dm- Bejli varaš z zemunskoga bregá V etoj krčmej že več stau lejt pigejo ’rakijo’ OD SLOVENIJE… »Ne delam za volo tauga« Kak smo že v prejšnjoj številki pisali, v Murski Soboti na območni reviji odrasli gledališki skupin je števanovska gledališka skupina Veseli pajdaši tö nastopila, pa dvej priznanja so dobili, edno za najbaukšo žensko vlogo, drugo je pa Laci Kovač dau-bo za besedilo (tekst). Ka njema pomeni tau priznanje pa kak piše te zgodbe, stere gledališka skupina tazošpila, od tauga de nam zdaj pripovejdo. • Laci, kak je ta gledališka skupina, Veseli pajdaši, pred edenajstimi lejti vküpprišla? »Ideja je najprvin od Berte Dončec prišla, ka bi dobro bilau edno gledališko skupino vküpprinesti. Zato, ka one s padaškinjami so en skeč (vidám jelenet) tazašpilale, ka ga njim je Irena Barber napisala. Te so gratale one mlade penzionistke pa so si brodile, ka bi nika dob-ro bilau delati, pa ešče tisto nedelo je vküperprišla skupina. Te smo prosili Irinko, aj nam nika napiše, na pa te tak se je tau vse začnilo.« • Tau istino, samo kak režisersko tak organizatorsko delo je vašo bilau. Kak leko gnesden lidi naguči, aj špilajo v gledališki skupini, gda niške nejma časa? »Gda smo meli nastope pa tam smo velke ploske dobili, tau zato velko energijo da, pa dobro spadne düši. Večkrat smo šli v Budimpešto na gledališko srečanje, gde smo več priznanj dobili, pa gda človek vidi, ka se kaj paršika, te zato vekšo volau ma tau delati. Tau vse, ka sem tapravo, nas žene, aj delamo tau tadala. Letos z gledališko skupno s Cankove vküper zašpilamo edno igro, tau pa nika nauvoga baude za publiko.« • Za koga volo te zdaj vküper špilali? »Zato, ka zdaj je Pavlova 125. obletnica, šteri je na Cankovi rojen, v Varaši je včijo, tü v Porabju je dosta odo. Naš režiser je tö na Cankovi doma pa mi smo tü dostakrat že gorastaupali tam. Za volo tauga smo si tak zmislili, ka vküper zošpilamo edno igro s Cankovčani.« • Laci, kak si vözbrodiš, kak napišeš te zgodbe za gledališko skupino? »Tau je nej léko delo. Gnauk zato, ka zdaj že edenajsto leto špilamo, tau pomeni, ka je tau edenajset tekstov. Bili smo že na pošti, v gostilni, že v dosti mejstaj, pa zavolé težko je vönajti tašo situacijo, gde smo ešče mi nej špilali pa drugi tü nej v krajini. Drügo pa tau, aj humoristična baude, ka je nej léko delo, pa ranč tak zošpilati je tö nej léko, zaman večina tau misli. Edna veseloigra tö mora meti djedro pa vse se kauli tauga dogaja. Dostakrat se smejemo na veseli igri, na ednoj vlogi, dapa na konci zato itak zmišlavamo, ka leko, ka tau ranč nej tak smejšno. Eden tekst za igro se žmetno napiše, dostakrat edno leto delam na njem. Pri meni je nej tak kak pri tebi, da dostakrat na drugi den že nika moraš meti, ka doladaš za novine. Mena je telko lakejše, ka dja leko malo tapotegnem tau pisanje, leko vcujdejem, leko vkrajvzemem, zato ka edno leto mam, naj kreda baude.« • Če je sila, vrag ešče müjo tü zej, kak šegau majo prajti, dapa tak mislim, ka ti zato žmetnejšo delo maš kak dja. Te tekst za skupino se mora pisati na karaktere, na vloge, pa na telko lidi, kelko vas špila. »Tau je rejsan tak, gda človek na osebo piše, te je tau dosta žmetnejše. Tau so nej profesinalci, tak ka ešče na tau tö moraš skrb meti, ka njim napišeš, kakšni karakater je tisti, koma pišeš, nej ka bi kaj takšno napiso, ka nedo znali zošpilati.« • Te zgodbe vönajdeš ali se je tau v resnici zgaudilo? Kak je tau pri vlogaj? Bili so taši lidgé, kak je maš v igri? »V vsakši igri djeste nika realnoga, ali stara zgodba ali eden človek ali kaj tašoga, ka smo že mi preživeli, v ednoj več, v drügoj menje. Dapa k taumi se ešče dosta-vse vcujdeje, vönajde, zato ka na več lidi se mora tau napisati, pa tak, aj tau edna kraugla zgodba baude. Pri teksti skrb trbej meti na tau tü, aj skurok gnako majo igralci, nej ka bi se stoj zavolo tauga, ka on malo ma drugi pa več, užalo. Tak mislim, ka tekst je samo edno djedro pri igri, tau ešče te krasijo igralci pa režiser, od tauga grata edna igra kompletna. Zaman napišeš ti dober tekst, če je režija nej dobra ali če so igralci slabo zašpilali, te je cejla igra za nikoj valaun.« • Kak znaš, kelko teksta trbej napisati za edno igro, ka aj ne baude preduga ali sploj kratka? »Tau dja že tak približno vejm, od 95 kilobajtov do 130, tau traja tak trifrtale vöre.« • Tekst je napisani za igralce v števanovskom narečji, ka – tak mislim – je nej léko nej napisati pa nej šteti. »Najbola je vejn tau težko tistim, šteri so nej domanji, šteri tau narečje ne gučijo, kak zdaj Cankovčani. Kak vejmo, šteri gučimo, ešče tistim je težko prešteti za volo tj, nj, öj, ej, pa za naglasov volo. Dapa tau je samo te, gda se tekst včimo, potistim že tak s svoji rečami se tau tapovej.« • Gledališčniki v skupini Veseli pajdaši ešče ranč s tašo volauv špilajo, kak na začetki so špilali? Zato pitam, ka zdaj je tauma že edenajset lejt. »Tak mislim, z volauv nega baja, bola s časom. Dočas so bola samo penzionisti bili, smo bola naletja odli nastopat, zdaj že s tejm mamo težave. Zato ka šteri delajo, tistim je nej tak naleki gdakoli vö iz fabrike priti ali dopust prositi, sploj pa gnesden, gda že v soboto pa v nedelo tü morajo eni delat odti. Mamo pozvanje v Italijo na srečanje gledališki skupin, kama smo se prijavili, dapa ne vejmo, samo vüpamo, ka de vsakši fraj, pa mo leko tam.« • Ka pomeni tau priznanje za tebe, ka si ga zdaj daubo? »Dosta, nej zato, ka človek ne dela za volo tauga, dapa zato dobro spadne tau, ka priznajo njegvo delo.« Karči Holec Dvajset let slovenske vojske Slovenska vojska (SV) je obeležila 20-letnico svojega delovanja. Osrednji govornik na slovesnosti - na kateri so pripravili povišanje Vojteha Mihevca v čin brigadirja in Alenke Ermenc v čin prve brigadirke Slovenske vojske, podeljenih pa naj bi bilo tudi deset priznanj posameznikom in tri priznanja enotam SV - je bil predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Danilo Türk. Slovenija ima vojsko, na katero je lahko ponosna, vojsko, ki ima odlične dosežke in razume izzive časa ter se je usposabljala, da bo na vse izzive uspešno odgovorila, je na prireditvi, ki je potekala v vojašnici Cerklje ob Krki, poudaril Danilo Türk in opozoril na dogodke oz. na številne ovire in nevarnosti iz časa pred slovensko osamosvojitvijo, zlasti poskusa razorožitve teritorialne obrambe v letu 1990. Slovenija je kot članica Nata prevzela pomembne politične in pravne obveznosti, te pa povečujejo njeno vojaško prisotnost v tujini v raznovrstnih operacijah, je še dodal slovenski predsednik. Obisk norveškega kralja in kraljice Slovenijo je obiskal norveški kralj Harald V. skupaj s kraljico Sonjo. Med državniškim obiskom se je srečal s celotnim slovenskim političnim vrhom, v pogovorih pa so se zavzeli za okrepitev odnosov, predvsem gospodarskih. Poti za okrepitev gospodarskih vezi z Norveško, eno najbolj razvitih in bogatih držav, je približno 60 norveških in okoli 300 slovenskih poslovnežev iskalo tudi na poslovni konferenci, ki je potekala v okviru kraljevega obiska. Največ priložnosti se zaenkrat kaže na področju hidroenergije in izrabe drugih obnovljivih virov, pa tudi na področju zdravstva in obrambe. V okviru kraljevega obiska je bil podpisan tudi memorandum o norveškem finančnem mehanizmu za obdob-je 2009-2014, s katerim Norveška, ki sicer ni članica EU, je pa članica Evropskega gospodarskega prostora, pomaga pri razvoju 15 manj razvitim državam unije. Slovenija bo iz tega mehanizma, ki je v celoti vreden 1,8 milijarde evrov, lahko dobila za slabih 27 milijonov evrov sredstev. Laci Kovač je duga lejta včiu na števanovskoj šauli. Zdaj, ka je že v penziji, več časa ma za gledališko skupino … DO MADŽARSKE »Naj metulji priletijo tudi k vam« »Na metulja, drobceno lahkokrilo žival s krhko lepoto in brezskrbno igrivostjo se veže izrazito pozitivno obarvana simbolika. V Stari Grčiji je bil metulj podoba človeške duše, ki po smrti zapusti telo in odleti v večno življenje. Tudi v krščanstvu je postal simbol duše in prispodoba življenja, ki izvira iz njegove preobraz-be. Kasneje sta renesansa in barok ikonografijo metulja povezala z ljubeznijo, predvsem s spogledljivostjo in nestanovitnostjo, saj na vsaki roži ostane le nekaj trenutkov. Tako je postal eden od simbolov minljivosti ljubezenske strasti in življenja...« - smo lahko slišali v strokovni oceni razstave Jerneje Smolnikar z naslovom »Moj likovni svet«. Razstavo s številnimi barvitimi metulji so v razstavnem prostoru Slovenskega kulturno-informacijskega centra odprli 13. maja. Odprl jo je generalni konzul RS v Monoštru mag. Drago Šiftar, ki se je zahvalil Porabskim Slovencem, da se je lahko udeležil številnih večjih in manjših, kljub temu pa lepih dogodkov. Ob iztekajočem se mandatu je povedal, da je srečal dve skupini ljudi iz matične domovine: nekateri so si ogledali Porabje in se verjetno nikoli ne bodo vrnili nazaj. V drugi skupini pa so bili ljudje, ki so prišli v Porabje, začutili dušo pokrajine in se bodo vse življenje vračali. Izrazil je upanje, da spada Jerneja Smolnikar v drugo skupino. Mlada umetnica se je rodila v Slovenj Gradcu na slovenskem Koroškem in se je že na gimnaziji ukvarjala s slikarstvom. S študijem na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je pričela leta 2003 in je po šestih letih diplomirala z odliko. Imela je številne samostojne razstave, s Porabjem se je pobliže seznanila lani na 9. Mednarodni likovni koloniji v Monoštru in je vzljubila njegove ljudi – je povedala v pogovoru po otvoritvi. »Prvič, ko sem obiskala ta kraj, sem občutila svobodo. Ljudje so bili odprti, vsi bi te povabili, vse bi ti ponudili. Na Koroškem živim v kotlini, obdani z gorovjem in tudi temperament ljudi je bolj gorski, zaprt. Tukaj se vidi odprtost že v pokrajini, svoboda veje iz vsega« - je opisala svoje občutke slikarka, ki ji je svoboda še posebej pomembna. »Moje metulje je treba razumeti dobesedno, kakor da bi meni zrasla pisana, metuljasta krila. Predvsem je to povezano s šolo, kjer sem ustvarjala pod okriljem profesorjev, pod nekim nadzorom, smernicami – v pozitivnem smislu. Ko sem pa končala in sem šla domov, sem ostala sama – sem pa začutila neko svobodo. Začela sem lahko po svoje, lahko sem svoj svet prelila na platno. Zato se mi je zdela izbira metulja dobra.« Ideja za metulje se je slikarki rodila v dveh, močno oddaljenih krajih. »Na lendavskem gradu sem prišla do sobe, kjer so bili razstavljeni metulji. Lepa zbirka me je popolnoma prevzela. Za nameček sem mesec kasneje potovala v Indijo. Tam sem spoznala njihovo kulturo in barve. Najbolj so me prevzela ženska oblačila, na katerih je zlata barva poudarila njihov sijaj. Čutila sem transcendentalnost in vzvišenost.« Nekatere slike Jerneje Smolnikar pa imajo tudi reliefno površino. »Ozreš se po ateljeju, vidiš material in ga zagrabiš. Poskusiš ga transformirati v sliko. Je popolnoma odvisno od tvoje domišljije, na kakšen način ga uporabiš. V časih krize pa ne moreš ustvarjati, obrneš se k sebi, razmišljaš o svojih stvareh in željah. Čez čas dobiš neke – morda polovične – odgovore in svoje ugotovitve preneseš na sliko. Takrat je tvoja iskrenost šele vidna.« Jernejo Smolnikar čaka še veliko novih ciklov in izzivov na ustvarjalni poti. In kaj meni o svojem poklicu? »Umetnik mora vztrajati. Seveda, če ga poklic veseli, in mu predstavlja izziv. Da vidi strast v tem poklicu. Ni važno, kako železna, trnova je pot, mora kljub oviram vztrajati. Če počne vse to z ljubeznijo, bo dosegel rezultate.« -dm- Upokojeni vojaki, policisti, gasilci ponovno v službo? Poslanca FIDESZ-a János Lázár in István Balsai sta prejšnji teden predložila amandma ustavnega zakona, ki bo omogočil revidiranje beneficiranega staža vojakov, policistov, mejnih stražarjev, profesionalnih gasilcev in delavcev v kazenskih zavodih. Po mnenju Jánosa Lázárja, ki je vodja poslanskega kluba FIDESZ-a, si Madžarska ne more privoščiti, da letno izplača 59 milijard forintov pokojnin 40 tisoč ljudem, ki so se službeno predčasno upokojili in so še sposobni delati. Zato poslanca predlagata, naj se revidirajo vse predčasne službene upokojitve, vkolikor upravičenec še ni dosegel meje starostne upokojitve, v tem primeru 57 let. Oktobra popis prebivalstva »Odgovarjajte za prihodnost,« bo slogan letošnjega popisa prebivalcev, ki bo potekal na Madžarskem od 1. do 31. oktobra. S tem sloganom želijo organizatorji opozoriti prebivalce na njihovo odgovornost, kajti podatki bodo služili kot osnova za gospodarske in družbene programe naslednjega desetletja. Leta 2011 morajo opraviti popis prebivalstva v vseh državah Evropske unije. Na Madžarskem bo skoraj 40 tisoč anketarjev obiskalo 4,4 milijona gospodinjstev. Vprašalnik bo sestavljen iz treh delov, v prvem delu se sprašuje po bivanjskih razmerah (tip, starost stanovanja, stanovanjske hiše, opremljenost itd.), v drugem delu po osebnih podatkih anketiranca (šolska izobrazba, zaposlenost, družinski stan, znanje jezikov itd.). Na ta dva dela vprašalnika je obvezno odgovarjati. V tretjem delu vprašalnika so vprašanja o narodnostni in verski pripadnosti posameznika in tudi o njegovih kroničnih boleznih. Na ta vprašanja ni obvezno odgovarjati. Letos bo tudi možnost, da posameznik vprašalnik izpolni preko interneta. Na koncu septembra dobi vsako gospodinjstvo identifikacijsko kodo, tisti, ki želi odgovarjati po internetu, se mora registrirati s to kodo, in sicer do 16. oktobra. Mlada umetnica Jerneja Smolnikar Raztavo je odprl generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar(drugizleve) VABILO Slovenska manjšinska samouprava Števanovci Vas vljudno vabi na V. srečanje slovenskih folklornih skupin, ki bo 29. maja 2011, ob 15.00 uri v kulturnem domu v Števanovcih. Nastopajo: • Folklorna skupina ZSM DOŠ Števanovci • Folklorna skupina ZSM DOŠ Gornji Senik • Folklorna skupina upokojencev ZSM Monošter • Folklorna skupina Slovenska ves Sozvočja Slovenije Ljudske pevke Zveze Slovencev na Madžarskem so se 7. maja udeležile Promocijskega koncerta ob zaključku projekta Sozvočja Slovenije ter izida knjižice z dvojno zgoščenko. Knjižica je izšla v sodelovanju z Agencijo Celinka, Kulturnim in etnomuzikološkim društvom Folk Slovenija in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. Na koncertu, ki je bil prirejen v Stari mestni elektrarni v Ljubljani, je nastopilo več kot 160 pevcev in godcev iz Slovenije in zamejstva. Gosta sta bila Janez Dovč in Boštjan Gombač, izvrstna mlada glasbenika, ki sta s svojim nastopom, pri katerem smo lahko bili priča njuni ljubezni do glasbe, očarala publiko. Tudi naše ljudske pevke so bile kos nalogi, kljub dolgemu in napornemu potovanju ter kljub odsotnosti zborovodkinje Marije Rituper, ki žal ni mogla priti z nami v Ljubljano, a je pevke predhodno temeljito pripravila na nastop. Promocijski koncert je bil sklepno dejanje projekta Sozvočja Slovenije, tekom katerega so v 4 mesecih posneli več kot 30 skupin oziroma 180 pevcev, pevk in godcev. Namen projekta je bil preverjanje stanja slovenske ljudske glasbe in tradicije na terenu, rezultat pa je izid dvojne zgoščenke, na kateri bodo predstavljene izbrane ljudske pesmi in godčevske viže z vseh etničnih pokrajin, vključno z zamejstvom (Beneška Slovenija z Rezijo, Koroška v Avstriji in Porabje na Madžarskem). Vokalna in instrumentalna tradicionalna glasba naj bi ponudila kar najbolj raznoliko podobo izročila z danes najboljšimi nosilci neposrednega ljudskega izročila. Poleg zemljepisne pestrosti je v izbor zajetih več vsebinskih in izvedbenih raznolikosti: ljubezenske, pripovedne, šaljive, stanovske, vojaške, otroške, plesne pesmi in viže v izvedbi moških, ženskih, mešanih, otroških pevskih skupin in posameznikov ter raznolikih godčevskih sestavov in solistov ter glasbil, ki jih danes igrajo godci ljudskih viž, na primer oprekelj, cit-re, violina, klarinet, diatonična harmonika, tamburice, istrski bajs, rezijanska citira, itd. Stalni oz občasni sodelavci projekta so Jasna Vidakovič, odgovorna za izbor izvajalcev in glasbeno producentstvo ter za terenske zapise, Janez Dovč, odgovoren za snemanje zvoka in producentstvo ter fotografiranje, Ana T. Kus, odgovorna za video dokumentiranje in fotografiranje, Bojan Stepančič, odgovoren za fotografiranje ter prof. dr. Svanibor Pettan, ki je strokovni sodelavec. (Vir: http://www.celinka.si/novice/sozvocja/sozvocja-slovenije-terensko-raziskovalni-projekt/) 7. maj je bil zares dolg dan za porabske ljudske pevke, saj jih je avtobus začel v Porabju pobirati že ob 11.15. Čakala jih je večurna vožnja v Ljubljano, kamor so prispele nekaj minut pred 16. uro, ko pa sta se že začela tonska in video vaja, saj je koncert tako za radio kot za televizijo posnela RTV Slovenija. Takoj so morale v dvorano, kjer so jih po nekajminutnem čakanju klicali na oder. Vsi nastopajoči so bili razporejeni na odru, sedeli so na stolih v zadnjem delu in na obeh straneh odra. Ko so prišli na vrsto s svojim nastopom, so šli v ospredje odra, na označeno mesto, po nastopu pa so morali iti spet nazaj na svoje mesto. Vaje so trajale skoraj do pol sedmih, ob sedmih pa se je že začel koncert. Tako so imele porabske žene natrpan dan. Ljudske pevke so bile 15. po vrsti, in so prav lepo odpele pesmico Črne oči, plave vlasi. Pevke so se z lahkoto prilagodile okoliščinam in so sledile navodilom organizatorjev, kljub jezikovnim zadregam zaradi knjižne slovenščine. Avtorica tega članka sem jim bila v pomoč pri tem kot spremljevalka. Nabor nastopajočih je bil širok, prisotni so bili predstavniki tako mlajših kot starejših generacij, z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Konec koncerta je bil glasbeni vrhunec, saj so ob glasbeni spremljavi Janeza Dovča na harmoniki in Boštjana Gombača na klarinetu vsi skupaj zapeli pesem Pozimi pa rožice ne cveto. Veličasten občutek sozvočja več kot 160 glasov je še podkrepilo, ko so godci začeli petje spremljati z vedno več inštrumenti. Vsi, ki so imeli s sabo kakšen inštrument (kitaro, violino, citre, cimbale ipd.), so se spontano priključili petju. Tudi večina publike je ostala in pela skupaj z nastopajočimi. Bilo je čudežnih pet minut, ki jih verjetno nikoli ne bomo pozabili. Vsem želim, da vsaj enkrat v življenju doživijo kaj takega, ker je res edinstven občutek. Po koncertu so vsi povabljeni dobili knjižico s 72 stranmi fotografij in opisov in priloženima dvema zgoščenkama s 63 skladbami oz. 159 minut terenskih posnetkov. Kot sem že omenila, koncert je posnela RTV Slovenija, tako da bo predvajan tudi na televiziji. Organizatorji pa bodo nastopajočim čez nekaj tednov poslali DVD s posnetkom koncerta. Ob prihodu so si lahko pevci in pevke ter drugi udeleženci vzeli vodo v plastenkah, po vajah so dobili sendviče, koncertu pa je sledila pogostitev, kjer smo lahko poskusili tipične jedi z različnih predelov Slovenije. Prošnja organizatorjev je bila, naj vse skupine prinesejo kakšno domačo dobroto iz svojih krajev za pokušino, tako so tudi porabske žene spekle svoje specialitete, ki so bile po vsej verjetnosti okusne, saj jih je kar hitro zmanjkalo. Pogostitev seveda ni pomenila konca glasbenega programa, saj so prav vse skupine nadaljevale s petjem, ena za drugo. Ko je ena skupina končala, je zapela druga. Nekateri navdušeni pevci so se priključili skoraj vsem skupinam pri petju. Porabske ljudske pevke so se od gostiteljev in Ljubljane poslovile s pesmijo Lejko, lejko noč in s prijaznim mahanjem. Skupaj z našimi sopotniki smo se odpravili domov ob pol enajstih, v Porabje pa smo prispeli okrog dveh ponoči. Naši sopotniki so bile skupine iz Slovenije: Marko banda, Ljudske pevke iz Žižkov in Tamburaši iz Črešnjevcev, saj so nam avtobus za 53 oseb naročili iz Kuzme. Na poti domov se je odvijal že znan in prijeten scenarij, ko pevci in pevke zapojejo in pokažejo drug drugemu, kaj vse znajo. Tako smo izvedeli, da imajo pevke iz Žižkov pijanca, porabske pevke pa lumpaša – vsaj v pesmi ... Res je, da je bilo naporno, a se je splačalo. V imenu porabskih pevk se zahvaljujem organizatorjem za gostoljubnost in prijaznost. V svojem imenu pa se zahvaljujem Zvezi Slovencev na Madžarskem, da mi je omogočila udeležbo na tem koncertu in s tem pridobitev veliko novih izkušenj in lepih spominov ter ljudskim pevkam, da so me tako prijazno sprejele. Za tiste, ki jih zanima več o projektu, priporočam naslednjo internetno povezavo: http://www.celinka.si/novice/sozvocja/sozvocja-slovenije-porabske-ljudske-pevke-zveze-slovencev-na-madzarskem-23-03-2011/, kjer si lahko ogledate in preberete, kako je potekalo snemanje pesmi za zgoščenko, ter se lahko seznanite tudi z ostalimi nastopajočimi koncerta in udeleženci projekta. Dragica Gašpar Zgoščenka in knjižica, ki so ju dobili vsi nastopajoči Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK MALE MAČKE Postrašeno strašilo je cejlo sprtolejt zaman iskalo svojo mamo. Postrašeno strašilo je že cejlo sprtolejt zaman iskalo svojga ato. Zaprav, gvüšno je bilau v tau, ka sta njegva ata pa mama tisti pavar, steri se po njivaj s traktorom naganja es pa ta. Na, tau bi skur leko istina bila. Depa, depa, kak je leko eden človek takšnomi strašili ali ata ali pa mama? Vse takšno ga je mantralo vse duge noči. Vodné pa gvüšno nej, vej pa vsikši vej, ka postrašeno strašilo vodne spi. Vodne spi, samo aj ne čüje pa vidi ftičov. Pa je znauva bila ena takša nauč. Gledalo je v kmico. Gledalo pa paslo trno dugi čas. Gledalo je v kmico pa si želejlo, ka bi ženo melo. Si je želejlo spoznati svojga ato pa mamo. Si je kak najbole želejlo, ka bi nej tak samau bilou na taum svejti. Tak je brodilo od toga, ka je ranč nej vpamet vzelo, od kejc pa gda so prišle ta k njemi. Samo nagnauk so tam bilé. Leko, ka ji je nej vpamet vzeu zavolo njive farbe. Vej so pa tak črne, kak nauč kauli njega. Pa male tö. Če se nej bi začnole po mačeče glasiti, bi je sploj nej vpamet vzeu. »Ja, od kejc pa ste prišle?« ji je pito. »Pa tak same eti v toj kmici. Tak same, kak sam ge gé.« Tri male črne mačke so se od straja vküper potegnile. »Ne mejte straja od mene. Vej sam ge tö postrašeno. Na, zdaj nej tak, kak mam šegau meti, depa…« Male mujce so ga eden čas gledale s sveklimi očami. So ga gledale, dokejč se je ena dun nej zglasila. »Eden grdi človek nas je vkraj od mame vzeu. Nas je vkraj vzeu pa nas je v kmici es pripelo. Nas je es pripelo pa nas je tü tak tanjau,« je skur djaukala. »Zdaj pa ne vejmo, ka aj delamo,« je prajla druga. »Pa ne vejmo, kama aj demo,« je prajla eške tretja. »Škemo svojo mamo!!!« so začnole djoukati vse tri nagnauk. Strašilo ji je gledalo pa je nej vedlo, ka aj napravi. Neje vedlo, kak aj njivo djoukanje dola stavi. Nej pa nej pa nej! »Mamo škemo, našo mamo!« so tri male mačke djaukale tadale. »Ej, vej pa ge sam leko vaša mama!« je samo tak djalo postrašeno strašilo. »Ge mo vaša mama. Ge mo vnoči skrb emo za vas. Ge vnoči, vi pa vodné. Namesto mene te postrašüvale ftiče. Ge pa mo vnoči pasko emo na vas, aj vam stoj kaj ne naredi. Zgučano?« ji je na konci pitalo. Tri mujce so se gledale, so se gledale pa so nika nej prajle. Samo so se kcuj k njegvoj lesenoj nogej potegnole. So se potegnole pa že spale, kak bi pri mami bile. Postrašeno strašilo pa je tak srečno bilau, kak eške nigdar v svojom žitki. Miki Roš Prve plesne vaje Člani sekcije mladih Porabcev pri Klubu prekmurskih študentov poskušamo imeti čimveč aktivnosti in programov s pomočjo naših prijateljev iz Prek-murja. Po skupni zabavi na Bujti repi v Ljubljani in po skupnem izletu po Prekmurju smo pred kratkim začeli s plesnim tečajem, ki je bil želja nekaterih članov sekcije. Pri organiziranju je veliko pomagala predsednica Kluba prek-murskih študentov Mihaela Kalamar. Poiskala je plesnega učitelja in se z njim dogovorila za vse zadeve. Finančno stran pa bomo krili z denarjem, ki so ga naši prijatelji dobili na razpisu, na katerega so se prijavili s projektom »Mladi za mlade brez meja«. Ker so sredstva, ki smo jih dobili od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu premajhna za stroške delovanja sekcije, nas finančno podpira tudi Klub prekmurskih študentov. Da ne bi pisala samo o finančnih zadevah, bom opisala, kako so potekale naše prve vaje modernih plesov. V soboto, 14. maja, smo imeli prvi tečaj, za katerega smo se odločili na sestanku 22. aprila. Po naših načrtih bo tečaj obsegal osem vaj po 1,5 ure. Okrog štirih smo se mladi zbirali v Lipi, kjer so bile vaje. Na začetku smo se spoznali z učiteljem Ambrožem in z njegovo soprogo Anico. Onadva nas bosta v nadaljevanju učila standardne in latinsko-ameriške plese. Ker smo se vaje tokrat udeležila samo dekleta, smo morale nekatere plesati namesto fantov. Upamo pa, da bodo na naslednjih vajah prisotni tudi fantje. Fantov nasploh ni veliko, saj je tudi v sekciji več punc, zato bomo na plesne vaje povabili tudi fante z druge strani meje. Ko smo se spoznali, smo začeli z delom. Najprej smo se spoznali z angleškim valčkom. V nadaljevanju smo plesali čačača in sambo. Na našo željo tudi polko. Na prvih vajah smo se najprej spoznali z osnovnimi koraki naštetih plesov. Punce, ki smo bile tam, smo bile zelo navdušene, saj smo se ob učenju teh plesov imele tudi zelo dobro, zabavno. Naš učitelj je tudi zelo prijazen, saj če kakšnega koraka ne dojamemo takoj, potem lahko poskusimo še enkrat, on pa nam tudi večkrat pokaže gibe in pove, kako naj delamo. Kot sem že omenila, smo bili nad tečajem navdušeni in zelo veseli. Čas, ki je bil namenjen za prvo vajo, je tudi hitro minil in morali smo se posloviti. Vsi, ki smo bili tam, že komaj čakamo naslednje plesne vaje. Upamo, da se bomo v nadaljevanju naučili dobro plesati in da bomo lahko na koncu imeli tudi predstavo. Tudi preko časopisa bi se rada zahvalila našim prijateljem za vso pomoč. Hvala tudi Mihaeli, da nam je priskrbela učitelja. Martina Zakoč Plesna učitelja Ambrož in Anica sta nam najprej pokazala plese... .... potem smo jih pa pridno vadili MLAŠEČI KAUT Raji ali žeti kaup? PETEK, 27.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 RISANKA, 10.40 ČISTO NOVI ŠPORTNI COPATI, KRATKI FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 12.25 UGRIZNIMO ZNANOST - GORIVNE CELICE: VODIK, ENERGIJA PRIHODNOSTI, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: DO KDAJ SMO MLADI?, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.55 LARINA ZVEZDICA: KRADLJIVEC TIN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: OVCE, 16.30 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV: VONJ, 18.20 RISANKA, 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 BABILON.TV: VONJ, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 27.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.40 TV PRODAJA, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 GLASNIK, 13.30 EVROPSKI MAGAZIN, 14.00 ČRNO BELI ČASI, 14.15 TV PRODAJA, 14.20 UNIVERZA, 14.45 TRIKOTNIK: VRNITEV PLEMSTVA (HD), 15.15 IZBOR ZA TEKMOVANJE EVROVIZIJSKI MLADI PLESALCI 2011, 16.05 CIRCOM REGIONAL, 16.30 PRIMORSKI MOZAIK, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.35 RAD IGRAM NOGOMET, 18.05 MED VALOVI, 18.30 UMETNI RAJ, 19.00 GLASBOROLA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 POTI Z VZHODA: V EVROPO, DOK. SER., 21.20 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.10 OPUS DEI, TIHA KRIŽARSKA VOJNA, DOK. ODD., 23.05 SENCE PRETEKLOSTI, AM. FILM, 0.35 IZTERJEVALEC, POLJSKI FILM, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 28.05.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - IZ POPOTNE TORBE: OVCE, 7.20 KRIŽ KRAŽ: ABECEDNIK ZALJUBLJENE KRASTAČE, ANIMIRANA ODDAJA; BINE: PUSTOLOVEC, LUTK. NAN.; PEPI VSE VE O CIRKUSU; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.25 VODNA BOMBA ZA DEBELEGA MAČKA, LATVIJSKO-ESTONSKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 POLICAJ S PETELINJEGA HRIBA, JUGOSLOV. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 NAGRADNA IGRA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NA VRTU, 17.40 (NE)URESNIČENO, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 (NE)URESNIČENO, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA (HD), 21.40 LHOTSE 1981 - JUŽNA STENA, DOK. FILM, 22.40 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 ŠOPEK BODEČE ŽICE, ANG. NAD., 0.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.40 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 28.05.2011, II. SPORED TVS 7.40 SKOZI ČAS, 8.00 POGLEDI SLOVENIJE, 9.25 POSEBNA PONUDBA, 10.00 SLOVESNA MAŠA OB PRENOSU RELIKVIJ BL. ALOJZIJA GROZDETA V MARIJINO CERKEV NA ZAPLAZU, 11.40 CIRCOM REGIONAL, 12.05 PRIMORSKI MOZAIK, 12.35 EVROPSKO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, SKUPINE A, 13.55 FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA MONAKA, KVALIFIKACIJE, PRENOS (HD), 15.10 ROKOMET, FINALNI TURNIR LIGE PRVAKOV: RHEIN NECKAR LÖWEN - BARCELONA, 16.45 MOSKVA: JUDO - GRAND SLAM, 18.25 EVROPSKO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI SKUPINE A, 22.30 GANDŽA, AM. NAD., 23.00 GANDŽA, AM. NAD., 23.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 29.05.2011, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.55 ANIMALIJA: JUTRI, RIS., 10.20 PUSTOLOVŠČINE, NANIZANKA ZA OTROKE, 10.50 POMAGAJMO SI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME. ŠPORT, 20.00 ŠOLA VOŽNJE, ANG. FILM, 21.35 VELIKA NARAVOSLOVCA LINNE IN SCOPOLI, DOK. PORTRET, 22.25 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 WALLANDER: MOŽ, KI SE JE SMEHLJAL, ANG. SERIJA, 0.35 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL NEDELJA, 29.05.2011, II. SPORED TVS 7.25 SKOZI ČAS, 7.50 POD KLOBUKOM: DEŽEVNIKARJI SO ZAKON, 8.30 ANNE Z ZELENE DOMAČIJE, KAN. FILM, 10.25 RAD IGRAM NOGOMET, 10.55 SV. POKAL V VESLANJU, 13.30 FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA MONAKA, 16.05 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, 16.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR - DOMŽALE, 19.00 JUDO - GRAND SLAM, 20.05 ŽREBANJE LOTA, 20.15 ODBOJKA (M), TEKMA EVROPSKE LIGE: BELGIJA – SLOVENIJA, 21.45 ROKOMET, FINALNI TURNIR LIGE PRVAKOV, 23.15 EVROPSKO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI SKUPINE A, 0.35 FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA MONAKA, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 30.05.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM KOPRIVAR, 10.35 (NE)POMEMBNE STVARI: SMRT, 11.30 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 BINE: PUSTOLOVEC, LUTK. NAN., 16.30 RIBIČ PEPE: S ŠESTIM ČUTOM ŠESTKRAT V ROGAŠKI SLATINI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DEŽELA SANJ, DOK. FILM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 REFERENDUM: DELO NA ČRNO, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 30.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.10 UMETNI RAJ, 15.40 SLOVENCI V ITALIJI, 16.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.25 POSEBNA PONUDBA, 16.50 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 17.15 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 17.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.30 FIRMA.TV, 19.00 IMPRO TV: VIOLETA TOMIČ IN MARJAN ŠAREC, 19.30 UNIVERZA, 20.00 ARITMIJA, 20.50 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: POLETJE V RUŠEVINAH, DOK. SER., 21.45 KNJIGA MENE BRIGA, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 KRALJ, AM. FILM, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 31.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 GORSKI ŠKRAT, LJUDSKA PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.15 ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU, 10.25 BINE, LUTK. NAN., 10.50 RISANKA, 10.55 RIBIČ PEPE: VELIČASTNA INDIJA, 11.15 SINJE NEBO, NORV. NAD., 12.00 VELIKA NARAVOSLOVCA LINNE IN SCOPOLI, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 BABILON.TV: VONJ, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: ČAJ MED GORICAMI, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: NENAVADNE ŽIVALI, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MOTORJI POD SLOVENCI: TURIZEM, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: KEMIJA VONJA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 21.00 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.25 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: POLETJE V RUŠEVINAH, DOK. SER., 0.20 OSMI DAN, 0.45 MOTORJI POD SLOVENCI: TURIZEM, DOK. SER., 1.15 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 31.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.25 MED VALOVI, 13.55 PARIZ: TENIS - ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 19.15 TRANZISTOR, 20.00 VELIKO SRCE ZA MAMOGRAF: DOBRODELNI KONCERT, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: FRANCOIS VILLON, TAT, MORILEC, POET, FR. FILM, 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.40 ZAZNAMOVANI, NIZOZ. FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 01.06.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.35 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: ČAJ MED GORICAMI, 10.55 NENAVADNE ŽIVALI, DOK. NAN., 11.20 POMAGAJMO SI, 11.55 TARČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 VELIKO SRCE ZA MAMOGRAF: DOBRODELNI KONCERT, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: FOTOGRAFIJA, RIS., 15.55 PUJSA PEPA: MEGLENI DAN, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 RISANKA, 18.30 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 ROLI POLI OLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ALBANEC, ALBANSKO-NEMŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 01.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 11.40 SPET DOMA (HD), 13.20 BLEŠČICA, 13.55 PARIZ: TENIS - ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 22.00 PO POROKI, DAN. FILM, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, STEVE KLINK, TADEJ TOMŠIČ IN MIA ŽNIDARIČ, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 02.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 SPREHODI V NARAVO: ROŽE NA OKNIH, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 MOJE ROŽNATO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KORAN, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 STANISLAVA PRZYBYSZEWSKA: DATONOV PRIMER, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 1.45 GLOBUS, 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL ČETRTEK, 02.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.55 UGRIZNIMO ZNANOST: KEMIJA VONJA, 13.20 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 13.55 PARIZ: TENIS - ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 20.00 NATAŠA, SRBSKI FILM, 21.30 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 22.20 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 23.20 ZABAVNI INFOKANAL Tau je edno takšo pitanje, na štero rejdko šteri mladi vej odgovor. Šteri so pa prišli nej davnik na gastronomsko delavnico Zveze Slovencev v restavracijo Lipa, so tau tö leko zvödali. Strina Aranka Schwarz so tisti zadvečerek raji dinski kaup pekli, ali kak na Gorenjom Siniki pravijo šterc. Strina so sto že lepau nalekli, gori je bilau mlejko, kvas (ali drože), mela, sau pa eden mali-mali glažek. Aranka neni so lepau pripovejdali zmejs, ka so delali. Na kvas so vlejali pau litra mlejka, ka se je moglo malo geniti. Te je cüj prišla mela, štero so strina nücali mejšano, malo dinske pa malo bejle. (Nekak je pito, zakoj, pa so pravli, ka tak leko človek špara.) Za mali glaž smo brodili, ka je rum, depa smo zvödali, ka je tikvin oli za žma. Soliti tö trbej. Masa ne smej prej gausta biti, samo malo bole kak pri palačintaj. Te je eške trbej edne frtau vöre čakati, ka se gene, te pa trbej pečti dati za pau vöre. Takše gospodinje pa prej tö gestejo, ka cvérke ali slivovo marmelado (lekvár) gor dejejo. Na konci smo zvödali, ka je »raji« kaup tisti, šteroga s kvasom redijo. Strina Aranka domá kaup radi gejo pa včási za pesmarske probe tö spečéjo. »Gda sam dja mlada bila pa smo domau prišli ž njive, smo vsikder prižgano župo pa kaup djeli. Nej tak bilau kak gnes, ka den do dneva mesau djejo« - so nam tapravli. »Ništerni so z mlejkom tö djeli, ali s segnjenim mlejkom. Ka ne tečé, vse leko goradeje. Leko pa nika nutzgraužamo tö, te bola sladko baude, kak piškota. Samo meni takše nej trbej.« Nej je prej vseedno, kakšo dinsko melo človek küpi. Inda so šterc ali kaup s kukarčne mele tö dostakrat redili. »Moja tetica so zvekšoga vse kukarčni kaup pekli. Tisto više gé, ne vejm zakoj, venak se bole gene. Depa dja takšoga kustoga neščem, ka nema skaurdje. Tau ka sem zdaj spekla, spodkar pa vrkaj fanj skaur-djo má. Kaulivrat tö, pa tisto tak fanj žmano gé.« Šteri so nej silo meli, so leko počakali, ka se je kaup speko. Depa če so nekakoga doma že fejst čakali, so strina Aranka za tistoga malo kaupa od daumi tö prinesli. -dm- Strina Aranka je medtejm, ka je pripravlala dinski kaup, lepau pripovejdala Že gledati ga je dobro, ka pa te eške gesti!