Podravje Ptuj • Dom upokojencev se bo na veliko širil O Strani 6 in 7 Podravje Dvorec Štatenberg • Propad, filmska kulisa ali Potemkinovo selo O Strani 8 in 9 s Štajerski Ptuj, torek, 6. februarja 2018 letnik LXXI »št. 10 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t Danes priloga A/ 4clc Spodnje Podravje »V teku je 58. Kurentovanje RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-ptuj.si Kronika Gorišnica • Izgradnjo krožišča zamaknili O Stran 20 Podravje Haloze • Postavili so 80 kilometrov pašnih ograj O Stran 8 Kmetijstvo Podravje • Ptujčani med največjimi odkupovalci mleka v državi O Stran 9 v Šport Rokomet • Ormožani preko Loke do četrtfinala z Gorenjem O Stran 14 Mali nogomet • Draženčani sestopili z vrha, nanj ponovno Poetovio O Stran 16 Preganja zima kurente ali obratno? Kot veleva tradicija, je ptujski župan v soboto ob 11. uri, tik pred uradnim odprtjem 58. Kurentovanja, mestno oblast predal v roke 16. princa karnevala Aleša Goričana, Plemenitega Janeza Maksimilijana Gregoriča. Sledila je otvoritvena etno povorka, ki jo je spremljalo obilno sneženje. Približno 1.400 obiskovalcev pa se snegu vendarle ni pustilo pregnati s ptujskih ulic in so z navdušenjem spremljali prikaze 30 skupin in 1.500 udeležencev iz Slovenije, Makedonije, Romunije, Avstrije, Hrvaške in Bolgarije. Več na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Pred bloki lahko parkira kdorkoli, ne le stanovalci o Strani 2 in 3 Podravje • Napovedana gradnja hitre ceste le predvolilna obljuba? o Strani 2 in 3 13. Lions Obarjada Nekoliko manj obiskovalcev, a več denarja o Stran 4 se tempera!« stopnjuje 2 Štajerski Aktualno torek • 6. februarja 2018 Podravje • Napovedana gradnja hitre ceste le predvolilna obljuba? Letos zagotovljenega denarja le za vzorec, Gradnja hitre ceste od Ormoža do Ptuja, ki jo prelagajo že več let, je napovedana v letošnjem letu, še pred volitvami. Bodo tokratne obljube vendarle prešle k dejanjem ali pa gre le za predvolilno izjavo? Dejstvo je, da je letos zagotovljen le dober milijon evrov, za naprej pa še sploh nič. Po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo naj bi se maja letos z ormoške strani nadaljevala gradnja že dve desetletji načrtovane hitre ceste od Ormoža proti Ptuju, v roku treh let pa naj bi jo pripeljali do Markovcev. Cesta, za katero je država doslej porabila skoraj 10 milijonov evrov in so je že dvakrat začeli graditi, zgrajen pa ni bil niti meter, bi morala biti končana že pred dobrimi štirimi leti. Obljubam o uresničitvi potrebne cestne povezave med Ptujem in Ormožem glede na številne zaplete ter mnoge uganke, predvsem pa na sumljivo napovedano gradnjo ravno nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami, gre težko verjeti. Sploh ob dejstvu, da je za ta namen letos denarja le za vzorec, za naprej pa sredstev sploh še ni zagotovljenih. Na Darsu so nam namreč povedali, da imajo v poslovnem načrtu za prva dva odseka (Gorišnica-Or-mož, Markovci-Gorišnica) predvidenih vsega skupaj približno 34 milijonov evrov, od tega v letošnjem letu le 1,25 milijona evrov (milijon za odsek Ormož-Gorišnica ter četrt milijona za odsek Markov-ci-Gorišnica), kar pa velja le v pri- Po starih ocenah ministrstva za infrastrukturo naj bi bilo sicer za izgradnjo celotne, približno 21 km dolge trase od Ormoža do Ptuja potrebnih približno 78 milijonov evrov, od tega za prvi odsek Ormož-Gorišnica 37 milijonov, do Markovcev 17,5 milijona evrov ter za dokončanje ceste do Ptuja še 23,5 milijona evrov. meru, »če bo Dars lahko zagotovil finančne vire brez državnega poroštva«. Ali drugače: »Za leto 2018 so sredstva zagotovljena. Skladno z odločitvijo ministrstva za finance ni več poroštev Republike Slovenije za investicije Darsa, zato mora Dars po napotilu ministrstva v največji možni meri koristiti druge instrumente zavarovanja dolgov.« Torej gre zaenkrat bolj kot ne le za neki spisek želja ... Brez zavlačevanja pri razpisih? Državni sekretar na infrastruktur-nem ministrstvu Jure Leben je na nedavnem sestanku več županov in drugih predstavnikov spodnje-podravskih občin v Markovcih med drugim dejal, da bodo predvidoma sredi februarja z objavo razpisa za gradbena dela na viaduktu Sejanca s strani Darsa dokazali, da mislijo resno. Kot so nam sicer zagotovili na Darsu, je v tem trenutku v izdelavi prenova investicijske dokumentacije za odsek Gorišnica-Ormož. Četudi bo Dars objavil omenjeni razpis v tem mesecu, pa je po dosedanjih izkušnjah sodeč zelo malo verjetnosti, da bi izvajalca v tako hitrem času dejansko tudi izbrali. Nemalokrat se je že zgodilo, da so neizbrani ponudniki s pritožbami mesece zavlačevali projekte... Za nameček pa še vedno ostaja nerešena umestitev zadnjega dela trase, od Markovcev proti Ptuju, kjer je dela še veliko. Poleg zagotovitve denarja jih čaka še zamudno urejanje dokumentacije. »Postopek priprave državnega prostorskega načrta za odsek Ptuj-Mar- Zdelana tabla izvajalca opominja na zadnji neuspešen začetek gradnje ceste ... Foto: ML Ptuj • Je rešitev za blokovske stanovalce ureditev zakupnih mest? Pred bloki lahko parkira kdorkoli, ne samo O stališču stanovalcev, daje parkirnih mest v ptujskih blokovskih naseljih za vse avtomobile premalo, smo v našem časopisu poročali pred kratkim. Z ukinitvijo brezplačnega parkirišča na Potrčevi cesti seje njihova težava le še poglobila. Tisti, ki se želijo izogniti plačevanju parkirnine, svoje konjičke puščajo kar pred bloki. In ker gre v večini primerov za javno površino, je parkiranje tam dovoljeno vsem pod enakimi pogoji. Torej ne le stanovalcem... Glede na problematiko parkiranja v blokovskih naseljih in naraščajoče število motornih vozil na Ptuju bo očitno nujno treba najti vsaj kratkoročno rešitev. Stanovalci, ki živijo v blokih, ves čas poudarjajo, da je parkirnih mest premalo za vse in da bi bilo treba urediti dodatne površine za parkiranje. V zadnjem mesecu pa je stanje še bolj skrb vzbujajoče. Od novega leta naprej je namreč največje parkirišče, na Potrčevi cesti na Ptuju, plačljivo. Ker ga je občina prodala Cestnemu podjetju Ptuj, je v zasebni lasti; nov lastnik zato, razumljivo, pobira parkirnino. Ta sicer ni predraga, a je še vedno preveč tistih, ki iščejo druge alternativne možnosti. Z uvedbo plačljivega parkiranja so nekateri namreč začeli parkirati kar pred bloki, kar jim je v večini primerov tudi dovoljeno. „Parkirišča na območju blokovskih naselij so lahko na funkcionalnem zemljišču blokov ali na javni površini. Na posameznih parkirnih površinah velja določena omejitev parkiranja, ki mora biti označena s prometno signalizacijo. Parkirni prostori, ki so na javni površini na širšem območju blokov, so namenjeni predvsem stanovalcem, če parkiranje ni omejeno (po namembnosti ali časov- Kje ni dovoljeno parkirati Parkiranje ni dovoljeno na zelenicah, bankinah, pločnikih, tam, kjer je to s prometnim znakom ali talno označbo prepovedano, v križišču ali na razdalji manj kot 15 metrov od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če ni s prometno signalizacijo urejeno drugače (65. člen Zakona o pravilih cestnega prometa). no omejeno) z ustrezno prometno signalizacijo, je dovoljeno vsem pod enakimi pogoji," so jasno odgovorili iz ptujske občine. To dejansko pomeni, da na javni površini lahko parkira kdorkoli, in tudi če so v prvi vrsti ta mesta namenjena stanovalcem - razen, če je drugače določeno -, nimajo ti nobene prednosti pred drugimi. So rešitev zakupna mesta za stanovalce? Glede na problematiko parkiranja v blokovskih naseljih in naraščajoče število motornih vozil bi lahko bila ena od rešitev tudi ureditev zakupnih parkirnih mest. Na ptujski občini sicer pravijo, da bi bilo treba pred tem na- tančno primerjati parkirne kapacitete v okolici posameznih blokov in število stanovanjskih enot, tako da bi se zagotovilo možnost mesečnega zakupa vsaj za eno vozilo na gospodinjstvo. »Tistim, ki ne bi želeli zakupiti parkirnega mesta in dodatna parkirna mesta za drugo ter pogosto tudi tretje ali četrto vozilo, pa bi ga zagotovili, pogojno rečeno, na nekoliko oddaljenejših parkirnih površinah, kot je parkirišče na koncu Ul. 5. prekomorske ali parkirišče pod vrstnimi hišami na Volkmerjevi cesti,« eno izmed rešitev predstavljajo na M O Ptuj. Med tistimi, ki menijo, da bi to problematiko najbolj elegantno uredili ravno z zakupnimi mesti, je tudi vodja Medobčinskega redarstva občin SOU Spodnjega Podravja Robert Brkič. Pred veliko večino blokov lahko očitno parkira kdorkoli, saj gre za javno površino. To pa predstavlja veliko, vedno večjo težavo. Na občini razmišljajo, kako to urediti. Foto: CG seveda za stanovalce torek • 6. februarja 2018 Aktualno Štajerski 3 za prihodnja leta še nič Nova prometna študija naj bi dala odgovore na vprašanja, ali bo glede na pričakovane prometne obremenitve lokalnega prometa in glavne ceste Ptuj-Markovci Puhov most zagotavljal ustrezno pretočnost prometa ali pa se bo pokazala potreba po novem mostu ... kovci miruje od leta 2007 zaradi nasprotovanja lokalnih skupnosti predlogu najustreznejše variante Si, ki poteka severno od Ptujskega jezera, pravijo na Darsu in dodajajo: »Ker so se od leta 2007, ko je bila izdelana prometna študija za cestni odsek Ptuj-Markovci, zgodile spremembe, ki vplivajo na prometne obremenitve na širšem območju Ptuja (sprememba cestninskega sistema, sprememba prometnih tokov zaradi odprtja celotne pomurske avtoceste v letu 2008, ki je povzročila preusmeritev prometa, predvsem težkih tovornih vozil ter vstop Hrvaške v EU v juliju 2013), je treba z novo prometno študijo preveriti prometne obremenitve na povezavi Ptuj-Markovci,« so pojasnili na Darsu. Ormoški župan | > «V «V «VI • skeptičen, gonsntski in markovski ne Na vprašanje, koliko verjamejo zagotovilom ministrstva za infrastrukturo, da naj bi se letos (sredi maja) začela gradnja omenjene ceste in bi bila do Markovcev zgrajena v treh letih, smo povprašali nekatere župane s Ptujskega polja. Ormoški župan Alojz Sok ni želel odgovoriti. Razumeti pa je, da glede na večkratne obljube in že podpisane pogodbe obljubam težko verjame. Manj skeptična pa sta župana občin Gorišnica in Markovci. Gorišniški župan Jožef Kokot meni, da se ministrstvu v tem primeru (izgradnje ceste) lahko verjame, podobnega mnenja je tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec: »Glede na to, da se je zadnjega sestanka na naši občini udeležil državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo Jure Leben, in glede na moje srečanje z ministrom Petrom Gašperšičem verjamem, da se bo gradnja nadaljevala letos v maju ali juniju. Prepričan sem tudi, da lahko v treh letih gradnjo pripeljejo do Markovcev, do takrat pa izdelajo projekte za nadaljevanje gradnje po eni od južnih variant.« Puhov most ali nov most Omenjena prometna študija, ki bo dala odgovor glede potrebe o novem mostu, je resda v izdelavi, na rezultate pa bo treba še počakati: »Trenutno se izdeluje prometna študija za celotno območje od Ptuja do Ormoža, ki bo vključevala tudi novo načrtovano povezovalno cesto med mejnim prehodom Zavrč in priključkom Formin na odseku Gorišnica-Ormož. Nova prometna študija bo podala tudi odgovore na vprašanja, ali bo glede na pričakovane prometne obremenitve lokalnega prometa in glavne ceste Ptuj-Markovci Puhov most zagotavljal ustrezno pretočnost prometa ali pa se bo pokazala potreba po novem mostu. Če bo s prometno študijo ugotovljeno, da bodo prometne obremenitve na Puhovem mostu večje oziroma na meji, kot je zmogljivost obstoječega mosta, bodo v zadnji fazi naloge izdelali dodatno prometno in ekonomsko presojo novih variant na odseku Ptuj-Markovci.« Zelo verjetni navezavi omenjene ceste na že tako obremenjen Puhov most, ki sicer prvotno ni bil predviden za obvoznico, nasprotujejo župani. Še preden bodo odpravljena številna vprašanja in doseženi kompromisi, pa bo najbrž tu že vroča politična jesen, z njo pa nova oblast, ki se potem ne bo več obnašala posiljeno všečno, še posebej ne ljudem na obrobju države, na katere sicer že tako radi pozabljajo ... Monika Levanic Foto: CG stanovalci Redarji intenzivneje pišejo globe pred vrtcem in Domom upokojencev Ptuj Prav tako je na posameznih območjih v bližini pomembnih ustanov na Ptuju dovoljeno zgolj kratkotrajno parkiranje do 15, 30 ali 60 minut. Na teh območjih (npr. vrtec, Dom upokojencev) je treba označiti čas začetka parkiranja in po izteku predpisanega časa odpeljati. Na teh območjih so redarji v obdobju po vzpostavitvi plačljivega parkirišča na Potrčevi zaznali tudi največ kršitev. Konkretnih pogovorov in ukrepov v tej smeri še sicer ni bilo, predvidoma pa bi, če bi se odločili za tak korak, pogodbeniku (prednost bi seveda imeli stanovalci) izdali kartico za mesečni abonma, številka na kartici in na parkirnem mestu pa bi se morali ujemati. Z ustrezno kartico bi se torej lahko parkiralo na natančno določenem parkirnem prostoru le eno vozilo. „Pred morebitno uvedbo zakupnih parkirnih mest bi se skozi ankete ali druge načine pridobivanja mnenj posvetovali s stanovalci blokov, preverili možnosti in pogoje za izvedbo, zarisali plan parkirnih mest, ki bi se dali v zakup posameznim blokom ter šele nato začeli izvedbo. K izvedbi bi se pristopilo, če bi bil izkazan interes večine stanovalcev tega dela mesta," pojasnjujejo na ptujski občini. O tem, ali bo takšna rešitev sprejemljiva, bodo predvidoma svoje mnenje povedali tudi stanovalci. Vse bo seveda odvisno od pogojev, v prvi vrsti cene. Če se bodo odločili za to rešitev, bi se zakupnina uporabljala za vzdrževanje teh parkirnih mest in urejanje novih parkirnih površin. O konkretni ceni na občini sicer niso želeli govoriti, neuradno pa smo izvedeli, da je bil eden izmed predlogov, da se zaračunava 10-20 evrov mesečno za zakupni prostor. O prodaji parkirnih mest na javni površini pa vodstvo občine ne razmišlja. Seveda pa se s težavami parkiranja ne srečujejo le stanovalci v blokih, podobne težave ima vsakodnevno tudi precejšen del Ptujčanov, ki stanujejo v starem mestnem jedru. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Peti izbor za naj podjetniško idejo Do uspeha tudi z idejami in ustvarjalnostjo Manager klub Ptuj je minuli četrtek razglasil nagrajence natečaja za Naj podjetniško idejo v štirih kategorijah: med dijaki in študenti, mikro in majhnimi podjetji ter srednjimi in velikimi podjetji. Na razpis je prispelo doslej največje število prijav, in sicer sedem iz podjetij, deset dijaških in osem študentskih. V kategoriji dijaki je komisijo najbolj prepričala ideja Zlate pečke - olje iz grozdnih pečk. Olje grozdnih pečk je bogat vir nenasičenih maščobnih kislin in se lahko uspešno uporablja v kozmetiki, zdravstvu in kulinariki. Drugo mesto je osvojila ideja o hotelu za male žvali, ki ga v štajerski regiji ni. Ideja o izdelavi in prodaji akrilnih akvarijev po meri pa si je prislužila tretje mesto. Študenti višje strokovne šole Ptuj so komisijo najbolj navdušili s pametnim nakupovalnim vozičkom. Ta bi nemoteno, s pomočjo pametnih algoritmov, sledil potrošniku znotraj trgovine in mu omogočal brezroč-no nakupovanje, polnjenje mobilne naprave in prevoz manjšega otroka. Uporabniku bi se na vgrajenem LCD zaslonu na sprednji strani vozička prikazovale aktualne ugodnosti v trgovini, lahko pa bi LCD zaslon s predvajanjem risank, igric in učečih vsebin služil animaciji otroka. Voziček bi deloval s pomočjo zapestnice. Idejo o živi solati in zeliščih v lončkih, pridelanih na ekološki način, ki bi jih nudili potrošnikom neposredno iz pridelave in brez posrednikov, je komisija uvrstila na drugo mesto. Tretje uvrščena je poslovna ideja Fitnes Fit, to je individualiziran pristop k telesni vadbi z vadbo na domu. Med malimi in mikro podjetji je prvo mesto osvojila ideja sistema za varnostni pregled tovornih vozil Termo- skener podjetja Tenzor. S sistemom zagotavljajo povečano stopnjo varnosti pri vožnji skozi predor, saj izloča potencialno nevarna vozila iz prometa, preprečuje prometne nesreče, ki so posledica požarov zaradi pregretih delov vozila. Na drugo mesto se je uvrstila ideja podjetja Hiša daril, da postane največja veriga darilnih trgovin v Sloveniji. Tretje mesto v tej kategoriji pripada podjetju Ilkos, ki je na tržišče postavilo nove prestižne gel sveče s kakovostnejšim izgorevanjem, intenzivnejšo aromo in sodobnim dizajnom. V kategoriji srednja in velika podjetja je komisija odločala le o prvem in drugem mestu. Drugo mesto so osvojile Javne službe Ptuj z idejo izdelave nagrobnih spomenikov iz domačih ■mi« MAJ PODJETNIŠKA naravnih materialov, kot sta les in aluminij, ki bi ju po željah naročnikov oblikovala Matej Lenart in Tomaž Pla-vec. Prvo mesto med velikimi podjetji je osvojila družba Talum za idejo kom-paktiranja ogljikovih prahov. Predsednica komisije Vlasta Stojak je povedala, da je komisija ocenjevala podjetja po štirih kriterijih izvirnost in potencial ideje, pričakovani poslovni učinki ter odnos ideje do ljudi in okolja. Pri dijakih in študentih sta bila kriterija izbora izvirnost ter izdelan poslovni načrt, iz katerega je razviden potencial in možnost realizacije ide-je.»Ideje so pomembne, saj generirajo inovacije, ki so za razvoj gospodarstva in njegovo konkurenčnost nepogrešljive. V Manager klubu Ptuj se zato s tem projektom in spodbujanjem podjetništva nasploh trudimo biti veliki umi. Hkrati so tudi mladi dokazali, da premorejo zanimive ideje, kar dokazuje številčnost in razdelanost idej, ki jih je prejela komisija natečaja. Naša naloga je, da prepoznamo njihov potencial in jih podpremo,« je ob razglasitvi najboljših podjetniških idej povedal predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drobnič. Župan mestne občine Ptuj in Drobničev predhodnik na funkciji predsednika Manager kluba Miran Senčar je ob tej priložnosti poudaril: »Izbor se mi zdi izjemno pomemben, saj podpira ideje, ki so osnova vsake podjetniške zgodbe. Razmišljati je treba globalno, popolnoma drugače kot pred 20 leti, saj so priložnosti tudi tam, kjer si morda ne predstavljamo.« Mojca Zemljarič Prejemniki nagrad v kategoriji mikro in majbnib podjetij Foto: Kreativni laboratorij 4 Štajerski Podravje torek • 6. februarja 2018 Ptuj • V teku je 58. Kurentovanje Kdo letos koga preganja: maske zimo Po letu dni so si kurenti, polni pričakovanj, ponovno nadeli kožuhe in zvonce. Svojo opravo bodo letos še kako potrebovali, saj je zima tik pred začetkom letošnjega 58. Kurentovanja pokazala zobe. Kurentov sicer ni prestrašila, je pa zato (vsaj začasno) odgnala nekatere druge maske oz. like, ki so nameravali sodelovati na sobotni otvoritveni etno povorki, pa so zaradi močnega sneženja udeležbo odpovedali. V noči s petka na soboto se je s tradicionalnim kurentovim skokom na domačiji nekdanjega princa Matevža Zoki-ja začel najbolj norčav čas v letu - pust. Okoli 350 kurentov je združilo moči in skušalo še pravočasno pregnati zimo ter priklicati pomlad. S plesom okrog ognja so tudi letos napovedali neusmiljen boj zimi in zlu, ki ju bodo v prihodnjih dneh skušali pregnati. Kurentov skok je prvi v množici dogodkov, ki jim bomo priča te dni. V 11 dneh nas čaka marsikaj zanimivega. Eden takšnih dogodkov je predaja ključa Mestne hiše. Kot veleva tradicija, je ptujski župan Miran Senčar v soboto ob 11. uri, tik pred uradnim odprtjem 58. Kurentovanja, mestno oblast predal v roke 16. princa karnevala Aleša Goričana, Plemenitega Janeza Maksimilijana Gregoriča, ki bo do pokopa pusta, 13. februarja, na čelu mestne oblasti. A sodeč po izgovorih, slišanih ob predaji, se bo »novo« vodstvo občine skušalo izogniti težkim odločitvam in resnim temam. Kot je dejal princ, se bo raje veselil in rajal. Ptujski župan ga je sicer opozoril, da njegova naloga ne bo lahka in od njega zahteval, da v času njegove vladavine občini ne povzroča dodatnih finančnih stroškov. Bo pa v tem času princ izkoristil tudi očetovski dopust, kar pomeni, da bo v vlogi župana prihodnje dni malo delal in veliko užival. Predaji ključa najpomembnejše hiše v mestu je sledila otvoritvena etno povor-ka. Letos jo je spremljalo obilno sneženje, ki je tudi razlog za nekoliko slabšo udeležbo obiskovalcev in sodelujočih v povorki. Približno 1.400 obiskovalcev pa se snegu vendarle ni pustilo pregnati s ptujskih ulic in so z navdušenjem spremljali prikaze 30 skupin in 1.500 udeležencev iz Slovenije, Makedonije, Romunije, Avstrije, Hrvaške in Bolgarije. Ima pa letošnja povorka poseben pomen, saj je prva od vpisa obhodov kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Povorko si je ogledal tudi predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen, kije dopolnil stari rek, ki opisuje sobotne vremenske razmere: "Če na svečnico sneži, zima daleč ni", pravi rek. »Pomlad pa tudi ne," je dodal Brumen. Ob zaključku povorke je na Mestnem trgu sledil glasbeni program, obiskovalce je zabavala skupina Rock'n'band, pestro pa je bilo tudi sobotno dogajanje v karnevalski dvorani, kjer so nastopili Severina, Nina Donelli, Ljubavnici in DJ Ney. Tisti, ki se niste udeležili sobotne povorke, še vedno imate čas doživeti etnografske like in pustne maske. Na Ptuju in v okolici se bo v teh dneh, vse do 13. februarja, ko bomo pusta pokopali, zvrstilo preko 100 dogodkov, povezanih s pustom in etnografijo. Organizatorji pričakujejo kar 6.000 udeležencev, ki ohranjajo etnografsko tradicijo ali so le plod domišljije in ustvarjalnosti. Dženana Kmetec Kurenti bodo letos z odganjanjem zime imeli veliko dela. Foto: CG Ptuj • 13. Lions Obarjada odlično uspela Nekoliko manj obiskovalcev, a veliko denarja 21 organizacij, zavodov in družbeno odgovornih podjetij je v soboto na 13. tradicionalni Obarjadi kuhalo za dober namen. Vonj po omamnih kurjih obarah je tudi tokrat, kljub močnemu sneženju, privabil veliko obiskovalcev, ki so prispevali svoj delček k temu izjemno pomembnemu humanitarno-družabnemu dogodku. Bilo jih je sicer nekoliko manj kot lani, a so bili očitno zelo radodarni... Prva pustna sobota, ki je že tradicionalno rezervirana za Obarjado, je bila letos izvedena 13. leto zapored. Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju je obare kuhalo 21 ekip, vsaka z željo skuhati najboljšo jed in zbrati največ prostovoljnih prispevkov. Gre za največji kulinarično-karne-valski dogodek na prostem, ki temelji na humanitarnosti in druženju. Organizatorji, Lions klub Ptuj, so tudi letos svoje delo opravili odlično. Tako kot vse ekipe, ki so se na ta dogodek izvrstno pripravile in kot prave gostiteljice poskrbele, da za obiskovalce ni manjkalo ne dobre hrane ne pijače. Zraven prijavnin sodelujočih ekip se sredstva zbirajo tudi s prostovoljnimi prispevki. Namen Obarjade in skupni cilj vseh pa je jasen: preživeti čudovit dan v družbi prijateljev, sodelavcev in znancev, sočasno pa pomagati posameznikom in družinam, ki se znajdejo v socialni stiski. In te posebne obare, ki jih ekipe pripravijo z veliko truda, skorajda praviloma kuhajo neprofe- sionalni kuharji. V zadnjih letih so se odlično izurili v kuhanju te prav posebne jedi, saj večina ekip na Obarjadi sodeluje od začetka, torej 13 let. Letos so kuhale ekipe: Lions klub Ptuj, Mestna občina Ptuj, Perutnina Ptuj, Perutninska zadruga Ptuj, Radio-Te-dnik Ptuj, Tenzor, Komunala Ptuj, Ta-lum Kidričevo, Cestno podjetje Ptuj, Kmetijska zadruga in Deželna banka, Dominko center, Zavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Panvita, Tiskarna Ekart, Seco tools SI, Finakos, Aktiva varovanje, Prohit, občina Markovci in AHPA, Poetovia avto. V preteklih dvanajstih letih so organizatorji na Obarjadah zbrali skupaj okrog 150.000 evrov, seveda s pomočjo množice posameznikov, ki prostovoljno pomagajo pri izvedbi projekta. Ključna je tudi podpora lokalne skupnosti, prostovoljnih gasilcev, sponzorjev in donatorjev ter sodelujočih ekip. V soboto so razdelili 4.000 obrokov oz. 300 litrov kurje obare. Kljub slabemu vremenu se je dogodka udeležilo kar 4.000 obiskovalcev, vsa zbrana sredstva pa bodo šla v dobrodelne namene. In čeprav tekmovanje ni prioritetni cilj tega dogodka, vsako leto izberejo tudi Naj obaro. O njej je odločala ocenjevalna komisija v sestavi: Slavko Visenjak, Danilo Toplek, Marjan Kostanjevec, Brigita Selinšek in člana, izbrana na podlagi žreba na dan prireditve (predstavnika ekip PP in Prohit). Komisijo so letos najbolj prepričali »kuharji« iz Taluma, ki so s svojo obaro odnesli zmago. Drugo najboljšo obaro je skuhala ekipa Perutninarske zadruge, na tretjem mestu pa je bila ekipa iz Skupine Finakos. Kljub nekoliko manjšemu obisku kot lani, kar je posledica močnega sneženja, so organizatorji skupaj s prijavninami zbrali 20.500 evrov. Dženana Kmetec Letos je bilo zaradi sneženja obiskovalcev nekoliko manj kot lani, a je bilo vzdušje odlično. Najboljšo obaro je letos skuhala ekipa Taluma, druga najokusnejša je bila tista, ki so jo pripravili kuharji Perutninarske zadruge, tretje mesto pa si je prislužila ekipa Skupine Finakos. Foto: CG Foto: CG torek • 6. februarja 2018 Podravje Štajerski 5 ali obratno? Ptujski župan Miran Senčar je v soboto ključe Mestne hiše predal princu karnevala Plemenitemu Janezu Maksimilijanu Gregoriču. V svojih značilnih živopisanih opravah so se povorke udeležili tudi Pustarji iz Grgarske ravne. Ptuj • Kurentova transverzala V času Kurentovanja bo za mističnost poskrbelo (tudi) vino S tem, kako najbolje izkoristiti pustni čas ter v mestu čim bolj dolgo zadržati domačine in turiste, se Ptuj ubada že vrsto let. Podjetniška sfera, kije združila moči, letos ponuja povsem nov koncept: tako imenovano mistično kurentovo transverzalo. Obisk mestnih lokalov v času pusta pa vas lahko pripelje tudi do odlični nagrad, med drugim vrhunskega Weber žara. Ptujska vinska klet letos drugič zapored predstavlja drugo polnitev kurentovega vina Mistik. To bo tudi protokolarno vino, s katerim bo goste v času Kurentovanja obdarila Mestna občina Ptuj. Pridelali so 640 steklenic prav posebnega laškega rizlinga, za katerega je enolog Ptujske vinske kleti Maks Kadivec dejal, da je primerno tudi za visoko kulinariko, saj je krepkega značaja. Tako kot je krepak okoliš, iz katerega prihaja pridelek. Grozdje so namreč kurenti pobirali 24. septembra lani v vinogradu družine Koprek v kraju Hrastovec v Halozah, že v trgatvi pa je bojda dosegalo izjemno zavidljivo raven sladkorja. In prav to vino bo letos mestu dodalo posebno mističnost. „Naša želja je še bolj povezati lik kurenta in vinsko zgodbo ter domačine in turiste privabiti v center mesta, predvsem v lokale, ki so tipični za mestno jedro," je pojasnil Vinko Mandl, direktor Ptujske vinske kleti. V projektu Kurentova transverzala sodeluje 12 partnerjev. Gre za lokale, ki so locirani v središču Ptuja. V vsakem bodo ponujali omenjeno vino po enotni ceni, 2,5 evra za kozarec. Zraven promocije vina Mistik pa je osrednji namen projekta mestnemu jedru v času pusta pridati posebni čar in ga napolniti. Tisti, ki bodo sledili tako imenovani Kurentovi transverzali in bodo v času Kurentovanja obiskali vse lokale na seznamu, bodo sodelovali tudi v nagradni igri. Nagrade so izjemno mamljive, med drugim si z zbiranjem žigov in malo sreče v nagradnem žrebanju lahko priskrbite popolnoma nov Weber žar in 100 litrov haložana. Tako vino kot žar pa bodo potrebovali tudi na pustni torek. Takrat namreč Ptujska vinska klet na svojem pokritem dvorišču pripravlja sklepni, prav poseben dogodek. „Na pustni torek bomo razbijali mite. Dokazali smo, da lahko organiziramo piknik na Krvavcu, zakaj ga ne bi tudi v času pusta. Prav vsak čas je primeren za piknik," pravi Mandl. S PP piknikom, ki bo na pustni torek, bodo Kurentovo transverzalo tudi sklenili. Za letos. Mandl poudarja, da si želijo, da bi to (p)ostal nov turistični produkt, njihov namen pa je zgodbo prihodnje leto še razširiti, s tem pa prispevati svoj delež k promociji mesta. Projekt podpira tudi Zveza društev kurentov, v kateri je 21 klubov. Predsednik Vlado Hvalec poudarja, da sta z Mandlom o tej ideji govorila že pred tremi leti ter da ga veseli, da bo realiziran in bodo letos skupaj še uspešneje povezali vino in kurente. V času pusta PP Gostinstvo ponuja tudi posebno jed, ki se bo odlično podala tudi k vinu, in sicer poseben kurentov burger. Glede na to, da letos glasbenega dogajanja na pustni torek v šotoru ne bo, bo omenjeni projekt odlična priložnost, da končno v vsem svojem čaru zaživi tudi staro mestno jedro. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG f A V ÍfeccJ PTUJ 12.-13.2. 6.-8. in 12.2. ob 17.00 | PRIKAZ AVTOHTONIH PUSTNIH LIKOV 9.2. ob 18.00 | NOČNA POVORKA 10.2. ob 10.30 | MESTNI PUSTNI KORZO 11.2. ob 13.00 | MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 12.2. ob 10.00 | POVORKA OTROK IZ VRTCEV 13.2. | PUSTNI TOREK DOGAJANJE V KARNEVALSKI DVORANI | kurentuj.si www.kurentovanje.net i v t 6 Štajerski Podravje torek • 6. februarja 2018 Ptuj • Dom upokojencev načrtuje številne investicije Ptujski Dom upokojencev se bo na veliko Neverjetnih 13 milijonov evrov ima letos že na svojem računu Dom upokojencev Ptuj. A kot kaže, bodo kmalu začeli ta denar porabljati za investicije. V strategiji, ki so jo predstavili na januarski seji, je kar nekaj načrtov. Nasproti jim bo očitno pristopila tudi država: sončne elektrarne bodo bržkone že kmalu „legalne", v zameno za odškodnino pa bodo, kljub številnim slišanim izgovorom, od ptujske bolnišnice lahko prevzeli tudi pravico do upravljanja nekaterih zemljišč. Iz dosedanjih dolgoletnih izkušenj je jasno, da v ptujskem Domu upokojencev že dalj časa delujeta dve struji. Ni pomembno, za katero zadevo gre, pomembneje je to, da je ena zmeraj za, druga proti. Me- očitno je, da Ojsterškova nad trenutnim vodstvom tega zavoda ni navdušena. Franc Kodela, ki je bil pred leti najglasnejši nasprotnik načina vodenja doma Doklove, pa v trenutni njavajo se le obrazi. Medtem ko je sestavi sveta sedi skupaj z Ojstrško-v času, ko je Dom upokojencev Ptuj vo. Poznavajoč ta dejstva, sploh ni vodila Kristina Dokl, članica sveta zavoda Rozika Ojsteršek pobudam in obrazložitvam takratnega vod- težko razumeti njunega trenutnega odnosa. Tudi večino tokratne seje je zaznamovalo ugovarjanje stva sveta in direktorice skorajda Ojsterškove in obratno. Sodeč po zmeraj sledila, je danes zgodba izidih glasovanja je sicer v svojih diametralno nasprotna. Več kot pobudah in predlogih osamljena, Oskrbovanih stanovanj ne bodo gradili Po podatkih vodstva Doma upokojencev Ptuj je v Upravni enoti Ptuj trenutno potrebnih 623 mest, ob predvidenem porastu pa naj bi bila ta številka v roku 15 let še bistveno večja: 780 potrebnih mest za starostnike. V naslednjih letih bi tako Domu glede na obstoječe kapacitete primanjkovalo 157 prostih mest, zaradi česar načrtujejo tako novogradnjo kot preurejanje obstoječih kapacitet. Kot so pojasnili, izgradnja varovanih stanovanj ni več v načrtu, vsaj Dom upokojencev jih v naslednjih letih ne namerava graditi. Pravico z upravljanjem dela zemljišč ob ptujski bolnišnici naj bi kmalu pridobil Dom upokojencev Ptuj. Ta očitno tam planira širitev kapacitet. Foto: CG Cirkovce • Letos v načrtu obnova šole V javno-zasebno partnerstvo s Petrolom Orkanski veter je lani decembra s strehe osnovne šole Cirkovce odtrgal okrog 300 m2 pločevinaste strehe, s tramovi vred. Do konca leta je bila streha popravljena, stroški interventnega popravila so znašali 50.000 evrov. Vrednost projekta po občinah (€) Strošek popravila so si razdelili občina in etažni lastniki stanovanj v objektu šole. Slednji bodo pokrili okrog 22 odstotkov vrednosti popravila. Občina za svoj del računa, da ji bo stroške sanacije strehe povrnila zavarovalnica. »Vso ostalo škodo (na strehi na drugem objektu, v katerega je veter odnesel iz šole odtrgano streho, in steklenih elementih na šoli) smo popisali in posredovali zavarovalnici in za ta del prav tako računamo, da bo stroške pokrila zavarovalnica. Za popravilo nastale škode bomo izvajalca izbrali z javnim naročilom," je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Letos namerava občina Kidričevo v sodelovanju s še štirimi podra-vskimi občinami izvesti energetsko sanacijo objektov v javni lasti. Gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, ki ga bodo najverjetneje sklenili z družbo Petrol in bo financiran s sredstvi Evropske unije. V projektu sodelujejo občine Kidričevo, Poljča-ne, Sveta Trojica in Trnovska vas. Vrednost projekta je 1,8 milijona evrov, energetsko bodo sanirali pet javnih objektov. Financiranje bo teklo preko občine Kidričevo. Konec februarja bo objavljen razpis za prijavo projekta. „Občina Kidričevo bo iz tega naslova obnovila objekt osnov- ne šole Cirkovce. Vrednost investicije je ocenjena na nekaj manj kot pol milijona evrov. Delež zasebnega partnerja bo predvidoma znašal 250.000 evrov, delež EU sredstev 182.000 in delež občine 66.000 evrov. Na objektu bomo obnovili fasado, sanirali vlago, zamenjali okna in vir ogrevanja ter obnovili notranjo razsvetljavo. Objekt bomo potem s 15-letno koncesijo dali v upravljanje zasebnemu partnerju," je razložil Kidričevo: šola Cirkovce 498.893 Poljčane: šola Kajetana Koviča 405.629 Sveta Trojica: šola in vrtec 322.365 Sveta Trojica: poslovna stavba 256.188 Trnovska vas: šola 353.364 v Jfc.jit',, Vir: občina Kidričevo Foto: MZ Na objektu OŠ Cirkovce bodo sanirali tudi vlago in prebarvali del fasade. Gre za dela, ki niso upravičeni stroški investicije, zato jih bo občina pokrila iz lastnih proračunskih sredstev. Napast in dodal, da bodo glavnino del izvedli med letošnjimi poletnimi počitnicami, dokončali pa do začetka kurilne sezone 2018-19. V skupnem javno-zasebnem projektu energetske prenove objektov bodo poleg šole Cirkovce obnovili šole v Poljčanah, Trnovski vasi in Sveti Trojici, kjer bodo obnavljali tudi vrtec in poslovno stavbo. Sprva je kot parnerica v projektu sodelovala tudi občina Dornava, ki je med pogajanji o pogojih in ceni obnove od skupne investicije odstopila. Župan Rajko Janžekovič se predvsem ni strinjal z obračuni, ki jih je podal in predstavil zasebni partner. Pravi, da bodo energetske obnove v prihodnje izvedli sami v skladu z razpoložljivimi lastnimi proračunskimi sredstvi. „Zakaj ne gremo skupaj s konzorcijem? Ker vemo približno, koliko kaj stane in ker vemo, koliko je ena plus ena," je na kratko o izstopu iz konzorcija povedal župan Janžekovič. Mojca Zemljarič torek • 6. februarja 2018 Podravje Štajerski 7 V# «1 siril saj jih je bila večina bila preglasovana s sedmimi glasovi proti in enim (njenim) za. V nekaterih primerih, ko tudi sama Ojstrškova ni znala pojasniti, kaj oz. zakaj je določeno spremembo (denimo statuta) predlagala, je kar na sami seji umaknila svoj predlog. Za takšna pojasnjevanja, vstavljanje dobesedno pik in vejic, je svet zavoda na ponedeljkovi seji porabil približno uro časa. Tudi ko so te težave razdelali, je omenjena članica sveta vztrajala, da Statut doma tako in tako ni veljaven, saj da ga ni potrdilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. A to isto je podalo pisno obrazložitev, da Statute sprejemajo sveti zavoda in jih ministrstvo več ne potrjuje. Bodo vendarle uredili problem s sončnimi elektrarnami? O težavah, ki so jih imeli v Domu upokojencev Ptuj, ker jim vlada RS ni želela potrditi Akta o ustanovitvi, saj so vanj nameravali vnesti nekatere nove dejavnosti, ki jih sicer že izvajajo, smo poročali večkrat. Največja težava je nastala zaradi proizvodnje električne energije. Sončne elektrarne so dejansko postavljene brez nekaterih potrebnih soglasij, zato so to nepravil- Za nepremičnine, kijih upravlja ptujska bolnišnica, bodo plačali odškodnino Med načrtovanimi investicijamije tudi izgradnja novih kapacitet na območju, kije še trenutno v upravljanju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Znano je, daje bila to ideja, ki stajo vodstvi obeh zavodov skušali speljati že dalj časa in na ta način med drugim ptujski bolnišnici zagotoviti sredstva za lastni delež, potreben za izgradnjo urgentnega centra. A kot vse kaže, bodo kljub izmikanju in iskanju izgovorov nekaterih ministrstev zadeve vendarle urejene. Pravica upravljanja naj bi se že kmalu iz ptujske bolnišnice prenesla na Dom upokojencev. Ta bo v zameno za prenos pravice plačal odškodnino v višini 634.000 evrov. Bo pa najbrž gradnja na tem mestu precejšen zalogaj, investicijo bi namreč lahko podražile arheološke raziskave, ki so na tem območju nujno potrebne. nost v vodstvu Doma želeli urediti. Doslej so bile aktivnosti neuspešne, a kot je zatrdila Jožica Šemnič-ki, direktorica Doma upokojencev, imajo informacije, da bodo te stvari zdaj le urejene. V roku nekaj tednov naj bi vlada zadevo obravnavala in tako kot že prej pri nekaterih drugih zavodih vendarle dovolila, da se v akt vnese tudi proizvodnja električne energije. 13 milijonov čaka na računu, da se pričnejo investicije ... Že decembra lani je svet zavoda obravnaval osnutek Strategije razvoja Doma upokojencev Ptuj 2018-2022. Gre za izjemno pomemben dokument, od katerega bodo odvisne tudi vse investicije naslednjih let, pa tudi poraba sredstev, ki jih imajo na računu. Kot izhaja iz Strategije, se predvideva širitev kapacitet doma: izgradnja 341 novih mest in preureditev dodatnih 80 mest. Pri slednjih gre za dvoposteljne sobe, ki jih nameravajo preurediti v enoposteljne. Cilj, ki ga po besedah Šemničkijeve zasledujejo, je, da vsaj polovici stanovalcev omogočijo bivanje v enoposteljnih sobah. A tudi pri tem se je odzvala Ojsterškova, ki je imela s seboj tudi poenostavljeno finančno analizo. Po izračunih, ki jih je predstavila, bi 341 dodatnih postelj, kolikor jih bodo skupaj uredili, pomnoženo s 45.000 evri (to je predviden povprečni znesek urejanja enoposteljne sobe), pomenilo 15 milijonov evrov. Dom pa ima na računu „le" 13 milijonov evrov! Zanimalo jo je, kje bodo dobili preostala sredstva za realizacijo zastavljenih ciljev. Šemničkijeva je pojasnila, da gre za investicije, ki se bodo izvajale več let, predvidoma pet do sedem. Tudi znesek 45.000 evrov bojda še ni dokončen, uporabljeno je le povprečje, ki ga je, kot pravi direktorica, izračunala Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Pri navedenih investicijah v Strategiji, pa sta člana sveta Franc Ko-dela in Žarko Markovič pogrešala terminski plan in okvirno oceno posameznega projekta (Žabja vas, dograditev Juršinci, kjer bo novih 71 mest ...). To bo Šemničkijeva morala pripraviti do naslednje seje. Če poslujejo s primanjkljajem, od kod na računu toliko denarja? Zelo jasno in umestno vprašanje pa je vodstvu Doma zastavila predsednica sindikata Simona Zajšek, in sicer če Dom posluje s primanjkljajem, zaradi česar se tudi cene za stanovalce višajo; kako je možno, da je na računu že kar 13 milijonov evrov. Šemničkijeva je odgovorila zelo kratko, da gre za presežke iz preteklih let in amortizacijo ter da tekoče poslovanje ni povezano s tem. Zavrnili pa so člani sveta predlog oz. vlogo Zdravstvenega doma Koper, ki je želel imeti v koprski enoti referenčno ambulanto. Menili so, da stanovalci od tega ne bodo imeli koristi, še več, da bi to bilo moteče ter da zato takšna dejavnost ne sodi tja. Zanimivo, pri tem sklepu so bili celo soglasni. Dženana Kmetec Ptuj • Zaplet zaradi pravil Unesca Zakaj kurenti letos ne smejo uporabljati Unescovega logotipa Ptuj, Spodnje Podravje in tudi Slovenijo je novica o tem, da so kurentovi obhodi po dolgih letih prizadevanj vendarle uvrščeni na reprezentativni seznam Unescove nesnovne dediščine človeštva, navdahnila s ponosom. A so pravila uporabe UNESCO logotipa striktna, in ker čas tokrat ni bil naš zaveznik, se ga na Kurentovanju 2018 ne sme uporabljati. S pričakovanjem, da bomo to razglasitev ponosno lahko obesili na velik zvon, se je začelo tudi letošnje Kurentovanje. Zato je bilo toliko bolj nerazumljivo, da se logotip Unesca ni pojavil na nobenem promocijskem materialu 58. Kuren-tovanja. Na slovenskem Uradu za UNESCO so pojasnili, da je uporaba logotipa možna samo v primerih, ko vpisana enota pridobi UNESCO pokroviteljstvo nad posameznim dogodkom ali projektom za določen čas trajanja. Da se ta logotip lahko uporablja, je treba pripraviti utemeljeno vlogo za pridobitev pokroviteljstva. Toda letos je za to enostavno zmanjkalo časa. Obhodi kurentov so se namreč na omenjeni seznam vpisali v začetku decembra lani, vloga za pokroviteljstvo pa mora prispeti na UNESCO vsaj tri mesece pred načrtovano aktivnostjo. Raba logotipa »pod pokroviteljstvom UNESCO - ICH« v skladu s pravili njihove svetovne mreže zato na Kurentovanju 2018 ni bila mogoča. Na Zavodu za turizem Ptuj poudarjajo, da bodo vlogo za pridobitev pokroviteljstva in s tem rabo logotipa za prihodnje Kurentovanje 2019 nedvomno vložili. Prav tako bodo vloge morali vlagati za vsak drug dogodek, kjer bodo želeli izpostaviti UNESCO pokroviteljstvo. Dženana Kmetec REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO |[H Organizacija Združenih narodov za liobraievanie, /fl.inosl in kulturo | r! a 1 J ' O' * Čas tokrat ni bil naš zaveznik, a na Zavodu za turizem Ptuj obljubljajo, da bo prihodnje leto ob vseh logotipih tudi tisti zelo pomemben, Unescov. Foto: CG rr 1 • 1 • v v Zgodovina - smetisce za voluharje Foto: Črtomir Goznik Ptujski grb z letnico 1932, ko je bila dokončana ureditev nove ptujske tržnice, ki ga je v vseh teh letih spregledal tudi marsikateri Ptujčan. Sedem katalp na ptujski tržnici je padlo kljub velikemu nasprotovanju ljudi, na drugi strani bo oz. je že (skoraj) padlo 180 dreves, ki so desetletja rasla na starem mestnem pokopališču, pa skorajda nihče ni zavpil; še manj pa je bila glasna stroka. Podobno zgodbo bi lahko zapisali tudi za nekatere obnove v območju varovanega starega mestnegajedra, kjer ta nekaterim dobesedno pije kri, drugi se nanjo požvižgajo in naredijo po svoje v smislu - kaj nam pa morejo. Ko je čez noč padla ambiciozno oblikovana meščanska vila arhitekta Dreja iz leta 1926, so bili krivi gradbeniki, ker naj bi jo „pomotoma" podrli. Nihče ni bil kaznovan, kot tudi ne bo, ker na območju mesta vidno propadajo nekatere eminentne stavbe, najvidneje v tem trenutku stavba, v kateri domuje Upravna enota Ptuj, z močno razgibano neorenesančno fasado. V Budini pa, oddaljeno od vsakodnevnega vidnega okolja - nekdanji vodni grad, v mestnem jedru pa še Dravska 10 z značilnimi oboki, edina takšna stavba v mestu, in seveda nesojeni tehnični muzej mesta - stavba nekdanjega Koteksa, prav tako na naslovu Dravske ulice. Vprašanj, ki se porajajo ob tem brezbrižnem odnosu do stavb na varovanem območju starega mestnegajedra, je veliko, še najmanj pa je odgovorov, ker naj bi bili vsi v veliki meri povezani z denarjem, ki ga ni, manj pa z odločnostjo in vztrajnostjo stroke, kije mesto neprestano opominjala in opozarjala, daje Ptuj kulturni spomenik, ki zahteva svoje. Medtem ko je mesto v zadnjih desetletjih napisalo vrsto dokumentov o tem, kako bo razvijalo mestno jedro, bi morali hkrati napisati tudi (dodatne) dokumente o varovanju kulturnih spomenikov. A kaj ko odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov za območje občine Ptuj, za samo mesto ga v vseh letih še nismo bili sposobni sprejeti, ni med obveznimi čtivi najvišjega oblastnega organa v občini, kot je tuja kontinuiteta skrbi in varovanja mesta ter prenosa oblasti iz enega v drugi mandat, da ne bi prihajalo do nerazumnih posegov. Ker če bi znali živeti z mestom, bi znali prepoznati tudi vse njegove prednosti v urejanju, predvsem pa bi imeli odgovoren odnos do vsega, kar so nam zapustili predniki. Stari Ptuj ni peskovnik za igrice in projekte, ki uničujejo njegove značilnosti. Zakaj mora pasti ograja ob tržnici, kije nekaj edinstvenega tudi zaradi tega, ker so ptujski tržni prostor po preselitvi na zdajšnjo mesto leta 1923 pomagali dokončati s Plečnikovim učencem in v zidu pustili „pečat" s podobo ptujskega mestnega grba, a verjetno ne zato, da bi danes vse to vrgli na smetišče zgodovine, ampak zato, da bi ga znali obvarovati. „To bi bilo tako, kot da bi predsednik Pahor zažgal državno zastavo...," je ob vsem, kar se dogaja okrog ptujske tržnice, dejal eden od ptujskih zgodovinarjev. Ptuj je velikega arhitekta Jožeta Plečnika za ureditev ptujske tržnice prosil leta 1929, to je v času, ko je urejal prvo in tretje dvorišče praškega gradu ter sprehajališče v Tivoliju. Ker sam ni imel časa, je priporočil svojega učenca, kije to delo tudi opravil. Kristina Šamperl - Purg je ob neki priložnosti zapisala, daje Ptuj torej želel sočasno z drugimi evropskimi mesti slediti trendom funkcionalnega in lepšega izraza svojega mestnegajedra. Spomnila je tudi, daje Plečnik za Ptuj tudi skiciral monumentalni spomenik za NOB. „Po spisih in spominu bo treba pobrskati, da bodo ugotovljeni razlogi, zakaj je Ptuj ostal brez spomenika, ki gaje naročil. Ostala pa so številna dela velikega mojstra v Pragi, na Dunaju, v Bogojini, Barju...!" Zagotovo, da ni Ptujčana, ki si ne bi želel lepšega in bolj urejenega mestnega trebuha, le prijaznejši bi lahko bili, brez velikih uničujočih posegov. Roko na srce, tradicionalnemu tržnemu prostoru smo se že pred leti odpovedali, iz leta v leto je tudi manj tržničarjev, dnevnih prodajalcev, še sejemske tradicije ne znamo modernizirati, kaj šele, da bi v mesto pripeljali nove tržničarje, takšne, ki bodo obiskovalcem prodajali tradicijo tega okolja, domače, ne pa uvoženega kiča. Če bi že kaj v mestu moralo pasti, so to po tolikih letih še vedno nekateri „začasni" objekti, ne pa nekaj, kar daje temu staremu mestnemujedru patino ^ in ga postavlja pred druge. Veseljačimo pa lahko na drugih, ^ primernejših mestih, ker „moderniziran" prostor s preseljeno Z ponudbo z enega dela mesta na drugega sam po sebi ne prinaša - nove kakovosti, novega življenja: to lahko naredijo le ljudje, ki ^ v njem živijo in se z njim tudi krepijo, ki tudi poznajo sodobne p mestne izzive in priložnosti. ■ Majda Goznik 8 Štajerski Podjetništvo torek • 6. februarja 2018 Makole • Obnova dvorca Štatenberg Propad, Potemkinovo selo ali Dvorec Štatenberg v Makolah, ki gaje sredi 18. stoletja dal postaviti Ignacij Marija Attems za svojo poletno rezidenco, je videl tako dobre kot slabe čase (v zadnjih desetletjih predvsem slednje). Pred dobrima dvema letoma je kdove kolikič znova zaživel, vendar strokovnjaki zdaj opozarjajo na nepravilnosti. Med letoma 1980 in 1990 so dvorec zaprli, nato ga je z nakupom odrešilo slovenjebistriško podjetje Impol. V Štatenbergu naj bi zaživel hotel, a se računica nekako ni izšla. Leta 2012 so dvorec razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, a črke na papirju njegovega propadanja seveda niso zaustavile. Pred dobrima dvema letoma pa sta najemnika Tanja Šubelj iz Ljubljane in Florjan Sušnik iz Lukovice pri Domžalah, »grof in grofica Štatenberška«, baročnemu biseru vdihnila novo življenje. Čeprav v Makolah preživljata le konce tednov (čez teden se navadno mudita v dvorcu Rus v Lukovi-ci pri Domžalah), se je v dvorcu in obdajajočem ga parku veliko spremenilo. Uredila in v celoti opremila sta številne sobane; od lovske sobe, garderobe s šivalnico in bogate knjižnice do sob, posvečenih Francu Jožefu, Mariji Tereziji in Sissi. Uredila sta tudi nekaj zbirk: dva prostora sta namenila zgodovini podjetja Impol, spet v drugi sobi si je mogoče ogledati zbirko starih fotoaparatov, prastar inva- Okraski morajo vstran Vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Srečko Štajnbaher je povedal, da so zaradi objav v medijih januarja lani strokovnjaki na Štatenbergu opravili terenski ogled in poleg obnove kapele odkrili še več drugih nepravilnosti: »Pristojnemu inšpektoratu smo podali prijavo, kasneje je kazensko ovadbo okrožni državni tožilec zavrnil.« Sporna je tudi nova ureditev parkovne zasnove (najemnika dvorca sta povečala ribnik, postavila ograjo in sredi ribnika kip), ki jo bo po odredbi okoljske inšpekcije do aprila letos treba vrniti v prvotno stanje... lidski voziček ali ogromen filmski projektor in več kilogramov težke filmske kolute, uredila sta celo tipično jugoslovansko trgovino s prav vsem, kar sodi zraven ... Samooklicana grof in grofica sta povedala, da sta v Štatenberg pripeljala okoli 300 tovornjakov raznorazne opreme; dvorec je namreč po drugi svetovni vojni ostal skorajda povsem prazen. Tovornjaki so dovažali vse mogoče, od vratnih kljuk naprej: rezbarjeno beneško pohištvo, pa preproge, zavese, slike, muransko steklo, zofe in naslanjače, peči, nagačene živali in lovske trofeje, porcelanaste jedilne servise in jedilni pribor, pa tudi nebroj starih glasbil in glasbenih avtomatov ... Grof je pojasnil, da z grofico predmete kupujeta po bolšjih sejmih, včasih jima uspe rešiti kak kos, ki bi ga sicer vrgli stran. Haloze • V projektu Življenje traviščem pašna oprema že pošla Postavili bodo 80 kilometrov pašnih ograj S projektom Življenje traviščem bo za upravljanje s haloškimi travišči posameznikom, kmetijskim gospodarstvom, društvom in občinam vse do porabe sredstev na voljo za okoli 450.000 evrov različnih pomoči. Doslej je bilo daleč največ zanimanja za pašno opremo, kije nedavno v celoti pošla. Lani aprila so Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), PRJ Halo in Kmetij-sko-gozdarski zavod Ptuj na podlagi projekta Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji objavili javni poziv za vključitev v projekt Življenje traviščem (LIFE TO GRASSLANDS). Projekt zajema več sklopov in podsklopov: opremo za skupno rabo (gorske kosilnice, kosilnice z nitko, prikolice za prevoz živali), pašno opremo za drobnico, pašno opremo za govedo in osle, odstranjevanje za- rasti, sadike visokodebelnega sadnega drevja s pripadajočo individualno zaščitno opremo, pomladitveno rez visokodebelnih travniških sadovnjakov ter nakup in najem zemljišč. Oslov še ni bilo Za pašno opremo za drobnico, govedo in osle je bilo zanimanje tolikšno, da so sredi prejšnjega meseca razdelili prav vso; prijava za ta dva sklopa torej ni več mogoča. Direktor PRJ Halo, projektnega partnerja za podobmočje Haloze, Jernej Golc je povedal: »Do sedaj je prispelo 73 vlog kmetij, od tega za pašno opremo 68. Porabljena je že vsa predvidena oprema, kar pomeni 40 kilometrov ograje za drobnico in prav toliko za govedo in osle. Razdelili bomo žico, kole, električne pastirje, izolatorje in napajalna korita.« Poudaril je, da je z naravovarstvenega vidika najprimernejše dolgoročno upravljanje suhih travišč prav kombinacija pozne prve košnje s poznejšo ekstenzivno pašo. Aleksander Koren iz ZRSVN je povedal: »Po digitalizaciji in izračunu površin vključenih enot, ki sta sledila terenskemu ogledu površin za vsako posamezno vlogo, vse te površine suhih travišč za upravljanje s pašo znesejo okoli 120 hektarjev. Za 80 % teh površin je glede na interes kmetov predvidena paša govedi, za 20 % pa paša drobnice. Površine, kjer se pasejo osli, se v projekt do sedaj niso vključile.« Najmanj zanimanja so kmetje doslej pokazali za odkup in Na voljo še 2.100 sadik sadnega drevja S projektom Življenje traviščem naj bi na strminah suhih travišč na območjih Natura 2000 Haloze-vinorodne in Natura 2000 Boč-Haloze-Donačka gora zasadili 3.200 sadik dreves starih sadnih sort visokodebelnih sadovnjakov. Sadike, ki so jih pripravili v Kartuziji Pleterje, imajo ekološki certifikat. Aleksander Koren iz ZRSVN je povedal, da je bilo do sedaj porabljenih le 1.105 sadik: »To je presenetljivo malo. V Halozah je bilo namreč zaradi strmin in morebitnega plazenja tal gojenje visokodebelnih sadovnjakov običajno, danes pa propadlih sadovnjakov ljudje praviloma ne nadomeščajo. Interes po okusnih domačih sortah sadja za prehrano pa je med ljudmi vedno večji ... « Vsem zainteresiranim, ki bi želeli obnoviti sadovnjak ali na haloških strminah zasaditi novega, je sporočil: »Na voljo je še okoli 2.100 sadik: čez 1.200 sadik jablan, čez 550 hrušk, skoraj 170 češenj, nekaj manj kot 100 sliv, okrog 20 orehov, šest nešpelj, štirje skorši in par višenj.« Reja drobnice je u Halozah spet use bolj priljubljena. Za pomladitveno rez bo treba pohiteti Poleg pašne opreme je haloške kmete pri projektu Življenje traviščem doslej najbolj zanimala pomladitvena rez dreves visokodebelnih travniških sadovnjakov. Aleksander Koren iz ZRSVN je povedal: »Na tem podsklopu je do sedaj glede na že obravnavane in na terenu preverjene površine suhih travišč iz vlog porabljeno oz. rezervirano blizu 80 % predvidenega obsega obrezovanja.« Obrezovanje drevja bodo začeli prav v teh dneh. Zainteresiranim, ki bi se radi vključili v projekt, zato svetujejo, da pohitijo. najem zemljišč, zato so to projektno aktivnost realizirali z individualnim iskanjem zainteresiranih kmetij. Na javni poziv se je doslej prijavilo največ kmetij iz občin Cirkulane (blizu 20), je povedal Koren: »Prav tako je bilo primerljivo veliko število prijavljenih kmetij iz občin Žetale in Majšperk, sledita Videm in Podlehnik. Iz občine Makole se je prijavilo samo pet kmetij, vendar je v tej občini manj kot polovica ozemlja uvrščenega v območje Natura 2000 Boč-Haloze-Donačka gora.« Sklenil je, da bodo težili k porabi sredstev na vseh sklopih in podsklopih projekta: »Če pa bodo sredstva na posameznem podsklopu kljub temu ostala, jih bomo skušali preusmeriti na tiste sklope, za katere bodo kmetje izkazali največji interes.« Eva Milošič Foto: EM Foto: EM torek • 6. februarja 2018 Podjetništvo Štajerski 9 filmska kulisa Notranje dvorišče dvorca Štatenberg Oba sta prestala težke življenjske preizkušnje, zato si zdaj želita uživati. Svoj drugi dom rada po-kažeta obiskovalcem; ob koncih tedna imata določene ure vodenih ogledov, sicer se je za ogled mogoče dogovoriti po telefonu. Za obisk se dobro pripravita: zavrtita ročico kakšne glasbene omare, prineseta cvetje, prižgeta sveče in zakurita v kaminu. V Štatenbergu ima svoje prostore sicer tudi nekaj društev, poleti je ob koncih tedna odprta restavracija, v dvorcu se je celo mogoče poročiti ali v njem prespati. Streha je zamakala več let Pri dovažanju premičnega premoženja na Štatenberg se je začelo zapletati, je dejal Sušnik: »Ko so iz dvorca odnašali stvari, policije ni bilo. Je pa prišla, ko smo stvari vozili vanj ...« Ustavilo se je pri obnovi kapele v dvorcu, ki je leta 1910 pogorela, kasneje je zaradi poškodovane strehe začela še zamakati. Najemnika dvorca sta v lastni režiji, brez spomeniško-varstvenega soglasja obnovila ostrešje in kritino kapele, nato pa naročila še stropno konstrukcijo s poslikavami in nove podobe na mestu nekdanjih oltarnih slik. Strokovnjak za gradove, arhitekt in umetnostni zgodovinar Igor Sapač je pojasnil, da je trenutna podoba kapele drugačna od tiste, ki jo kaže ohranjena dokumentacija: »S prenovo smo dobili neko interpretacijo nekdanjega stanja, ki pa je na vsak način dejanje našega časa. Pri tem je problematično dejstvo, da so nekateri sledovi preteklosti zabrisani. Obnova tudi ni bila celovito doku- Desetletje iskanja Podpredsednik upravnega odbora skupine Impol (lastnice dvorca Štatenberg) Vladimir Leskovar je opozoril, da obstoj ni zabetoniranje ali zamrznitev v nekem trenutku: »Obstoječe stanje se torej ne le vzdržuje, temveč tudi nadgrajuje. To seje dogajalo skozi vso zgodovino, tudi Štatenberg so ves čas spreminjali. Pregrajevali so ga tako, da se gaje dalo v vsakem trenutku uporabljati oz. seje v njem lahko kakovostno živelo.« Pojasnilje, da so v podjetju Impol po tem, ko so nad zamislijo o hotelu obupali, več kot deset let na vseh koncih in krajih intenzivno iskali ljudi, ki bi bili v dvorec pripravljeni vložiti svoje delo in delno tudi svoja sredstva: »Kaj ima Impol od tega dvorca? Enkrat letno v njem pripravimo Impolijado, srečanje zaposlenih. Želimo samo, da dvorec živi. Tisti pa, ki se pri tem angažirajo, naj od tega nekaj imajo.« Poudaril je, da se je v zadnjih letih dvorec precej obnovil: »Odpravile so se stvari, ki so se skozi desetletja kopičile in grozile, da bo dvorec utrpel nepopravljive poškodbe. Če bi Štatenberg ostal zaprt še deset let, bi se ga tretjina zdaj že krepko rušila...« Sklenil je: »Impol je družbeno odgovorno podjetje, a je podjetje. Nihče ne more pričakovati od nas, da bomo za dvorec skrbeli tako, da bomo imeli z njim same stroške in izgubo; to nam zakonodaja celo prepoveduje. Zato pričakujemo, da nam strokovnjaki ne bodo samo postavljali prepovedi, ampak nudili strokovno pomoč.« mentirana, da bi bilo kdaj kasneje te posege še mogoče revidirati.« Opozoril je, da je dopolnjevanje takih fragmentov izjemno kočljiva in odgovorna naloga: »Prišli smo do nivoja, ko stroka nima več prave vrednosti. Vsak lahko namreč malo 'pogugla' in vse naredi sam.« Da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje odnosov in povezali stroko, lastnike in najemnike dvorca ter širšo javnost, so v Slovenskem konservatorskem društvu v okviru evropskega leta kulturne dediščine na Štatenbergu pripravili okroglo mizo o problematiki ob- nove dvorca. Predsednik omenjenega društva Srečko Štajnbaher je povzel: »Skušamo se pogovarjati, se poslušati in tudi slišati.« Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je lastnike in najemnika dvorca pozvala, da se s stroko posvetujejo že pred nameravanimi posegi, ne šele potem, ko so dela že končana: »Seveda gre svet naprej, ampak s strokovnjaki. Dobre zgodbe lahko delamo skupaj. Odločiti se moramo, ali bomo Štatenberg pustili propasti ali iz njega naredili filmsko kuliso ali Potemkinovo selo.« Vsi sodelujoči v razpravi so se strinjali, da tako državnega kot evropskega denarja za obnovo kulturne dediščine (sploh v tej finančni perspektivi) drastično primanjkuje. Samo o tem, ali je grajske stavbe bolje pustiti propasti ali jih nestrokovno in kolikor je mogoče poceni obnoviti, so se mnenja kresala . Eva Milošič Podravje • Viški mleka v Evropi pritiskajo na odkupno ceno Ptujčani med največjimi odkupovalci mleka v državi Mlekarska zadruga Ptuj je lani beležila zelo dober poslovni rezultat. Pri prireji mleka so beležili 3,2-odstotno rast, prihodki od trgovanja z mlekom so se v primerjavi z letom 2016 povišali za 24 odstotkov. »Skupno smo ustvarili 25,6 milijona evrov prihodkov, kar nas uvršča med deset največjih zadrug v slovenskem prostoru in največje odkupovalce mleka na tem prostoru. Z odkupom in prodajo mleka smo pridelali 20,5 milijona evrov prometa. 2,9 milijona evrov so znašali prihodki od prodaje reprodukcijskega materiala. Konec leta smo 150.000 evrov, ki bi sicer končali v dobičku, razdelili med pridelovalce. Po litru mleka so od oktobra do decembra prejeli dodatnih 2,5 centa plačila. Po slabem letu 2016 je bilo leto 2017 glede odkupnih cen za pridelovalce bistveno boljše. Pomemben korak, ki smo ga v 2016 naredili, je bil kapitalski vstop v Pomurske mlekarne. Če se v naši hiši ne bi odločili za to potezo, Pomurske mlekarne verjetno ne bi preživele. Danes so Pomurske mlekarne eden izmed naših najboljših kupcev. Lani smo Mlekarski zadrugi Ptuj pripojili še Pomursko mlekarsko zadrugo, tako da združujemo pridelovalce mleka z območij Podravja, Koroške in Pomurja. Zadruga je imela v letu 2017 830 aktivnih članov, odkupili smo dobrih 65 milijonov litrov mleka. Takšen rezultat nas med mlekarskimi zadrugami v slovenskem prostoru postavlja na vodilno mesto. Povprečna izplačana cena pridelovalcem v 2017 je bila 31,6 centa po litru mleka in je bila višja kot leto prej. Najnižja odkupna cena je bila januarja, okrog 29 centov, in najvišja decembra - do 35 centov. Naša prednost je tudi, da nismo odvisni samo od enega ali dveh kupcev. Konstantno jih imamo okrog šest, sedem. To nam daje boljše izhodišče pri pogajanju za ceno, ker se lahko odločimo za tistega, ki ponudi najvišjo ceno. Po kriteriju bakteriološke kakovosti so kmetje lani pridelali blizu 87 odstotkov mleka ekstra kakovosti ter dobrih deset odstotkov prvega kakovostnega razreda. Žal so še vedno težave s preseganjem somatskih celic, in sicer v desetih odstotkih. Kar pa ni dobro,« je na nedavnem strokovnem srečanju s pridelovalci mleka povedal direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Foto: Črtomir Goznik Direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič se bo s člani Zadruge na rednem letnem občnem zboru v restavraciji Pan v Kidričevem srečal 16. marca. Seznanil jih bo z rezultati poslovanja v lanskem letu ter predstavil cilje in načrte za letos. Ponudba mleka na trgu EU trenutno večja od povpraševanja Po lanskem poslovno zelo uspešnem letu se letošnje ni začelo najbolj optimistično. »Iz vseh strani čutimo pritisk na znižanje cen, kar je posledica viškov mleka na trgu EU. Velike države, kot so Nemčija, Poljska, Češka, so povečale prirejo mleka. Povsod ga je več, kot ga kupci potrebujejo. Povpraševanje po mleku je, ampak so viški ponudbe, ki ustvarjajo pritisk a eno. Novembra lani je bilo na območju EU pridelanega največ mleka v zadnjih štirih letih. Glede na viške bodo razmere na področju cenovne politike odkupa mleka vsaj do sredine leta nestabilne. Ob ugodnih napovedih za poletno turistično sezono na območju Sredozemlja ter posredno povečano porabo mleka in mlečnih izdelkov pričakujemo povečanje povpraševanja. Maja, junija in julija bi se že moral trend obrniti navzgor. Upamo, da nam bo uspelo odkupno ceno za naše pridelovalce ustrezno regulirati. Predvidevamo, da do nove mlečne krize ne bi smelo priti. Pozitivno je, da je na svetovnem tržišču povpraševanje po mlečnih izdelkih (sirih, jogurtih, steriliziranem mleku) dobro in se še povečuje. Enostavno imamo težavo, ker smo v obdobju, ko je povpraševanje po mlečnih produktih najnižje, količin mleka v ponudbi pa je veliko,« dodaja Petrovič. Da bodo lahko šli kmetje na čim lažji način skozi nekajmesečno obdobje negotovih odkupnih cen, bo zadruga poskrbela za ugodne pogoje nakupa reprodukcijskega materiala: »Ne moremo zagotoviti, da bo cena najugodnejša. Bomo pa zagotovili kar se da konkurenčno ceno ter možnost obročnega odplačevanja. Zadruga je v dobri kondiciji, poslujemo dobro. Trudili se bomo, da bo tudi v prihodnje tako.« Mojca Zemljarič Foto: EM Foto: EM 10 Štajerski V središču torek • 6. februarja 2018 Destrnik • Proračun županu Vindišu ponovno padel v vodo Pri Urbanu se politična temperatu Svetniki občine Destrnik na seji minuli četrtek v prvem branju ponovno niso potrdili proračuna za letošnje leto. Rdečo luč so sedaj za p Župan Vladimir Vindiš je v uvodni predstavitvi dejal, da je želja pri sestavi proračuna veliko. Z dokumentom, kot ga je pripravil za javno obravnavo, pa da se zagotavlja kontinuiteta dela občine. Večjih investicij po županovih besedah ni moč načrtovati, saj evropska sredstva občinam še vedno niso na voljo. Višina načrtovanega proračuna je 2,6 milijona evrov, prihodki in odhodki so uravnoteženi. Prvi se je v razpravi o proračunu oglasil svetnik Bojan Potrč iz Liste za Urban. Dejal je, da načrtovani prihodki preveč temeljijo na predvideni prodaji premoženja, preveč je nedefiniranih odhodkov, predlagani proračun po njegovem mnenju ne zagotavlja razvoja. »Sprašujem se o smiselnosti obstoja organa občinskega sveta, če je proračun sestavljen izključno po volji župana. Ali naj sploh kaj predlagamo, če naši predlogi niso slišani. Proračun po mojem mnenju ni primeren za javno obravnavo,« je poudaril. www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Župan bi enkrat splošno, drugič konkretno Neodvisni svetnik Ivan Zorec je zastavil vprašanje, zakaj v proračunu ni postavke za ureditev mostu, ki jo je predlagal. Župan Vindiš ga je ostro prekinil in dejal, da vprašanja o specifičnih postavkah ne sodijo v razpravo pri prvem branju proračuna, ki da mora biti splošna. Zorec je nato samo še dodal, da proračun ni varčno naravnan in je po njegovem mnenju neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Temu je pritrdila še svetnica Urša Zver (SDS). Tudi svetnika Žiga Volgemuta (SMC) je zmotilo, da je preveč postavk med odhodki, vezanih na prihodke od prodaje premoženja: »Minula leta s prodajo nismo bili najbolj uspešni. Zato dvomim, da je moč pričakovati načrtovane prihodke.« Silvo Horvat (SDS) je razpravo začel takole: »Če ne smem nič konkretno vprašati, bom samo povedal, da proračun ni primeren za javno obravnavo in je premalo investicijsko naravnan.« »Ne da ne smete nič vprašati. V skladu s statutom je razprava splošna. Podrobno bomo razpravljali po odborih in komisijah,« je ponovil župan Vindiš. Svetnik Horvat je izpostavil, da se po njegovem mnenju za nekatere postavke namenja preveč in za druge premalo denarja. Župan je zastrigel z ušesi in svetnika pobaral: »Samo malo, samo malo ... To pa zdaj hočem konkretno. Na katerih postavkah je denarja preveč?« »Rekli ste, da ni dovoljeno konkretno, ampak lahko samo splošno . Na primer: med drugim so previsoki materialni stroški občinske uprave. Občina Dornava, ki je po velikosti primerljiva z našo, ima za letos načrtovane materialne stroške v višini 65.000 evrov, naši so za 20.000 evrov višji. Če gledamo nazaj, vsa leta za te stroške plačujemo preveč,« je odgovoril Horvat. Nadaljevala je Elizabeta Fras, SDS: »Res je, da je proračun vreča, ki ima dno. Župan je nekatere naše predloge upošteval, drugih ne. Vse tri ceste, ki so za letos v načrtu, so predvidene na osnovi prihodkov od prodaje premoženja. Bojim se, da iz tega ne bo nič. Predlagam, da poiščemo po proračunu, kje se da še kaj privarčevati. Vsaj eno od treh cest, ki smo jih predlagali, je treba urediti. Naša prioriteta je kanalizacija. Imamo težave s pokopališčem, lahko bi uredili žarna polja, ki ne zavzamejo veliko prostora. Tudi jaz menim, da so materialni stroški v proračunu previsoki.« »Kam bomo pokopavali? Na Rogoznico?« Majda Kunčnik iz Liste za Urban je opozorila, da je po njenem mnenju gradnja kanalizacije na Drstelji utopija. »Primerljive občine na gričevnatem območju ne gradijo kanalizacije, ker to ni finančno smotrno. Gradijo jo občine na ravnici. Med seboj se gremo nekih protokolov in drug drugemu mečemo polena pod noge. Govorite, da bi moral biti proračun bolj varčno naravnan. Zahtevali ste, da se celovita obnova pokopališča umakne iz proračuna. Sedaj predlagate cenej- Majšperk • Z 32. redne seje občinskega sveta Kmalu vsaj 20 novih delovnih mest Majšperški občinski svet je na zadnji seji potrdil idejno dokumentacijo za širitev in ureditev poslovne cone Majšperk-Breg in za gradnjo regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju. Od letos do maja prihodnje leto naj bi zgradili vso potrebno infrastrukturo za delovanje poslovne cone; zgradili naj bi cesto znotraj cone, ob njej postavili javno razsvetljavo, zgradili vodovod od glavnega voda do poslovne cone in telekomunikacijsko omrežje do poslovne cone, prestavili električni daljnovod z gradbenih parcel cone in postavili betonsko ograjo, ki bi cono ločevala od preostalega dela naselja. Vrednost investicije znaša 219.600 evrov z DDV, od česar naj bi občina primaknila 39.600 evrov, preostanek pa Evropski sklad za regionalni razvoj (seveda le, če bo projekt v načrtu razvojnih programov potrjen). Županja Majšperka Darinka Fakin je pojasnila, da je občina že pred časom v industrijski coni kupila dodatno zemljišče: »Poskušali smo najti nekoga, ki bi želel del svoje poslovne dejavnosti preseliti tja. Nedavno smo ga našli, trenutno z njim potekajo intenzivni pogovori oz. že kar prve zaposlitve. Ta podjetnik naj bi začel najprej kot najemnik v podjetju Albin Promotion, v roku leta ali dveh pa naj bi v industrijski coni Majšperk-Breg zgradil svoj poslovni objekt.« Izvedeti nam je uspelo le, da gre za tuje podjetje. Katero, županja Majšperka za zdaj še ni želela razkriti, je pa poudarila: »Nov investitor je zagotovil 20 Z v • v marcem dražja pomoč družini na domu Majšperški občinski svet je na predlog Centra za socialno delo (CSD) Ptuj zvišal ceno storitve socialne oskrbe na domu. Nespremenjena je bila od leta 2013 in je ob delavnikih znašala 15,98 evra na uro, s 1. marcem pa bo začela veljati nova cena 17,85 evra na uro. Razliko do polne cene storitve ob delavnikih bo majšperška občina kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna v višini 68,71 % (po Zakonu o socialnem varstvu je sicer razliko dolžna kriti v višini vsaj 50 %). Na CSD Ptuj so pojasnili, da je podražitev posledica dvig plač socialnim oskrbovalkam. novih delovnih mest, mislimo pa, da jih bo vsaj 40.« Za več potovanj s kolesom Osem občin Spodnjega Podravja (Mestna občina Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Dornava, Juršinci in Gorišnica) načrtuje vzpo- stavitev celovite mreže kolesarskih povezav, ki bi omogočala dnevna potovanja občanov na delo in izobraževanje, tudi med posameznimi občinami. Pripravljavci idejne dokumentacije so namreč poudarili, da je delež potovanj s kolesom v teh občinah še vedno precej nizek. Najizrazitejša so prav dnevna potovanja na Ptuj iz smeri zahoda, torej tudi Majšperka. S projektom naj bi vzpostavili kolesarske povezave tam, kjer jih še ni, na obstoječih kolesarskih povezavah odstranili ovire ter postavili oz. zarisal ustrezno signalizacijo. Predvideli so štiri prometne povezave, med njimi tudi odsek Ptuj—Hajdina-Kidri-čevo-Majšperk. V majšperški občini bi uredili okoli 5,6 kilometra kolesarskih poti: od križišča Podlože do mostu čez Polskavo (0,9 kilometra), od območja Vrhe do križišča Podlože (1 kilometer), skozi Vrhe (1 kilometer), od Majšperka do območja Vrhe (1,1 kilometra) in od Brega do Majšperka (1,6 kilometra). Vrednost celotne investicije vseh občin po stalnih cenah brez DDV znaša slabih 11 milijonov evrov, samo v občini Majšperk bi stroški projekta znašali 1.266.548 evrov. Eva Milošič Spodnje Podravje, Slov Ob pesmih Prešernov dan je osrednji sle počastili natanko 169 let po n Majšperški občinski svet je obe idejni dokumentaciji potrdil soglasno in brez večje razprave. V Spodnjem Podravju se bodo zvrstili številni kulturni dogodki in proslave. Občina Gorišnica in Osnovna šola Gorišnica bosta kulturno prireditev pripravili 7. februarja ob 18. uri v Športni dvorani Gorišnica. Občina Hajdi-na in Zveza kulturnih društev občine Hajdina sta proslavo pripravili že minuli petek v Domu krajanov Skorba. Osnovna šola in vrtec Ivanjkovci bosta prireditev ob Prešernovem dnevu pripravila danes, 6. februarja, ob 17. uri v dvorani Krajevne skupnosti Ivanjkovci. Proslavo bodo 7. februarja ob 19. uri pripravili tudi v Domu kulture Lenart. Občina Markovci in Osnovna šola Mar-kovci bosta proslavo pripravili danes ob 17. uri v markovski večnamenski dvorani. Praznovali bodo tudi v Maj-šperku: Kulturno-prosvetno društvo Stoperce bo v sodelovanju z domačimi kulturnimi društvi, Osnovno šolo Majšperk in šolo umetnosti Art Nova osrednjo občinsko proslavo pripravilo 7. februarja ob 19. uri v kulturni dvorani Kulturno-poslovnega centra Majšperk. Proslava občine Ormož bo 7. februarja ob Ob Fr pra sve Na prosla vseslo »Veni in so g sloven smo S ne raj obletn življen Na v Can držav prizna umetn sklada prosla strošk pripra medic nastop Foto: EM torek • 6. februarja 2018 V središču Štajerski 11 ra stopnjuje V > V 1 • v 1 > v roracun prižgali ze arugic. Z desne: Žiga Volgemut, Urša Zver, Robert Arnuš, Silvo Horvat in Elizabeta Fras šo različico. Pa ste pri tem pomislili, da dodatne stroške, ki bi nastali na primer s pripravo dokumentacije in še s čim. Menite, da bi bila žarna polja res tako poceni? Kdo smo mi v občinskem svetu, da bomo ljudem odrejali, naj se odločajo za žarne pokope? Ali kaj? Naj se naše ljudi pokopava na Rogoznici na Ptuju? Žarni zid za naše pokopališče ni celostna, temveč delna rešitev. Prepričana sem, da bi izvajalec dela opravil za nižjo ceno, kot je projektantska ocena. In če že govorimo, kaj je drago in kaj ne - mi svetniki smo za to občino predragi! Zadnjič smo prišli, dali tri pripombe o tistih kanglah za smeti, šli in pobrali sejnine.« Frasova kritike o tem, da svetniki samo poberejo sejnine in gredo, ni mogla sprejeti: »Vso gradivo predelam, za seje se pripravim. Za lani sem prejela nekaj manj kot 400 evrov neto sejnin. Tega ne ocenjujem kot tako visok strošek za občino.« Svetnica Zverova je dodala, da so se lani svetniki srečali samo na štirih sejah. Proračun gladko zavrnili Pred glasovanjem, po vroči in burni razpravi, se je k besedi prijavil podžupan Branko Horvat, Lista za Urban: »Kar se tiče proračuna, se moramo zavedati, da delamo občini in občanom škodo. Sedaj teče financiranje po dva-najstinah. Pozivam, da se streznimo in damo proračun v javno obravnavo. Pa lahko tekom javne obravnave še podate predloge za spremembe. To izvajanje na prejšnji in današnji seji je čisto zajebavanje in nič drugega. Na te besede se je ostro odzvala Frasova: »Žali se nas, da je to zajebavanje. Ker ni. Krepko je treba preštudirati, kaj bomo s proračunskimi sredstvi naredili. Lani je veliko stvari, ki so bile v proračunu, ostalo nerealiziranih. Prepričana sem, da bi se z varčevanjem na določenih postavkah dalo najti dovolj denarja, da bi zagotovili izgradnjo vsaj ene izmed cest.« Glede na razpravo je bilo glasovanje o predlogu proračuna pričakovano: večina proti. Župan, ki se je v razpravi kar nekaj razburil in povzdignil glas, je umirjeno dejal: »Ne vem in ne razumem, kaj bi, kje naj vzamem denar, da bi zadostil vsem željam.« Svetnike je pozval, naj mu te dni posredujejo predloge, ki naj jih uvrsti v proračun. Medtem ko se je župan na rezultat glasovanja odzval umirjeno, pa je svetnica Kunčnikova kar malo poskočila na svojem stolu in glasno pripomnila: »No, tako, gremo domov, pa sejnino poberimo! Absurd.« Mojca Zemljarič Z leve: Anton Sever, Milan Kuri, Ivan Zorec in Bojan Potrč Župan po oficirsko:»Tega ne dovolim, vzamem vam besedo, na mene ni replike...« Destrniški župan, kije opravljal delo poklicnega vojaka, je malo vojaške taktike in komunikacije prinesel tudi s seboj na občino in občinski svet. Na tokratni seji smo kar nekajkrat slišali njegov diktat, kako naj bi govorili svetniki. Na primer, da mora biti razprava o proračunu samo splošna, kaj dovoli in česa ne, pa kako komu vzame besedo... Ali pa da mu razpravljavci ne smejo replicirati. Svetnika SLS Antona Severa je zmotilo, da občinski svet ni vedel nič o dosedanji prodaji občinskih nepremičnin. To so izvedeli iz poročanja Štajerskega tednika. »Sprašujemo se, kam je šel denar od prodaje.« Župan mu je vskočil v besedo: »Gospod Sever, samo malo... Podatki so bilijavno objavljeni in ne govoriti, da niste bili obveščeni. Če niste prebrali, je to vaš problem. Vzamem vam besedo, ker ne dovolim, da me žalite!« »Saj vas ne žalim...,« seje branil svetnik, župan pa nadaljeval: »To govorite, kot da jaz prikrivam...« Medtem ko župan kar nekaj svetnikom v razpravi več ni dovolil niti govoriti, pa je svetnica Majda Kunčnik po drugi strani lahko vsakemu, s katerim se ni strinjala, skočila v besedo. Tudi Silvu Horvatu. Taji je nazaj zabrusil: »Ti sploh kaj spoštuješ pravila? Ti lahko govoriš, ostali pa smo bedaki.« Neodvisni svetnik Ivan Zorec je ocenil, da župan seje ne vodi pravično: »O pokopališču so govorili pol ure, jaz pa nisem smel vprašati niti o mostu. Hvala lepa za takšno vodenje seje.« Foto Foto: MZ Foto: MZ menija • Prešernov dan h bodo postregli Julijine rezine in Prešernov čaj )venski kulturni praznik, od osamosvojitve Slovenije naprej tudi državni praznik in dela prost dan. Kako bomo spomin na pesnika Franceta Prešerna ijegovi smrti? ) obletnici smrti anceta Prešerna aznujemo od druge etovne vojne Ministrstvu za kulturo (MK) so povedali, daje iva ob obletnici smrti Franceta Prešerna prvič postala venska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941: iar pa je bil tedaj to praznik vseslovanske enotnosti ja praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik iske kulture praznuje od leta 1945 naprej.« Zakaj lovenci za praznik izbrali datum pesnikove smrti in e rojstva, sicer niso znali pojasniti, so pa dejali: »Ob lici smrti se spominjamo njegovih del, njegovega ja.« predvečer kulturnega praznika ob 20. uri bodo karjevem domu v Ljubljani pripravili osrednjo no proslavo, na kateri bodo slovesno podelili najvišja mja Republike Slovenije za dosežke na področju losti; Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega x. Na MK so povedali, da bodo za produkcijo ive porabili okoli 39.000 evrov bruto: »To vključuje :e avtorstva proslave, nastopajočih, tehnične ve, sprejema in drugega (npr. dežurstvo ekip nujne inske pomoči, poštnina za vabila itd.). Za honorarje pajočih je predvidenih približno 9.000 evrov bruto.« 18. uri v Domu kulture Ormož. Osrednja slovesnost Mestne občine Ptuj bo 7. februarja ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Tudi občina Žetale bo proslavo pripravila na predvečer praznika ob 19. uri v večnamenski dvorani Žetale. Praznovanju se bodo pridružili v Pokrajinskem muzeju Ptuj -Ormož; na kulturni dan bodo omogočili brezplačen ogled muzejskih zbirk na ptujskem gradu ter razstav v Miheličevi galeriji in Salonu umetnosti. V slavnostni dvorani ptujskega gradu bodo ob 11. uri odprli novo stalno razstavo in predstavili publikacijo Umetnost srednjega in zgodnjega Prešernijado pred Orfejevim spomenikom bodo letos pripravili že tretjič. novega veka 1200-1550, med 10. in 16. uro pa bodo pripravili program za družine Tradicionalno pustno okrasje. V grajski pristavi Ormož bodo ob 17. uri pripravili muzejski večer in odprli razstavo fotografa Cirila Ambroža Človek za masko. Gotovo najizvirnejšega praznovanja Prešernovega dne, Prešernijade, so se domislili v Gimnaziji Ptuj. 7. februarja bodo med 9. in 14. uro pred Orfejevim spomenikom na Ptuju vsako uro nastopili mladi deklama-torji, recitatorji in glasbeniki iz ptujske gimnazije ter osnovnih šol Mladika, Olge Meglič, Breg in Cirkulane-Zavrč, prireditev bo povezala še Vrtec Ptuj, Ekonomsko šolo in Strojno šolo iz Šolskega centra Ptuj ter osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas in Cir-kovce, pred mikrofonom pa se bodo lahko preizkusili tudi obiskovalci. V Biotehniški šoli Ptuj bodo pripravili Julijine rezine in Prešernov čaj, oko bodo razveselile vrtnice sorte Prešeren, dogajanje pa naj bi z bližnjega okna spremljala sama Julija in France ... Eva Milošič Foto: CG 12 Štajerski Na sceni torek • 6. februarja 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIZ - Ansambel Mladi Gamsi Razvajajo z malo drugačnim stilom Ansambel Mladi Gamsi je na narodno-zabavno sceno stopil leta 2010. Sedež imajo v okolici Domžal (Krtina). Od prvotne zasedbe sta ostala Zan Vesel (bas kitara) in Miha Vesel (harmonika), v začetku leta 2017 sta se jima pridružila Marko Mikiš (električna kitara) in Tomaž Palčič (bobni). Vsi štirje pa tudi pojejo. Na slovensko narodno-zabavno sceno so prinesli malo drugačen stil te glasbe, v katero vključujejo bobne. Na repertoarju imajo vse, stare in nove narodno-zabavne pesmi, dobri pa so tudi v zabavni glasbi, rocku in popu. Sami zaenkrat glasbe še ne pišejo, delajo pa na tem, da bi se nekoč tudi sami podpisali pod glasbo, ki jo igrajo. Zanje glasbo in pesmi pišejo Dušan Zore, David Novak, Anže Zavrl in Franc Ankerst. Njihova najprepoznavnejša viža je viža pod naslovom Pa mi je enega dala iz leta 2013. Nastopajo po vsej Slove- Ptujski župan Miroslav Luci bo na uradnih slovesnostih nosil župansko verigo in ne verižico, kot so želeli prvotno poimenovati ta simbolni znak župana: veriga naj bi bila povezovalni element, verižica pa bolj spominja na okrasni predmet. MO Ptuj je za razliko od drugih nošenje županske verige uredila z odlokom. V Cirkulanah so ogorčeni, ker vodstvo občine in svetniki med investicijske projekte za letos niso uvrstili gradnje prizidka k OŠ Cirkulane. Zadovoljni pa so v PČ Grajena, saj je žejno območje Grajene, Orešja in Krčevine pri Vurbergu, 310 gospodinjstev, po dolgih letih prizadevanj le dobilo vodo. Letošnje leto je jubilejno leto za Ptujske pekarne in slaščičarne, stare so 50 let. Začelo se je z združitvijo pekarn na Hrvatskem trgu in v Lackovi ulici. Takrat so z enkratnim polnjenjem peči spekli 154 hlebcev kruha, danes med 2500 in 3000, v celem letu pa 4500 ton pekovskih izdelkov. V srednjem veku (1443) je imel Ptuj tudi pekovsko ulico, ki je povezovala Vrazov trg in Aškerčevo ulico. Novo ptujsko porodnišnico, ki so jo leta 1991 odprli kot naložbo bodočnosti, že vseskozi spremljajo težave z zatekanjem vode. Praktično ni več prostora, kjer ne bi zatekalo. Sanacijo pa otežuje tudi dejstvo, da je država sicer lastnica vseh bolnišnic v državi, ne pa tudi tistih objektov, ki so bili zgrajeni s samoprispevkom kot ptujska porodnišnica. Zatika se tudi pri delitveni bilanci med občinami, občine po polževo prihajajo do premoženja, ki jim pripada. V občini Go-rišnica so se odločili ohraniti izredno niji, najpogosteje pa na Štajerskem in Prekmurju, poznajo pa jih tudi v tujini, posebej še v Nemčiji, kjer so igrali za naše zdomce. Vabijo jih na zanimiv del podeželske dediščine - 300 let staro Dominkovo domačijo. V Ptuju so 22. januarja podpisali pogodbo o gradnji mostu čez Dravo za pešce in kolesarje za 150 milijonov tolarjev. Letošnje 37. Kurentovanje je vabilo na devetdnevno dogajanje. Ptujski rotarijci so prvič povabili na mednarodni dobrodelni ples v maskah v romanski palacij ptujskega gradu. Odprl ga je avstrijski ambasador v Sloveniji dr. Kurt Wagner. Ptujski mestni svetniki so upoštevali željo zaposlenih v Pokrajinskem muzeju Ptuj, da naj njegovo poslovanje pregleda računsko sodišče. Izvedbo sklepa so naložili županu Miroslavu Luciju. Na ptujskem sodišču je uspel narok za prisilno poravnavo za TVI Majšperk, kar pomeni, da podjetje lahko začne spet normalno poslovati. Stečajni postopek je bil uveden za Eme engineering iz Dolan, kjer je bilo načrtovane zgod- različne prireditve, obletnice, praznovanja, zasebne zabave, vedno se radi odzovejo, saj želijo, da jih spozna čim več ljudi, da jih s svojo glas- be o maloserijski proizvodnji vozil konec, še preden se je v resnici začela. V stečaju je končalo tudi podjetje Iskra releji v Makolah, tudi lenarški Pathos. V zadevi ponarejanja spričeval in drugih dokumentov je Okrožno državno tožilstvo v Ptuju predlagalo preiskavo zoper 27 storilcev. O koncesionarju za plin odločali za zaprtimi vrati Ptuj še vedno nima odloka o vodenju po mestu, sedaj to poteka brez nadzora, so ob letošnjem svetovnem dnevu turističnih vodnikov ponovno opozorili ptujski turistični vodniki. Krajani Trnovske vasi so ponovno dobili splošno ambulanto, vrnili so jim tisto, kar jim je bilo odvzeto. V ptujskem mestnem svetu je završalo ne samo ob uvajanju pajka za odvoz nepravilno parkiranih vozil, temveč tudi zaradi načrtovane gradnje skre-perske betonarne s silosom v industrijski coni ob Ormoški cesti v Ptuju. Nezadovoljni so predvsem občani s tega območja, ker niso imeli možnosti oz. priložnosti, da bi tudi sami povedali svoje mnenje o tem, niti o tem ni odločal svet MČ Jezero. Kršeno naj bi bilo načelo sodelovanja pri zagotavljanju varstva okolja. Na 8. razstavi Dobrote slovenskih kmetij je z izdelki sodelovalo 562 kmetij iz cele Slovenije. Zaradi priglašenih ureditvenih del bo razveselijo in popeljejo na plesišče. Znani so po poskočnih skladbah. Decembra so nastopili tudi na tradicionalni Orfejčkovi paradi v Markovcih, kjer so zapeli svojo naj-novekšo pesem Ni se še taka rodila. na območju ureditve igrišča za golf je ogorčenih 11 lastnikov gmajne na desnem bregu Studenčnice. Ptujski mestni svetniki so na zaprtem delu seje odločili o koncesionarju za distribucijo zemeljskega plina v MO Ptuj. Koncesijo je dobilo podjetje Adria Plin, d.o.o., iz Ljubljane. Grajska restavracija v Ptuju na obnovo čaka že sedem let, rešitve pa še ni na vidiku. Samo lani si je muzejske zbirke na gradu ogledalo 60.000 domačih in tujih obiskovalcev, ptujski grad je bil po obiskanosti na drugem mestu v državi v tem letu. Zagotovo bi jih bilo še več, če bi bila odprta grajska restavracija. Ptujska lepotica Barbara Cenčič se je udeležila svetovnega tekmovanja Miss Hawaiian Tropic v Las Vegasu. Za svoj največji uspeh pa šteje naslov kraljice Slovenije '97, na tekmovanju za kraljico sveta v Baden Badnu se je uvrstila med prvih petnajst udeleženk. Na lepotnih tekmovanjih je bilo v tem letu uspešnih še več Ptujčank, Darja Koren, Gordana Ogrizek, Suzana Toplak ... Skozi novi ptujski podvoz pod železniško progo je promet stekel 16. maja; svečano so ga odprli 6. junija. Gradnja ormoške obvoznice, končali naj bi jo do poletja 1998, ko naj bi se začela tudi gradnja ceste med Ptujem in Ormožem. Ptujska bolnišnica je kot prva v Sloveniji uvedla novo metodo zdravljenja poškodb kolen (fiksacijo transplanta spodnje križne vezi v koleno). Na festivalih trenutno še ne nastopajo oz. o tem še niso resno razmišljali, ker niso skupina za festivale, pove Zan Vesel. Morda pa se bo nekoč tudi zanje odprl festivalski oder. Vse več pobud in predlogov za nove občine Svetniki občine Lenart so brez razprave potrdili pobude KS Cerkve-njak, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveta Trojica za izločitev iz lenar-ške občine. Tudi v KS Podlehnik so prepričani, da imajo vse pogoje za samostojno občino: zgodovinsko dejstvo je, da Videm in Podlehnik nikoli nista bila v skupni občini, morda jima je skupna le vinska cesta. 19. junija se je na dveletno pot okoli sveta z motorjem podala Ptu-jčanka Bernarda Pulko. 29. junija je na Gomili potekala osrednja slovesnost ob 50-letnici TD Gomila. Največji pridobitvi zadnjih let sta tretji razgledni stolp in nov turistični dom. Protokol o prijateljstvu med mestoma Ptuj in Saint Cyr sur Loire v Franciji sta podpisala župana Miroslav Luci in Philippe Briand. V okviru že tretjega festivala Poetovio so med 15. julijem in 9. avgustom izvedli več kot 40 prireditev, ki so pritegnile številne domače in tuje obiskovalce. Kakovostne prireditve so tudi eden izmed stebrov ptujske turistične ponudbe in pospeševanja razvoja turizma. V ureditev zabaviščnega parka Kurentland naj bi dva milijona mark vložila tudi MO Ptuj. Celotna vrednost projekta je 100 milijonov ameriških dolarjev. Osrednji dogodek ob drugem prazniku MO Ptuj je bilo odprtje novega ptujskega mostu čez Dravo za pešce in kolesarje, dolžine 155 metrov, sov-prežne nosilne konstrukcije, ki reko prečka v petih razponih. Večinski lastnik Tovarne sladkorja v Ormožu je postala nizozemska zadruga Cosun, tudi s podporo države. Ob prvem prazniku občine Zavrč so odprli novo završko osnovno šolo, to je bil praznik za vse. Na 28. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije so predstavili 61 novih viž, ansambel Ekart iz Pre-polj je slavil kot ansambel z najboljšo veliko zasedbo, prvo nagrado mu je namenilo tudi občinstvo. Drugo ptujsko lekarno naj bi uredili na Bregu, prerekanja o lokaciji sicer potekajo že nekaj časa. Hajdinska OŠ, bogatejša z prizidek in obnovljeno staro poslopje, je povsem nared za pričetek devetletnega enoizmenskega pouka. 290 milijonov vredno investicijo si bosta razdelili MO Ptuj in ministrstvo za šolstvo. Na Dominkovi domačiji v Čeprav so vsi v službah, vsi imajo svoje poklice, jim glasba pomeni velik del življenja, brez nje ne bi mogli biti. Tudi njim samim daje veliko, ne samo občinstvu, poudarijo. MG Gorišnici so pripravili prvi praznik lič-kanja in koruznih dobrot. Na turnir-skem prostoru ptujskega gradu so potekale prve ptujske Aronove viteške igre. Na prvi trgatvi v obnovljenem mestnem vinogradu je okrog 50 beračev natrgalo blizu 100 kg grozdja; 72 litrov mošta renskega rizlinga bodo donegovali v Ptujski kleti. Pri obnovi trim steze v Ljudskem vrtu v Ptuju so se ponovno izkazali prostovoljci. Ptujski mestni svetniki so na oktobrski izredni seji po dolgi in polemični razpravi, ki je trajala pozno v noč, vendarle podprli predloga za ustanovitev novih občin Hajdina in sv. Marko ter izločitev teh območij iz sedanje MO Ptuj. Po referendumski odločitvi pa se bo del naselja Spodnja Hajdina združil z naseljem Ptuj. Grajena - kanal za komunalne odplake V Gorišnici se je končno pričela gradnja šolskega prizidka in večnamenske športne dvorane. Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa je praznovala 25-letnico samostojnosti. Po podatkih ptujske podružnice za plačilni promet stečajni postopek grozi 111 podjetjem, ki imajo blokirani žiro račun več kot leto dni. Za posek 48 dreves ob Potrčevi v Ptuju, kjer se bo jeseni 1998 začela gradnja nadomestnega poslovno-stanovanjskega objekta, ni bilo izdano dovoljenje, čeprav bi glede na določila odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Ptuj moralo biti izdano. Če bi investitor zanj zaprosil, bi ga tudi dobil, saj smreke niso bile zaščitene. Od letos je praznično odet tudi mestni stolp, na katerem gori kar 11.400 lučk. Na višini med 65 in 70 metri sta jih v štirih tednih namestila alpinista Sandi Kelnerič in Sandi Va-upotič. Prvi ptujski hotel, ki je sedem let nosil ime Super Li, se po preureditvi ponovno imenuje Poetovio. Kot je povedal Martin Lisjak, mu želijo povrniti nekdanjo podobo. Ob avtobusni postaji, kjer so danes kioski, naj bi zrasel novi ptujski poslovni objekt. Sredstva od prodaje tega zemljišča, naj bi MO Ptuj namenila za renatura-cijo in celovito čiščenje potoka Grajena v letu 1998, da bi se potoku vrnila nekdanji videz in pomen. Grajena sedaj ni nič drugega kot zgolj kanal za komunalne odplake, obrtniško--gostinske obrate in gradbišča novih objektov na robu struge. Pripravila: MG dj -ik. Gradnja heliodroma visi v zraku Helikopterji, ki prihajajo po bolnike, zlasti majhne, v ptujsko bolnišnico, še vedno pristajajo na otroškem igrišču pri Ljudskem vrtu. Z varnostnega in drugih vidikov je to zelo nevarno, zlasti še, ker je to igrišče vedno polno otrok. Že pred dvema letoma je ptujska bolnišnica dala pobudo in vlogo za sofinanciranje, da bi v njenem sklopu uredili pristajalno ploščad za helikopterje, ki bi služila ne samo zdravstvu, temveč potrebam cele občine. Žal pa MO Ptuj ni odgovorila na nobeno od dveh posredovanih pobud oz. vlog. Mali bolniki in drugi, če drugo ne, zahtevajo odgovor, ki bo njim v prid. Iz naše preteklosti - Pisalo se je lelo 1997 D ^¿3 o« Rojstva: Andreja Perger, Kungota pri Ptuju 70, Kidričevo - deklica; Martina Zadravec, Vitomarci 47, Vitomarci -deček Rok; Maja Rimele, Podvinci 47, Ptuj - deklica Ana-marija; Nataša Rajšp, Apače 290, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Inja; Martina Škripač, Anželova ulica 2 a, Ptuj - deklica Manja; Lea Rajh, Lahonci 34 b, Ivanjkovci - deklica Živa; Špela Kralj, Ciril Metodov drevored 14, Ptuj - deček Aljaž; Sabina Cafuta, Krčevina pri Vurbergu 121, Ptuj - deček Jaša; Andreja Jurčič, Makole 34, Makole -deček Jožek. * r^r O^* L::;- o _ ^ o 1—' Ca « * O o? 'cn Č? »^O^J Cb Do svečnice mlaska, po svečnici praska. Danes bo pretežno oblačno. Zvečer bo na jugu pričelo rahlo snežiti, ob obali pa deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -1 do 2, na Primorskem do 8 °C. V sredo bo oblačno s padavinami. V notranjosti Slovenije bo snežilo, v nižjih legah Primorske pa deževalo. Zapihala bo zmerna burja. 4 dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 06.02.2018 07 02 2018 08.02.2018 09 02 2018 J» «t -2 t fc* 0 0 -2 Oopoídan Dopoldan DopoWan Dopoidar 6 1 7 6 PopcMan ft Popoldan A PopcMan Popoldan fl V Hitrost vC.i "> rV': !& I Irtrost VÍHÍS 3 m/s LJ Hitrost vetra 3 rrVs V Hitrost vata» 3 mte Foto: CG Foto: ML torek • 6. februarja 2018 Kultura Štajerski 21 tSSIMI Velika pustna akcija i Radio Ptuj • Pust i na Radiu Ptuj bo ¡JP tokrat še slajši! O Stran 32 Ptuj • Domen Hren, novi odgovorni urednik Radia Ptuj Radio Ptuj z osveženo vsebino - in za vse generacije V družbi Radio-Tednik Ptuj je prišlo do lastninskih in kadrovskih sprememb. Novi odgovorni urednik Radia Ptuj je postal Domen Hren, dober poznavalec radijskega, televizijskega časopisnega in spletnega medija. V podobnih lokalnih okoljih, kot je Radio Ptuj, je Domen Hren že deloval. Radio Ptuj je s svojimi poslušalci neprimerljiv z drugimi. Po njegovem prepričanju gre za biser, ki ga v Sloveniji ni. Delo radijskih postaj dobro pozna, na tem področju se je veliko izobraževal, preučeval in analiziral njihovo delo, ampak takšne poslušalce, kot jih ima Radio Ptuj, tako dovzetne, tako aktivne in odzivne, takšne, ki si jemljejo radio kot svojega, bi si zagotovo želeli na vseh radijskih postajah, je prepričan. „Širitev radijske mreže, nastanek številnih novih radijskih postaj je tudi Radiu Ptuj odvzel nekaj pogače. Zato smo se tudi na Radiu Ptuj morali nekoliko prilagoditi novim trendom na trgu. Ker ima Radio Ptuj veliko poslušalcev, ki so predvsem tudi starejši poslušalci oz. poslušalke, smo se odločili za program oz. pot, ki bo obdržala dosedanje poslušalce in obenem pritegnila tudi mlajše, nove poslušalce: pripraviti in vrteti moramo glasbo, ki bo blizu mlajšim in starejšim in jo pravilno umestiti v program. Vsi vedo, da sem velik ljubitelj narodno--zabavne glasbe. Če bi bilo po moje, bi Avsenike, Slake, Miheliče, Modrijane, Zreško pomlad ipd. vrteli cel dan. Tega si žal ne moremo privoščiti, ker so poslušalci, ki te glasbe ne poslu- Domen Hren je v medijih že od svojega 15. leta; začel je na Radiu Veseljak, nato pa medijsko pot nadaljeval preko RTV Slovenije, nekaterih lokalnih radijskih in TV-postaj, družbe Infonet do družbe Media 24, najhitreje rastoče medijske družbe v Sloveniji. Po škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani seje vpisal na študij politologije, smer obramboslovje. Precej časa je bil tudi v tujini, pri Zvezi Nato, EU. Znanje iz bolj trendovskih poti radia in časopisa je nabiral tudi v tujini, od Sydneyja do Španije. Pomemben del njegovega življenja predstavlja tudi narodno-zabavna glasba, z ansamblom Zreška pomlad nastopa že 18 let, igra kitaro. V zadnjem času sicer manj, a po duši ostaja glasbenik, zvest narodno-zabavni glasbi. Poleg dela na Radiu Ptuj in TV Veseljak ustvarja še pri reviji Muzika, katere solastnik in urednik je. „Lahko rečem, da gre za izredno pestro obdobje mojega življenja." ; Foto: Črtomir Goznik Domen Hren, novi odgovorni urednik Radia Ptuj: „Uživam v poslušanju radia, v vsem, kar prinaša, pa predvsem iščem pozitivno energijo." šajo, zato jo je treba primerno umestiti v program. Imamo pa glasbo, ki ji lahko načeloma prisluhnemo vsi in ne bomo preklopili na drugo radijsko postajo. Obdržali smo Marjanovo oddajo Z glasbo do srca, Tonetove glasbene želje, Orfejčka, slovensko glasbo ob ponedeljkih, pop glasbo ob torkih itd. Vse to, kar smo imeli, smo obdržali, pa ne samo pri glasbi, tudi lokalne novice. Zakaj bi naše novinarke, ki vsaka na svojem področju izjemno dobro obvladuje svoje delo, morale razmišljati o tem, kaj se dogaja v Škof) i Loki ali v Ljubljani, če ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja v domačem okolju. Ker smo v sklopu največje medijske družbe v Sloveniji Media 24, lahko to izkoristimo. Naj tisti, ki so drugje, naredijo novice od drugod, mi pa bomo ustvarjali naše, pisali in razmišljali o naših ljudeh in dogodkih, kritično in po novinarski plati obdelali vse v Spodnjem Pod- ravju in plasirali naprej, da bodo npr. o pustu na Ptujskem izvedeli iz naših ust, izpod peresa naših novinark. Nihče ni od nikogar, ampak smo vsi skupaj ena velika celota. Regionalno lahko v bistvu delamo globalno,« pravi Hren. Ljudje nimamo časa 24 ur poslušati radia Radijski program so zato zasnovali nekoliko širše, predvsem pa prijaznejše. »Ves čas moramo razmišljati o tem, da ljudje nimamo časa 24 ur poslušati radia. Ko pa ga v določenem delu poslušamo, želimo slišati nekaj lokalnih informacij, želimo vedeti, kakšno bo vreme danes in jutri v naših koncih, ne pa, kakšno bo v Bilju pri Novi Gorici, ker verjetno tja ne bomo odšli. Zanima nas, ali je prišlo do prometne nesreče pri Markovcih, želimo slišati dobro glasbo, zabavne vsebine, vse to vsake pol ure. To je smisel radia. Kdor se temu ne prilagodi, ne zna razmišljati tako in na dolgi rok ne more uspeti. Tako je z vsemi stvarmi v življenju; tisti, ki se znajo prilagoditi razmeram na trgu, bodo lahko v prihodnje še boljši, si- jajnejši. Pričakujem, vem, že čutim, da je pred Radiem Ptuj novih 55 let uspešnih let," Domen Hren predstavi spremembe v programu Radia Ptuj. Ni še povsem zadovoljen. Da so spremembe dobre, bo treba prepričati tudi jedro, izjemno tradicionalne poslušalce. „Tudi njih želim prepričati, da so spremembe dobre, naj ne mislijo, da so izgubili Radio Ptuj. Radio Ptuj ostaja, le nekoliko smo osvežili program, da smo ga pripravili tudi za nove generacije." Vsem poslušalcem pa se mora posvečati enakovredno, za vse mora biti pozitiven in nevtralen; tudi ko govorimo o političnih opcijah, nas morajo razumeti enako, izpostavi. Radio Ptuj ostaja radio s posebnim pomenom. Kot del mreže Media 24, ki je najhitreje rastoča medijska mreža v Sloveniji s številnimi radijskimi postajami, TV-postajami, s številnimi časopisnimi uredništvi, je še vedno tudi del Združenja neodvisnih radijskih postaj Slovenije, poleg tega je Radio Ptuj še vedno prijavljen v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo v posebnih programskih strukturah. Tako še vedno zagotavlja več kot 10.000 minut izrednega programa. MG Ptuj • Aleja velikanov pri cerkvi sv. Jurija Bodo kipe ponovno postavili? Glavna ali proštijska cerkev sv. Jurija sodi med najstarejše ptujske spomenike. Gre za pravo umetnostno zakladnico, ki je poleg tega tudi grajena, da ni samo najprimernejši prostor, v katerem se zbirajo verniki, temveč tudi izjemen koncertni prostor. Proštijska župnija bo letos stara že 1172 let. Tako cerkev kot njena okolica pa sta zanimivi tudi za turiste, ki v notranjost cerkve lahko pokukajo le preko železne ograje, če v njej ne poteka maša. Za to so se v župniji odločili, ker je bila tudi cerkev pogosto tarča vandalskih napadov. Z veseljem pa jo razkažejo vsem po predhodni najavi. Pred 18 leti so cerkev tudi obnovili, leto kasneje pa so se posvetili urejanju okolja. Z rožami jim je takrat pomagalo tudi mesto. Danes jo Foto: Črtomir Goznik Akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič si želi, da bi v Aleji velikanov ponovno stali kipi Simona Povodna, Jožefa Muršca in Oroslava Cafa, ki so jih ob cerkvi sv. Jurija postavili pred 17 oz. 18 leti. Zmotili smo ga pri izdelavi kipa Oroslava Cafa, ki bo stal v Framu. krasijo nasadi vrtnic. V letih obnove so začeli postavljati tudi Alejo velikanov, kipov zaslužnih mož na kamnitih podstavkih. Poklonili so se trem velikanom: Simonu Povodnu (kura-tu in zgodovinarju), Jožefu Muršcu (vikarju in jezikoslovcu) ter Oroslavu Cafu (duhovniku in slovničarju), katerih življenje in delo sta tesno povezana s Ptujem. Že v letu 2001 so se jih prvič lotili vandali, ko so jih v vroči avgustovski noči podrli. Bolj ali manj je bilo na tem območju mirno do pred petimi leti, ko so bakrene kipe neznanci ukradli, takrat so kot po tekočem traku na Ptuju izginjali tudi bakreni žlebovi. Skoraj pet let so na tleh ležali tudi kamniti podstavki. V začetku letošnjega leta jih je kipar Viktor Gojkovič ponovno postavil. Želi pa si, da bi lahko nanje ponovno postavil kipe teh treh velikih mož. V župniji pravijo, da sredstev za to nimajo, umetnik pa je odločen, da jih vrne. V neposredni bližini Aleje velikanov je tudi kip poetovionskemu škofu Viktorinu Ptujskemu, ki so ga na to mesto postavili leta 1998. MG Trnovska vas, Skorba • Pozdrav sosedu 2018 Praznik ljudske pesmi in ljudskih viž Tudi letošnje območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga tradicionalno organizira Območna izpostava (OI) JSKD Ptuj pod naslovom Pozdrav sosedu, je potekalo v dveh delih. Devetnajstega januarja je 17 skupin ljudskih pevcev in godcev zapelo in zaigralo v Kulturni dvorani v Trnovski vasi, prav tako 17 pa 20. januarja v Domu krajanov v Skorbi. Pri izvedbi prireditve so 01 s sredstvi pomagale občine na Ptujskem, kjer imata ljudska pesem in glasba tudi veliko posnemovalcev. V pogovoru vodij skupin s strokovnim spremljevalcem območne revije Klemnom Bojanovi-čem so bile izpostavljene dobre strani izvedbe in tudi manj dobre stvari, ki jih bo treba do prihodnjega srečanja popraviti. Skupine so si za letošnji nastop izbrale resnično stare pesmi, „mlajših" je bilo manj. Letošnje regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž bo maja v organizaciji 01 JSKD Lenart. MG Z območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Skorbi. Foto: Langerholc 22 Štajerski Kronika Kaj bomo danes jedli torek • 6. februarja 2018 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK koruzna kremna juha, sladko zelje, pire goveji srčki v omaki, grahova kremna juha, zelenjavna juha, kostna juha, piščanec telečja obara z svinjska pečenka, pe- krompir, hrenovka, zdrobova rezina, postrv po tržaško, mešano meso na s krompirjem, pečen ajdovimi žganci, čen krompir (pečemo skutni zavitek zelena solata, blitva, krompir v žaru, džuveč riž, v vrečki, solata iz jabolčna čežana ga skupaj z mesom), pohorska omleta kosih, šamrole s radič, jabolčno- stročjega fižola, krofi motovilec, sadje smetano orehova pita Pečen piščanec v vrečki Sestavine: 1 piščanec (pribl. 1,5 kg), 50 g pancete, 1 kg krompirja, 4 žlice olja, 1/2 limone, 1 žlica moke, sol, beli poper v zrnu, muškatni orešček, 1 glavica česna, rožmarin, 1 vejica peteršilja, 1 žlica prošeka. Česen kuhamo v vodi 30 minut, nato ga odcedimo; vodo prihranimo. Piščancu pod kožo na prsih potisnemo nekaj rezin pancete, limone, nekaj stročkov kuhanega česna in malo rožmarina. Preostalo panceto, limono in česen potisnemo v piščanca. Začinimo ga z mešanico soli in sveže mletega popra. Krompir olupimo, narežemo na krhlje, posolimo in premešamo. Stresemo ga v veliko vrečko za pečenje, dodamo piščanca in vse skupaj prelijemo z oljem (lahko uporabimo tudi koščke masla). Vrečko zavežemo in večkrat prebodemo. Položimo jo v pekač, tega pa v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija. Piščanca pečemo po 20 minut za vsakih 500 gramov njegove teže (če piščanec tehta 1,5 kilograma, pečemo 60 minut). Ko začne vsebina v vrečki brbotati, temperaturo znižamo na 180 °C. Ko je piščanec pečen, del olja iz vrečke prelijemo v majhno kozico in pristavimo na vročo ploščo. Moko gladko razmešamo z nekaj žlicami vode od kuhanja česna. Med mešanjem vlijemo na olje v kozici in kuhamo. Omako razredčimo s česnovo vodo. Začinimo s soljo, sveže mletim poprom, malo naribanega muškatnega oreščka in sesekljanim peteršiljem, dodamo lahko tudi žlico prošeka (če nam je všeč nekoliko sladek okus omake). Kuhamo 5 minut. Postrežemo zraven razrezanega piščanca. Jabolčno-orehova pita Sestavine: testo: 50 dag moke, 1/2 pecilnega praška, 1/2 žličke cimeta, 1 vanilijin sladkor, 20 dag sladkorja, 25 dag margarine, 1 rumenjak, 0,5 dl ruma; nadev: 3-4 pesti zmletih orehov, mešana marmelada, cimet in sladkor za jabolka, 2 večji jabolki. Iz navedenih sestavin naredimo testo in ga razvaljamo po pomokani površini v velikosti pekača (30 x 22 cm). Po površini testo namažemo s 4 žlicami mešane marmelade, ga posujemo z orehi in potresemo z olupljeni-mi, izkoščičenimi in na lističe narezanimi jabolki; potresemo 1 žlico cimeta in 4 žlicami sladkorja. Po vrhu pite naredimo mrežo iz trakov, ki jih naredimo iz preostanka testa. Pito damo v predhodno ogreto pečico na 175 stopinj Celzija in pečemo 45 minut. Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Smo sredi mrzlega tedna Zima je končno pokazala svojo moč. Vem, da mnogim ne odgovarja, a za naravo pa je potrebno, da je mrzlo čim dalj časa. Se ene pozebe sadnega drevja si verjetno ne želi nihče. Je pa ravno letos vsa narava že močno prebujena, samo nekaj toplega vremena v februarju ali marcu, pa bo drevje zacvetelo. Tega pa si zagotovo ne želimo. Andskajagoda V tem tednu kaj veliko dela zunaj pa tudi v rastlinjaku seveda ni. Glede na napovedane temperature bodite pozorni na sadike v rastlinjaku. Vsaj za ta teden bi jih jaz umaknila nekam bolj na toplo, kljub temu da morda nekatere kot odrasle rastline mraz prenesejo. Nadaljujem s predstavitvijo manj znanih vrtnin, ki pa lahko lepo popestrijo vaš jedilnik. Andska jagoda ni popolnoma nova rastlina pri nas, še vedno pa je manj poznana. Sodi v družino Physalis, ki ima kar nekaj predstavnikov med vrtninami, pri nas trenutno v trgovinah dobite samo seme andske jagode (P. peruviana), v severni in južni Ameriki pa ima tudi veliko drugih sorodnikov. Mogoče najbolj znan je Tomatillo (Physalisphiladelphica in Physalisixocarpaj. Verjetno pa vsi pri nas poznate staro okrasno rastlino iz te družine, ki smo ji dali svoje ime lampijončki ((Physalisalkekengii). Pri vseh treh rastlinah gre za užitne plodove, ki se skrivajo v posebnih lupinicah - lampijončkih. Pri okrasnih rastlinah so oranžne barve in so prelepi tudi pozimi, posušeni v vazah. Jih poznate? Sredi teh lupinic se skrivajo jagode. Pri okrasnih so živo oranžne barve. Kljub mnenju mnogih so užitne, Kitajci so jih uporabljali celo v zdravilne namene, niso pa dobrega okusa, zato jih ne uživamo. V užitnih različicah andske jagode (volčje, perujsko ... jabolko) pa gre za zelo okusne jagode, polne C-vitamina in odlične za poletni prigrizek ob televiziji. Radi jih bodo imeli tudi otroci in z njimi lahko nadomestite veliko manj primeren čips, smoki ... Zelo dober pa je njen blag, nekoliko eksotičen okus v marmeladah, sokovih, smutijih in kompotih. Rastlina sodi v družino raz-hudnikov, torej je v sorodu s paradižnikom, papriko, jaj-čevcem, krompirjem, tega ne pozabite. Vzgajamo jo preko sadik, da čim prej pridemo do pridelka in rodi čim dalj časa. Sejemo jo zdaj. Ne pozabite pa, da je svetlokalilka, seme kali uspešno samo na svetlem. Kako sejati svetlokalike, sem že velikokrat napisala. Seme samo potisnemo v zemljo tako, da ga prst ne prekrije in do njega pride svetloba. Ker se potem hitreje izsuši (saj samo zaradi tega seme pokrivamo z zemljo, v naravi pade vso seme samo na zemljo), priporočam sledeče. Setev najprej zalijemo, v vodo za zalivanje dodamo pripravke iz morskih alg ali rastlinskih izvlečkov za uspešnejše kajenje. Potem pa vse skupaj zavijte v folijo za živila, dokler ne opazite prvega kajenja. Takrat pa folijo odstranite. Vsekakor morate vse skupaj postaviti na Foto: Miša Pušenjak svetlo in toplo. Andska jagoda in njene sorodnice prihajajo k nam iz tropskih krajev in zahtevajo veliko toplote in sonca. Sama je ne bi pikirala, čeprav je tudi to možno. Lonček za setev naj bo premera 5-8 cm, kot za papriko. Sadike potrebujejo ves čas toploto in svetlobo. A ker gre za nezahtevno rastlino, lahko sadike vzgojite tudi na okenskih policah. Sejemo jih pa v februarju. Andska jagoda in njene so-rodnice bodo odlično uspevale v rastlinjakih, na vrtu pa jim odmerite najbolj sončna mesta. Okrasni lampijončki pa se dobro naredijo celo vpolsenci. Primerne so tudi za pridelavo v loncih na terasah in balkonih. Zrastejo nekje do metra višine, a običajno so nižje. Odličnega okusa so samo popolnoma zrele jagode. To pa je takrat, ko se lampijonček okoli njih popolnoma posuši. Sama imam njihov eksotičen, a zelo blagi okus res rada. Razpisanih 1000 štipendij za deficitarne poklice Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je konec januarja na spletni strani objavil razpis za pridobitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019. Dijaki bodo vlogo lahko oddali od 15. junija do 20. septembra. Sklad bo podelil 1000 štipendij po 100 evrov mesečno. Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Višina mesečne štipendije znaša 100 evrov, štipendijo pa je mogoče prejemati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko. Predmet razpisa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja za obdobje 2015-2019, od šolskega leta 2018/2019 do izteka izobraževalnega programa. Štipendijo bodo lahko pridobili dijaki prvih letnikov izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, ki so navedeni v prilogi razpisa in izpolnjujejo splošne in druge pogoje. Če bo sklad prejel več vlog, kot je na voljo sredstev, se bodo vloge razvrščale na podlagi višje povprečne ocene v zaključnem razredu osnovne šole in višje povprečne ocene izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole. Štipendije za 12 poklicev Letošnji nabor izobraževalnih programov vključuje 21 poklicev: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar in steklar. Za izobraževalni program poklicno tehniškega izobraževanja v italijanski narodni skupnosti je določen program ekonomski tehnik. Za madžarsko narodno skupnost pa so razpisani programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja mehatronik operater, strojni tehnik in kemijski tehnik. Sredstva bodo zagotovljena iz Evropskega socialnega sklada in proračunskega sklada ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skupna razpisana vrednost sredstev znaša največ 3,6 milijona evrov, so zapisali na skladu. 2 GREMO V ŠOLO, oj glasna priloga Devetošolci nestrpno čakajo naslednje mesece Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 17.085 učencev, kar je za 403 manj kot lani. Razpisanih mest zanje na srednjih šolah je 23.644, od tega največ v programih srednjega strokovnega izobraževanja. Najmanj mest je tudi letos razpisanih v programih nižjega poklicnega izobraževanja, in sicer 624. V programih srednjega poklicnega izobraževanja (SPI) je na voljo 6.584 mest, še več pa v programih srednjega strokovnega izobraževanja (SSI): 9.348 mest. Število mest v programih splošnih gimnazij (GIM) je povsem primerljivo lanskoletnemu: 5.782, je pa več vpisnih mest na voljo v zasebnih šolah, in sicer 504 (lani 448). V programih strokovnih gimnazij je dodatnih 1.306 vpisnih mest. Za nadaljevanje izobraževanja po končanem programu srednjega poklicnega izobraževanja je v programih poklicno-tehniškega izobraževanja na voljo 2.824 vpisnih mest. Za programe poklicnega tečaja je razpisanih 272 vpisnih mest, za maturitetni tečaj pa 390 v javnih šolah in 30 v zasebnih. Za maturitetni tečaj je v podravski regiji razpisanih 60 mest, za poklicne tečaje pa 34. Vajeniška oblika: mreža se širi Na podlagi lanskega razpisa so se v tekočem šolskem letu 2017/2018 nekateri izobraževalni programi na nekaterih šolah začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki. Mreža teh programov in šol se v naslednjem šolskem letu širi. V primeru omejitve vpisa v izobraževalni program na izbra- Najpomembnejši datumi: • Informativna dneva 9. in 10. februar, • prijava za vpis v srednje šole najkasneje do 5. aprila, • stanje prijav bo znano 10. aprila, • oddaja prijavnice za vpis v dijaški dom do 5. aprila, • prijava za preizkus nadarjenosti do 5. marca, • prenos prijav do 25. aprila, • 31. maja sklep o omejitvi vpisa na posameznih šolah, • dokazila o izpolnjevanju pogojev se šolam dostavijo do 19. junija, • spodnje meje prvega kroga izbirnega postopka bo ministrstvo objavilo na spletnih straneh najkasneje 22. junija, drugega kroga pa najkasneje 29. junija, • srednje šole bodo na prosta mesta vpisovale kandidate najdlje do 31. avgusta 2018. ni šoli, kjer se bo poskusno izvajal program tudi v vajeniški obliki, ima pri vpisu kandidat, ki bo v roku predložil vajeniško pogodbo, to je najkasneje do začetka izbirnega postopka (19. junija), prednost ako se učiti? Prvi šolski dan za učence predstavlja nov začetek. Še posebej pomemben pa je prvi šolski dan v novi izobraževalni ustanovi. Prehod v srednjo šolo je po eni strani zaznamovan z občutki veselja, nekateri dijaki pa se lahko spopadajo tudi z občutki strahu pred zahtevnejšo snovjo in več časa, ki ga bodo morali nameniti učenju. V srednji šoli se način in potek dela nekoliko razlikujeta od dela v osnovni šoli, prav zato je izrednega pomena, da obravnavano tekočo snov ponavljaš sproti, pišeš domače naloge in rešuješ vaje. V srednji šoli se nadgrajuje pridobljeno znanje iz osnovne šole, zato se bo snov na prvi pogled morda zdela zahtevnejša. Za dodatno razlago se seveda lahko obrneš na profesorje, ki na nekaterih šolah organizirajo individualne ure za pomoč. Pri učenju ti bodo pomagali tudi inštruktorji v izobraževalnih ustanovah in jezikovnih šolah, kot je Ontario, d. o. o., na Ptuju. Individualni pouk je primeren za tiste, ki želijo obravnavano snov utrditi, hkrati pa je namenjen učencem, ki popravljajo ali zvišujejo oceno. Inštruktor se osredotoči na pomanjkljivosti v znanju, snov podaja razumljivo in se prilagodi posameznemu učencu. Inštruktorji na Ontariu dela- jo tudi z učenci, ki jih zanima več od obravnavane snovi v šoli, individualno pomoč pri razlagi snovi pa nudijo tudi študentom. Jezikovna šola je lahko po drugi strani odlična priložnost za učenje kakega novega jezika. Kakšna je torej razlika med učenjem v šoli in učenjem na Ontariu? Učenje v šoli poteka na bolj formalen način, medtem ko se na Ontariu učimo na prijazen, zabaven in moderen način ter zaradi lastnih interesov. Poleg že poudarjenega sprotnega učenja ti za konec ponujamo še nekaj napotkov za učinkovitejše učenje, s katerim boš dolgoročno ohranil informacije; pri učenju novih besed v tujem jeziku lahko uporabiš barvne samolepilne lističe, ki jih polepiš po predmetih v stanovanju. Na sprednjo stran zapišeš besedo, na hrbtno stran pa prevod. Naučeno snov si hitreje in lažje zapomniš, če kombiniraš več učnih stilov in vključiš več čutil; to pomeni, da prebrano podčr-tuješ, izpisuješ ključne besede in z njimi oblikuješ miselni vzorec. Vsekakor pa med učenjem ne pozabi na nekajminutne odmore, ki jih vnaprej določiš. Da bo tvoje šolsko leto uspešno, se lahko za dodatno razlago, vaje in napotke pri učenju obrneš na jezikovno šolo Ontario na Ptuju. pred kandidati, ki se bodo v ta program prijavili v šolski obliki izvedbe izobraževalnega programa. Kandidat s pravočasno dostavljeno vajeniško pogodbo bo namreč iz izbirnega postopka izvzet. Pomembni datumi Kandidati, ki se bodo želeli prijaviti v program, za katerega je treba izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je treba opraviti preizkus nadarjenosti, se morajo za preizkus prijaviti pred prijavami za vpis v šolo oziroma najkasneje do 5. marca. Na preizkuse se prijavijo na šolo, ki izvaja program, za katerega je to vpisni pogoj. Preizkuse bodo šole izvajale med 12. in 24. marcem. Kandidatom, ki bodo uspešno opravili preizkus, bodo šole izdale potrdila o opravljenih preizkusih, in sicer najkasneje do 29. marca. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 5. aprila. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo, najkasneje do 10. aprila, na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Spremembo obsega razpisanih mest oziroma odločitev o morebitnem zmanjšanju obsega razpisanih mest bo ministrstvo objavilo najkasneje do 20. aprila. Učenci, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo glede na informacije o številu prijav na posamezni šoli ali zaradi česa drugega želeli svojo odloči- tev spremeniti, lahko do 25. aprila vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drugi program, ne glede na število prijavljenih na novo izbrani šoli. Po tem roku šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 29. junija. Če bo na šoli število prijavljenih učencev za posamezni program tudi po 25. aprilu bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministrice, pristojne za izobraževanje, sprejela sklep o omejitvi vpisa oziroma spremembi obsega vpisa (morebitno povečanje obsega razpisanih mest). O tem bodo šole učence obvestile najpozneje do 6. junija, ministrstvo pa bo 31. maja objavilo seznam šol, ki so prejele soglasje k omejitvi vpisa ali spremembi obsega razpisanih mest. Prijavljeni kandidati morajo posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev praviloma do 19. junija. Učenci, ki bodo do 19. junija izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani. Drugi bodo seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali za drugi krog izbirnega postopka. Ti učenci se bodo odločali o ponujenih prostih mestih (10 % vpisnih mest na šolah z omejitvijo vpisa in vsa druga razpoložljiva mesta na šolah brez omejitve vpisa) in po prioritetnem „Ptujski" Mehatronik operater odslej tudi v Kopru Z novim šolskim letom 2018/2019 se bodo na nekaterih šolah začeli na novo izvajati naslednji programi: na Šolskem centru Ravne na Koroškem se bo začel izvajati program Farmacevtski tehnik, na Šolskem centru Šentjur izobraževalni program Veterinarki tehnik, na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran program Elektrikar, na Srednji tehniški šoli Koper program Mehatronik operater, na Gimnaziji Brežice program Gimnazija - športni oddelek, na Šolskem centru Celje pa bodo z novim šolskim letom začeli izvajati izobraževalni program Ustvarjalec modnih oblačil (PTI), v katerega se bodo lahko vpisovali dijaki, ki so predhodno že končali srednješolski izobraževalni program. GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Vzgojno izobraževalni zavod Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvideno št. mest za novince Gimnazija Ptuj Gimnazija 4 112 Volkmerjeva c. 15 Gimnazija (š) 4 18 Šolski center Ptuj Volkmerjeva c. 19 Biotehniška šola Pomočnik v biotehniki in oskrbi Pomočnik v biotehniki in oskrbi 2 16 Gospodar na podeželju Gospodar na podeželju 3 26 Cvetličar Cvetličar 3 26 Gastronomske in hotelske storitve Gastronom hotelir 3 26 Kmetijsko-podjetniški tehnik Kmetijsko-podjetniški tehnik 4 28 Okoljevarstveni tehnik Okoljevarstveni tehnik 4 28 Ekonomska šola Trgovec Prodajalec 3 26 Ekonomski tehnik Ekonomski tehnik 4 28 Aranžerski tehnik Aranžerski tehnik 4 28 Elektro in računalniška šola Elektrikar Elektrikar 3 26 Mehatronik operater Mehatronik operater 3 26 Elektrotehnik Elektrotehnik 4 28 Tehnik računalništva Tehnik računalništva 4 56 Tehnik mehatronike Tehnik mehatronike 4 28 Strojna šola Pomočnik v tehnoloških procesih Pomočnik v tehnoloških procesih 2 16 Oblikovalec kovin - orodjar Oblikovalec kovin - orodjar 3 26 Inštalater strojnih inštalacij Inštalater strojnih inštalacij 3 26 Klepar-krovec Izdelovalec kovinskih konstrukcij Klepar-krovec Izdelovalec kovinskih konstrukcij 3 3 26 26 Avtoserviser Avtoserviser 3 26 Avtokaroserist Avtokaroserist 3 26 Strojni tehnik Strojni tehnik 4 56 Gimnazija Ormož Hardek 5a Gimnazija Predšolska vzgoja Vzgojitelj predšolskih otrok 4 4 88 22 vrstnem redu našteli 10 šol, na katere bi se želeli vpisati, ter svoje namere do 27. junija oddali na srednji šoli, na kateri so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 29. junija, na razvrščeno šolo se bodo lahko vpisali najkasneje do 5. julija 2018. O rezultatih prvega in drugega kroga izbirnega postopka bodo učenci obveščeni na srednjih šolah, na katerih so sodelovali v izbirnem postopku. Spodnje meje prvega kroga izbirnega postopka bo ministrstvo objavilo na spletnih straneh najkasneje 22. junija, drugega kroga pa najkasneje 29. junija. Učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani na nobeni od šol, ter učenci, ki se še nikamor niso prijavili, se bodo lahko vpisali na tiste srednje šole, ki bodo imele še prosta mesta. Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh ministrstva 6. julija. Srednje šole bodo na prosta mesta vpisovale kandidate najdlje do 31. avgusta 2018. Za vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja Dijaki, ki zaključujejo triletne programe srednjega poklicnega izobraževanja, se lahko do 18. maja prijavijo za vpis v programe po-klicno-tehniškega izobraževanja. Kandidati, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo glede na informacije o številu prijav na posamezni šoli ali zaradi česa drugega želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 7. junija vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan. Če bo na šoli število prijavljenih kandidatov za posamezni program tudi po 7. juniju bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministrice, pristojne za izobraževanje, sprejela sklep o omejitvi vpisa ali spremembi obsega vpisa (morebitno povečanje obsega razpisanih mest). O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 26. junija. O datumu vpisa bodo šole obvestile učene, vpis pa bo potekal do 2. julija 2018. Manj razpisnih mest v dijaških domovih; a še vedno več od dejanskega vpisa V razpisu prostih mest za novince v vzgojnem programu dijaških domov je za šolsko leto 2018/19 predvidenih skupaj 2.328 mest, kar je za 34 mest manj kot v tekočem šolskem letu, a za 705 prostih mest več, kot je bilo lani dejansko sprejetih novincev. Učenci (bodoči dijaki) in dijaki, ki želijo v šolskem letu 2018/2019 bivati v dijaškem domu, bodo morali do 5. aprila dijaškemu domu, za katerega so se odločili, poslati izpolnjeno prijavnico za sprejem v dijaški dom, ki bo na voljo v dijaških domovih ter na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški dom, v katerem želi bivati. Dijaški dom bo do 7. aprila 2018 prijavljene kandidate za bivanje obvestil o možnosti bivanja in nadaljnjem postopku vpisa, kandidati pa lahko prijave prenesejo v drugi dijaški dom do 25. aprila. O morebitnih omejitvah bo dijaški dom obvestil kandidate do 6. junija. Vpis v dijaški dom bo potekal do 5. julija, v jesenskem roku pa do 30. septembra. Za vpis v programe poklicnega tečaja in maturitetni tečaj Kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, se lahko prijavijo za vpis v programe poklicnih tečajev. Kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo strokovno šolo oz. tretji letnik gimnazije in so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto, pa tudi kandidati, ki niso končali šole iz prejšnjega odstavka, so pa zaključili osnovnošolsko izobraževanje - slednji se lahko prijavijo, če uspešno opravijo preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz slovenščine IC Piramida Maribor Park mladih 3 2000 Maribor Višia strokovnašola^^^^^-juj IN PREHRANE SiS'ioV^HRANSK. TEHNIK SLAŠČIČAR PEK r www.icp-mb.si —-i ___^ru-vTTVzrß Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota TELEFON: tajništvo (02) 521-1450 Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.sl Spletna stran: http://www.szs-ms.si V petek 9. 2. . ob 9.00 (višja šola 11.00) . ob 15.00 V soboto 10. 2. . ob 9.00 Srednje strokovno izobraževanje -4-letna programa ZDRAVSTVENA NEGA KOZMETIČNI TEHNIK Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program BOLNIČAR-NEGOVALEC ^.^M^vcn^.i.r^n. Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali prekvalifikacija) BOLNIČAR-NEGOVALEC Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti) ZDRAVSTVENA NEGA (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika), matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov, se lahko prijavijo za vpis v program maturitetni tečaj. Rok za prijave v poklicne tečaje ali maturitetni tečaj je 5. september 2018. Če bo po koncu roka za prijave število prijavljenih kandidatov v posamezni program premajhno, bo šola takoj obvestila kandidate, da programa v šolskem letu 2018/19 ne bo izvajala. Če pa bo na šoli število prijavljenih kandidatov za posamezni program večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministrice, pristojne za izobraževanje, sprejela sklep o omejitvi vpisa ali spremembi obsega vpisa. O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 21. septembra. Vpis bo potekal do 26. septembra. O datumu vpisa bodo šola obvestila kandidate. Povzeto po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Informativna dneva Informativna dneva bosta v petek, 9. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 10. februarja, ob 9. uri. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 5. aprila. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo, najkasneje do 10. aprila, na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. GREMO V SOLO, o šolsk« center ptuj i ^ Šolski center Ptuj je mednarodno prepoznana in priznana regijska izobraževalna institucija, ki vam bo pomagala uresničiti zastavljene cilje. S strokovnimi in usposobljenimi učitelji vam ponujamo izobraževalne programe, prilagojene potrebam okolja. Izobraževalni programi učinkovito povezujejo teoretična spoznanja z delovno prakso in izkušnjami. Vzpostavljamo in razvijamo partnerski odnos s podjetji in drugimi socialnimi partnerji. Ekonomska šola EKONOMSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) ARANŽERSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) EKONOMSKI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) TRGOVEC - SPI (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Glektro in računalniška šola TEHNIK MEHATRONIKE (4 LETA, POKLICNA MATURA) TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (4 LETA, POKLICNA MATURA) ELEKTROTEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) MEHATRONIK OPERATER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTRIKAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTROTEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Strojna šola STROJNI TEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) KLEPAR - KROVEC (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) AVTOSERVISER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) AVTOKAROSERIST (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH (2 LETI, ZAKLJUČNI IZPIT) STROJNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) AVTOSERVISNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Višja strokovna šola BIONIKA EKONOMIST MEHATRONIKA UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE 4 Spoštovani bodoči dijaki in dijakinje, študenti in študentke. Vsredišče znanja vas bomo sprejeli in se skupaj z vami trudili, da boste šolanje uspešno zaključili in nas zapustili z znanjem in izkušnjami, s katerimi boste samozavestno inpogumno nadaljevali svojo življenjsko pot. GREMO V ŠOLO, ogla Skrb za varno hrano, zdravo okolje in zdravje rastlin ter živali Biotehniška šola Ptuj Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj je ustanova, kjer se šolsko delo oziroma delo v razredih tesno povezuje z delom v naravi, z živimi bitji, ki vsakodnevno potrebujejo pomoč in nego bodočih strokovnjakov, ki svoje znanje nabirajo ter skrbno uresničujejo tudi v praksi. Zato se izobraževalna dejavnost tesno prepleta z različnimi vsebinami, ki so povezane z razvojem kmetijstva, okoljevarstva, hortikulture, gastronomije in podeželja. Šola prenaša strokovna znanja in veščine na dijake ter jih tako s širjenjem novih znanj in obzorij pripravlja na življenje tako v osebnem kot poslovnem razvoju. Na Biotehniški šoli se dijaki in študentje izobražujejo na kar štirih strokovnih področjih: kmetijstvo, hortikultura, okoljevarstvo in gastronomija. Vpišejo se lahko v: • 4-letni program: kmetijsko podjetniški tehnik, okoljevarstveni tehnik; • 3-letni program: cvetličar, vrtnar, gospodar na podeželju, gostinske in hotelirske storitve; ■ ^ j • 2-letni program: pomočnik v bi-otehniki; • v 2-letni nadaljevalni program oz. »3 + 2« - program: kmetijsko podjetniški in hortikulturni tehnik. Na Višji strokovni šoli lahko študentje pridobijo naziv inženir kmetijstva in krajine v 2- letnem programu. V vseh teh programih se lahko izobražujejo in pridobijo potrebno izobrazbo tudi odrasli. Pri praktičnem izobraževanju se dijaki usposabljajo tudi neposredno v delovnem procesu na šolskem posestvu, šola pa vzorno sodeluje tudi s številnimi podjetji, zavodi, zadrugami, kmetijami, različnimi društvi in združenji pridelovalcev ter rejcev, s strojnimi krožki, lokalnimi skupnostmi v širši okolici Ptuja in Ormoža, komunalnimi podjetji ter številnimi cvetličarskimi, vrtnarskimi in gostinskimi obrati. ''Praktična znanja naši dijaki pridobivajo na šolskem posestvu na Turnišču in Grajenščaku, kjer imamo vinograd, sadovnjak, vinsko klet, poljedelske in vrtnarske površine, hlev s konji in številne spremljevalne prostore ter delavnice: strojno lopo s kmetijskimi stroji, sodobno urejene prostore z učnimi delavnicami za predelavo sadja in zelenjave, predelovalnico mesa, kisar-no, prostor za žganjekuho ter cvetličarsko delavnico. Bližnji park Turnišče predstavlja učilnico v naravi za poučevanje vsebin naravovarstva, hortikulture in okoljevarstva. V učnem objektu na Grajenščaku pa je sodobno opremljena kuhinja s prostorom za strežbo, kjer se usposabljajo bodoči gastronomi,« pojasni ravnatelj Marjan Horvat. Ob koncu preteklega šolskega leta so se na ptujski šoli razveselili kar treh zlatih maturantov, eden je dosegel vse možne točke pri poklicni maturi. Šest dijakov je opravljalo tudi peti predmet. Dijakom z opravljenim dodatnim petim predmetom je omogočeno izobraževanje na univerzitetnih programih. Vsi omenjeni dijaki v letošnjem letu nadaljujejo študij na univerzitetnih študijskih programih. Ob pričetku letošnjega šolskega leta je ptujska biotehniška šola gostila odmevno državno tekmovanje v oranju. Učitelji in dijaki so bili več dni aktivno vključeni v priprave in organizacijo te odmevne in vseslovenske prireditve, ki je bila izvedena na šolskem posestvu na Turniščah ob avtocesti proti Ptuju. Zelo so veseli, da sta dva njihova dijaka dosegla odlični drugi mesti v oranju s plugom krajnikom in obračalnim plugom. Dijaki kmetijskih programov ■ J. V^ • "C, v; L so se v novembru udeležili tridnevne strokovne ekskurzije in obiskali velik sejem kmetijske tehnike Agritechnika v Hanno-vru v Nemčiji. Tam so videli najsodobnejšo kmetijsko tehniko in veliko novosti oziroma inovacij. Najbolj so jih pritegnili kmetijski stroji večjih dimenzij in mehanizacija, ki je v Sloveniji ne vidimo. ''Dijaki naše šole sodelujejo in pokažejo svoja znanja na različnih tekmovanjih, kvizih in srečanjih; to so: tekmovanje dijakov v znanju matematike - Kenguru, Cankarjevo tekmovanje, nem- ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor Turistični animator Vodja cateringa , / Ljubezen gre RES Dietni kuhar ( ^¡želodec Kuhar ^ še dvomiš? Natakar Qo a "9 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 9. in 10. februarja 2018 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor SREDNJA ŠOLA Mladinska ulica 14 a ZA GOSTI NSTVO 2000 Maribor IN TURIZEM Telefonska številka: 02 / 23 50 010 MARI BOR Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO /Ž^^fS BUDOKAI REKREACIJA CS^ KICKBOXING VRTEC KUNG FU PANDA od 4 do e let g gORRJNlH VEŠČIN fJTB VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTECAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD k. LETA DALJE! ško bralno tekmovanje Pfiffikus, mednarodno tekmovanju cvetličarjev v Varaždinu in Umagu, tekmovanje v izdelovanju adventnih venčkov, tekmovanje cvetličarjev na sejmu Flora v Celju, tekmovanje Kaj veš o prometu?, tekmovanje Mladi podjetnik, tekmovanje v oranju, tekmovanje gastrono-mov v kategoriji Kulinarika v pripravi jedi in sladic, pogrinjkov, aranžmajev ... in še bi lahko naštevali. Na vseh tekmovanjih dijaki dosegajo zavidljive rezultate,'' je ponosen ravnatelj Horvat. Vsako leto poteka mednarodna izmenjava dijakov. Dijaki v programu gastronom hotelir so sodelovali na gastronomskem dogodku v Pančevu in izmenjavi dijakov s prijateljsko šolo Buchhof v Avstriji. Dijaki programa kmetijsko podjetniški in okoljevarstveni tehnik imajo možnost v okviru projekta Erasmus+ opravljati praktično usposabljanje z delom v podjetjih in na kmetijah na Portugalskem in v Avstriji. Pestro dogajanje poteka tako na Biotehniški šoli kot tudi izven šolskih prostorov - na posestvih. ''Upamo, da so naši dosežki prepričljivi in zadosten dokaz, da se nam pridružite ter tudi sami dodate svoj kamenček v mozaik naše ustvarjalnosti Biotehniške šole. Svoja pridobljena znanja boste lahko s pridom uporabili v vašem domačem okolju tako na poklicni, poslovni, strokovni kot družbeni ravni,'' še pove ravnatelj Marjan Horvat. Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI? VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 9. IN 10. 2. 2018 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! GREMO V ŠOLO, o glasna pnlop a Štajerskega tednik 6 Cilj je vzgojiti mlade, ki bodo na trgu konkurenčni Ekonomska šola ŠC Ptuj Ekonomska šola na Ptuju je šola z dolgoletno tradicijo, ustvarjalnostjo in ambicijami, na Ptuju deluje že od leta 1960. ''Kljub temu da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši, saj se zavedamo velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev in študij. Soočamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. Smo šola, ki po končanem izobraževanju omogoča dijakom izbiro med takojšnjo zaposlitvijo, samozapo-slitvijo ali nadaljnjim študijem,'' pojasni ravnateljica Darja Harb. Ekonomska šola na Ptuju izvaja programe za aranžerskega tehnika, ekonomskega tehnika ter trgovca. Dijaki iz vseh programov so uspešni na tekmovanjih iz znanja slovenščine, matematike in tudi na področju ekologije. Na šoli se zavedajo tudi pomena tujih jezikov, dijaki sodelujejo v bralnem tekmovanju iz nemškega jezika in osvajajo zavidljive rezultate. Ker so strokovna šola, so zlasti ponosni na rezultate dijakov iz tega področja. Trgovci vsako leto osvojijo zlata, srebrna in bronasta priznanja na državnem tekmovanju v tehniki prodaje, aranžerski tehniki dokazujejo svoje strokovno znanje na državnem tekmovanju iz aranžerstva, kjer prav tako zasedajo prva tri mesta v različnih kategorijah tekmovanja. Njihove unikatne in izvirne dekoracije lahko opazujemo v šoli in okolju (izložbe posameznih prodajaln. Bolnišnica Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, ulice Ptuja, dominikanski samostan, aranžiranje poroke ...). Bili so uspešni - zlati - na državnem tekmovanju iz računovodstva. "Odlične rezultate naši dijaki dosegajo na področju podjetništva in učnih podjetij. Na mednarodnem sejmu učnih podjetij, ki je hkrati tudi državno in mednarodno tekmovanje najboljših učnih podjetij, so dijaki naše šole že štiri leta zapored izbrani za najboljše osebje na razstavnem prostoru in so uvrščeni med top 3 podjetja v mednarodni konkurenci podjetij. Dokazujejo se še v projektu Špirit Slovenija, v katerem so za svojo podjetniško idejo prejeli tudi denarno nagrado. Aktivno je tudi dijaško podjetje, ki konkurira dijaškim podjetjem na državni ravni,'' doda ravnateljica Darja Harb. Programi, ki jih izvaja Ekonomska šola ŠC Ptuj, so lahko dobro izhodišče za vse, ki so podjetni, imajo sposobnost razvijanja lastnih idej, željo po dokazovanju na poslovnem področju, ki si želijo novih izzivov, se želijo naučiti pripraviti dober poslovni načrt in predstaviti izdelek, pripraviti video pitch, imeti lastno podjetje, nadaljevati tradicijo družinskih podjetij, se naučiti, kako uspešno prodajati in promovirati, jih zanima, kako kreativno izdelati sporočila vizualnega komuniciranja, fotografirati, snemati, računalniško oblikovati (urejanje spletnih strani) in aranžirati/dekorirati razstavni prostor za različne dogodke. Odgovore na vsa ta vprašanja vam na Ekonomski šoli Ptuj ponujajo izobraževalni programi za bodoče ekonomske tehnike, aranžerske tehnike in trgovce. Ob tem ravnateljica Darja Harb izpostavi, da v izobraževalnem procesu dajejo velik poudarek medpredmetnemu povezovanju in organizaciji pouka na ta način, da vsebine posameznih predmetov čim bolj smiselno povezujejo tudi v časovnem okviru in jih izvajajo v t. i. »tečajni obliki«. "Pomemben je tudi nenehen stik z realnim delovnim okoljem in prilagajanje vsebin odprtega dela kurikula potrebam trga dela. Trudimo se, da določene vsebi- ne dijaki pridobijo skozi strokovne ekskurzije doma in v tujini ter z gostujočimi predavatelji o aktualnih vsebinah. Naši dijaki sodelujejo tudi v projektu mednarodne mobilnosti, omogočamo jim opravljanje prakse v tujini (Finska in Irska). V prihodnje želimo mobilnost razširiti še v druge evropske države.'' Prihajajoče šolsko leto želijo nadaljevati prav tako uspešno, kot so bili v preteklih letih. Da so na pravi poti, dokazujejo tudi bivši dijaki, ki so danes odlični na različnih strokovnih področjih - od Turizem je odgovor! Pridi na informativni dan: 9.2.2018, ob 10. in 16. uri 10.2.2018, ob 10. uri Fakulteta za turizem, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice T: +386 8 205 4010, M: +386 51 679 683 E: ft@um.si, W: www.ft.um.si, FB: Fakulteta za turizem v Brežicah finančnikov in poslovnih sekretarjev v podjetjih in javnih ustanovah, do učiteljev, direktorjev, univerzitetnih profesorjev, glasbenikov, samostojnih podjetnikov in še bi lahko naštevali. Ponosni so, da so znanja, ki so jih pridobili na Ekonomski šoli Ptuj, znali izkoristiti v svojem profesionalnem in osebnem razvoju. ''Na naši šoli dajemo velik poudarek na širšem povezovanju znanj in spretnosti. Dijaki dobijo neprecenljive izkušnje, ki jih prenesejo in uporabijo v svojem življenju, bodisi na delovnem mestu, v nadaljnjem študiju ali osebnem smislu. Zaposleni se zavedamo, da dijaki danes potrebujejo drugačen pristop, da jih moramo naučiti tudi prilagodljivosti za potrebe trga dela in uporabljati informacije, ki jih množično dobivajo v današnji informacijski družbi. Trudimo se, da pri vsakem dijaku odkrijemo njegove prednosti, v čem je posameznik dober, in to spodbujamo. Na informativnem dnevu, ki bo v petek, 9. 2., in soboto, 10. 2. 2018, želimo vsem bodočim dijakom predstaviti naše delo, dosežke in načrte, zato vabimo vse zainteresirane (in tiste, ki morda še ne vedo natančno, kam po osnovni šoli), da se nam pridružijo. Vljudno vabljeni,'' povabilo sklene ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb. DIJASKI DOM V neposredni bližini šole s prekrasnim razgledom na morje. Srednješolski program: PLOVBNI TEHNIK edini pomorski program v Sloveniji z mednarodno priznanim spričevalom Te zanima poklic pomorščaka? Bi rad postal/a kapitan/ka ali častnik/ica krova? Bi rad delal na potniški ali tovorni ladji, v marini? To sploh ni problem, če se vpišeš na POMORSKO ŠOLO v Portorožu. Po uspešno končanem 4-letnem šolanju lahko nadaljuješ šolanje na fakulteti ali se zaposliš v pomorstvu. Vabljeni bodoči dijaki in dijakinje v Portorož na informativni dan, ki bo v petek, 9. 2. 2018, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 10. 2. 2018, ob 9. uri. www.geps.si. info-pomorska@geps.si. tel. 05 6713 241,05 6713 491 GREMO 7 Splošno in strokovno znanje za konkurenčnost na trgu dela Elektro in računalniška šola Ptuj Življenje in delo na Elektro in računalniški šoli Ptuj sta zmeraj zanimiva. Obliko priprave na trg delovne sile predstavljajo različna tekmovanja. Že vrsto let se dijaki udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj iz mobilnih robotov RoboCup Junior na Hrvaškem, v Avstriji, na Portugalskem in Slovaškem ter tako širijo obzorja in pridobivajo nova prijateljstva. Od leta 2010, ko so na svetovnem prvenstvu RoboCup v Singapurju osvojili nagrado za najboljšo konstrukcijo robota, se izjemni uspehi kar vrstijo. Lani so na tekmovanju Robocup 2017 v Nagoyi na Japonskem osvojili nagrado za najboljši timski duh na svetu. Ravnatelj Rajko Fajt izpostavi tudi Olimpijado poklicev oziroma SloSkills, ki je sistem tekmovanj v poklicnih spretnostih na državni ravni, uspeh na teh tekmovanjih pa omogoča udeležbo na prestižnem tekmovanju World-Skills Europe (EuroSkills). Zelo odmevno je bilo sodelovanje na tekmovanju Euroskills v Gotebor-gu na Švedskem, kjer sta Slovenijo zastopala dijaka Elektro in računalniške šole ter dosegla peto mesto in medaljo za odličnost. Vsi dosežki dijakov so odraz vestnega in načrtnega dela, ne samo njih samih, ampak tudi njihovih mentorjev in vseh učiteljev na šoli. Uspehov pa ne bi bilo brez pomoči podjetij in drugih donatorjev, ki so v mladih prepoznali prizadevnost in talent. ''Našo šolo naj izberejo dijaki, ki jih zanima tehnika, ne bi pa želeli zanemariti svojih drugih močnih področij. Ker imamo na voljo tri stopnje izobraževanja, lahko zadostimo interesom vseh, ki imajo izrazite ročne spretnosti, pa tudi tistih, ki jim učenje iz knjig ni tuje. Dijaki, ki zaključijo Elektro in računalniško šolo, imajo veliko prednosti. Imajo splošno in strokovno znanje ter lahko na trgu dela konkurirajo in se hitro zaposlijo. Imajo delovne izkušnje, saj se v okviru praktičnega usposabljanja z delom preizkusijo tudi na trgu dela. Lahko nadaljujejo izobraževanje na višjih in visokošolskih strokovnih programih, z dodatnim maturitetnim predmetom pa na številnih univerzitetnih programih. Ptujska Elektro šola pa izvaja tudi mojstrske izpite za elektrotehnike. Vsi naši programi so mednarodno primerljivi,'' pojasni ravnatelj Fajt. Delo na Elektro in računalniški šoli poteka zelo podobno kot v osnovni šoli, zraven učenja, domačih nalog, dijake vključujejo tudi v obšolske aktivnosti jih peljejo na strokovne ekskurzije, organiziramo športne, kulturne, naravoslovne dneve ipd. Na Elektro in računalniški šoli poskrbijo za vse navdušence tehniškega področja, saj izvajajo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike, pove Rajko Fajt in doda: ''Na šoli ponujamo dva programa srednjega poklicnega izobraževanja, elektri-kar in mehatronik operater ter tri programe srednjega strokovnega izobraževanja, elektrotehnik, tehnik mehatronike in tehnik računalništva. Za dijake, ki si po tri- letni šoli želijo izobraževanje še nadaljevati v poklicno-tehniškem izobraževanju, pa je na voljo program elektrotehnik. Vsi programi so primerni tudi za dekleta. Dijaki pridobijo široka splošno izobraževalna znanja, glede na to, kateri program izberejo, pa tudi sodobna praktična strokovna znanja in veščine. Skrbimo tudi za razvoj socialnih veščin, dobrodelnosti in prostovoljstvo.'' Dijaki Elektro in računalniške šole imajo velike možnosti za zaposlitev, saj je področje tehnike deficitarno. Za poklica elektri-kar in mehatronik operater lahko dijaki pridobijo tudi štipendijo za deficitarne poklice. Za dijake na vseh stopnjah izobraževanja se zanimajo tudi tuja podjetja, ki bi jih želeli kot svoje sodelavce z možnostjo izobraževanja na konkretnih delovnih procesih. Za zaposlitev se odločajo predvsem dijaki iz triletnih programov saj trg dela že več let potrebuje elektrikarje in mehatronike operaterje. Večina naših dijakov pa izobraževanje nadaljuje. Izbirajo višješolske strokovne programe, visokošolske in univerzitetne. Dijakom, ki jih zanima pisanje, omogočajo objavljanje prispevkov v šolskem glasilu Kratki stik, tisti, ki radi rišejo, se preizkusijo na tradicionalni prireditvi v ri- sanju karikatur. Na šoli pa imajo tudi veliko glasbeno nadarjenih dijakov in v ta namen harmonikarski orkester. Čeprav navdušeni nad tehniko se dijaki z veseljem preizkusijo tudi v bralnih tekmovanjih na področju slovenščine, angleščine in nemščine. Tudi na matematičnih tekmovanjih dijaki Elektro šole posegajo po najvišjih mestih - zlatih priznanjih in naslovih državnih prvakov. ''Nenehnih sprememb se zavedamo tudi na ptujski Elektro in računalniški šoli, zaradi česar stremimo k stalnim izboljšavam, prilagojenim potrebam okolja in gospodarstva. Rezultati šolo uvrščajo med kakovostne poklicne in tehniške šole. To prednost moramo ohraniti in jo nadgraditi še z večjim sodelovanjem z gospo- darstvom in fakultetami ter višjimi in visokimi šolami; s še širšim razvojem interesnih dejavnosti in projektnega dela,'' pove ravnatelj Rajko Fajt in doda, da je za vse tiste, ki jih zanimajo elektrotehnika, mehatronika ali računalništvo in bi se želeli zaposliti v najbolj iskanih poklicih ali izobraževanje nadaljevati, Elektro in računalniška šola prava izbira. Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Hnj^Sr m mir fco V terwabM I svetoval ____'15 _________ www.ss-mb.si • klikservis.ss-mb.si Poslovalnica Ptuj Trstenjakova ulica 5a ¡nfo.ptuj@ss-mb.si Ko veš S dcCašf Najboljša ponudba dijaških in študentskih del. ur KCi^scrvis Enostavno preko spleta! 20 % za družinske vstopnice ; popusta zakopanjevTermalnemParku ■ na redno ceno Popust velja ob predložitvi kupona do 31.5. 2018. .' 02/ 74 94 530, termalni.park@terme-ptuj.si 8 v s Tradicionalno uspešni na vseh področjih Strojna šola Ptuj Izobraževanje in izobraževalne institucije doživljajo v zadnjem času velike spremembe, predvsem v smeri strokovne in finančne avtonomije, individualizacije in fleksibilizacije ter odpiranja in povezovanja. Strojna šola Ptuj sledi vsem tem spremembam z vsemi svojimi resursi, predvsem pa se trudi poskrbeti za vsakega posameznika, ki vstopi v izobraževanje. Individualizacija in personalizacija izobraževanja je namreč eden od odgovorov na zahteve današnjih generacij in jutrišnjega izobraževanja. Šola izobražuje naslednje programe oz. poklice: • nižje poklicno izobraževanje: pomočnik v tehnoloških procesih; • srednje poklicno izobraževanje: avtoserviser, avtoka-roserist, oblikovalec kovin - orodjar, inštalater strojnih inštalacij, klepar - krovec; • srednje strokovno izobraževanje: strojni tehnik; • poklicno-tehnično izobraževanje: strojni tehnik, avtoser-visni tehnik. Vsi poklici, za katere izobražujejo na Strojni šoli Ptuj, so deficitarni, kar pomeni, da so na trgu dela izredno iskani in je prav zaradi tega zaposlitev dijakom, ki zaključijo šolo, skorajda že zagotovljena. Skoraj dnevno se že dogaja, da se podjetja iz naše okolice obračajo direktno na šolo s prošnjo, da jim posredujejo kontakte kompetentnih mladih strokovnjakov, ki zaključujejo izobraževalne programe pri nas. Delodajalci so pripravljeni te mlade ljudi štipendirati in jim seveda kasneje tudi nuditi zaposlitev, vendar žal veliko štipendij ostane nepodeljenih, veliko pa ostane nezasedenih tudi delovnih mest. V šolskem letu 2017/18 želijo predvsem: • postati šola, ki bo odprta in fleksibilna in bo omogočala vseživljenjsko izobraževanje ne samo dijakov, ampak vseh znanja željnih ljudi; • povezovati se s sorodnimi šolami po Evropi in tudi širše preko mednarodnih izmenjav učiteljev in dijakov, da bi se tako bogatili tudi z izkušnjami teh izobraževalnih institucij; Zanimivi poklici in vajeništvo ponovno v Sloveniji Promocijsko sporočilo Gospodarska zbornica !■ Slovenije Odločitev za pravo srednjo šolo je veliko lažja, če imajo mladi dovolj ustreznih informacij, da lahko izberejo pravi poklic zanje, še zlasti, če gre za poklice, ki jih bodo v prihodnje iskali tudi delodajalci. Na informativnih dnevih, ki bodo potekali v petek, 9. februarja, in v soboto, 10. februarja, vam bomo predstavniki gospodarstva, skupaj s šolami, predstavljali osem poklicev, ki se bodo v šolskem letu 2018/19 izvajali preko vajeniške oblike. Gre za 3-letne programe srednjega poklicnega izobraževanja: Oblikovalec kovin - orodjar, Gastronomija in hotelirstvo, Mizar, Kamnosek, Papirničar, Strojni mehanik, Slikopleskar, Steklar, ki so jih delodajalci prepoznali kot poklice, za katere učenci po zaključku šolanja ne bi smeli imeti večjih težav pri pridobivanju zaposlitve. Vajeniški sistem je praktično zasnovan program, pri čemer 50-60 % časa učenci preživijo neposredno v podjetju, kjer se učijo z delom in že zelo mladi pridobivajo delovne izkušnje. Vajeništvo že v času izobraževanja ponuja obilico prednosti (vajeniška denarna nagrada za vajenca, prenos znanja iz teorije neposredno v prakso, spoznavanje poklica, dela v timu v realnem delovnem okolju ...). Več informacij o vajeništvu boste našli na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije: https://www.gzs.si/vajenistvo • vzpostaviti socialno partnerstvo med šolo in industrijo ter obrtjo, da bi se tako lahko nenehno prilagajali potrebam teh institucij in potrebam delovne sile na trgu dela; • osnovnošolcem kakovostno predstaviti programe in poklice v strojništvu in jih animirati za to področje tehnike; • intenzivirati sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje, predvsem pri skupnem prilagajanju izobraževalnih programov za odrasle na poklicnih področjih, ki so za-posljiva in tako prispevati k zmanjšanju brezposelnosti v regiji (CNC-operater); • izboljšati kakovost pedagoškega dela z uvajanjem izobraževalnih in vzgojnih strategij, ki povečujejo čut za dolžnosti in odgovornost dijakov in s tem prispevati k izboljšanju učnega uspeha in zmanjšanju osipa; • kakovostno izvesti zaključne izpite in poklicno maturo; • razširiti programsko ponudbo v strojništvu z novimi programi, ki bodo tudi evropsko primerljivi; Prav zaradi vsega omenjenega ima Strojna šola izredne uspehe tako pri rednem izobraževanju kot tudi pri drugih dejavnostih. Učni uspeh celotne šole je bil v lanskem šolskem letu 96 %, redni dijaki, ki so pristopili k poklicni maturi, so dosegli 100-odstotni uspeh, kjer so bili tudi trije zlati maturanti, ki so prejeli spričevalo s pohvalo ministrice za šolstvo. Zaključni izpiti je opravilo 98,28 % dijakov, kar prav tako predstavlja zavidljiv uspeh. Delo v šoli pa še zdaleč ni vse. Dijaki strojne šole so že tradicionalno uspešni na športnih tekmovanjih, kjer dosegajo najboljša mesta predvsem v kolektivnih športih, kot sta nogomet in košarka. Dijake pošiljajo na mednarodne izmenjave na Finsko, v Francijo, Nemčijo, prav tako pa na šoli redno gostijo dijake in učitelje iz vseh teh držav. Prav tako pa je Strojna šola Ptuj motocikle, avtomobile, izdelane cepilnike za drva, dvigala, traktorske pripomočke. To so izdelki, na katere so ponosni dijaki, njihovi starši, šola z ravnateljem na čelu in seveda vsi učitelji, ki so pomagali pri tem delu. Ob vsem tem ravnatelj Bojan Lampret poudari: ''Vse to krasi Strojno šolo, predvsem pa sem kot ravnatelj ponosen na vse učitelje Strojne šole, ki s svojim, v prihodnost usmerjenim sodobnim pedagoškim delom pomagajo dijakom dosegati vse zares zavidljive uspehe. Ti učitelji so vedno tu, ko mladi rabijo kakršnokoli pomoč, pa postala pridružena članica mreže UNESCO šol Slovenije, kjer z dijaki spregovorijo o strpnosti, kulturi in kulturni dediščini, vodi in še veliko drugih družbeno aktualnih temah. Izredno široko in kakovostno je tudi sodelovanje z osnovnimi šolami v okolici tudi preko projekta Go-Car-Go, ki ga zavzeti učitelji organizirajo letos že deveto leto. Težko je z besedami zajeti vse aktivnosti, ki se dogajajo na takšni strokovni šoli, zato si oglejte tudi FB-stran na naslovu www.facebook.com/StrojnaSo-laPtuj. Tam boste našli tudi slike športnega avtomobila, ki so ga za maturitetno nalogo naredili dijaki Strojne šole, pa obnovljene naj gre za zaljubljenost ali pa za najbolj kompleksen tehnični problem. To je v bistvu tista najlepša stvar pedagoškega poklica, poklica biti Učitelj - da si vedno tu za mlade in da si vedno tisti prvi, na katerega se lahko brez skrbi naslonijo. Prav zato, ker je poslanstvo učitelja na naši šoli razumljeno v vsej svoji širini, Strojna šole ne vzgaja samo vrhunskih strokovnjakov, vrhunskih tehnikov, ampak vzgaja tudi in predvsem ljudi, ki bodo jutri razumeli družbo, v kateri živijo in bodo z vsem svojim delom prispevali k razvoju te družbe, prispevali k razvoju Slovenije.'' GREMO V ŠOLO, ogl asna priloga S tajerskega tednika 9 Napredna znanja za konkurenčno prednost na trgu dela Višja strokovna šola Ptuj Višja strokovna šola je ena petih šol Šolskega centra Ptuj, ki študentom nudi napredna znanja, ki omogočajo konkurenčno prednost na trgu dela. Na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj, ki se ponaša že s trinajstletno zgodovino in preko 800 diplomanti, izvajajo štiri višješolske študijske programe in sicer so to: bionika, ekonomist, mehat-ronika ter upravljanje podeželja in krajine. ''Kar tri od navedenih programov smo osnovali, razvili prav na Ptuju, še vedno pa smo tudi edina višja šola v Sloveniji, ki ponuja študij bionike, ki je v tujini zelo ce- njena veda, pri nas pa je komaj na pohodu. Vsak izmed programov ponuja aktualna znanja in vsebine, ki so prilagojene potrebam gospodarstva in diplomantom zagotavljajo visoko stopnjo zaposljivosti,'' pojasni ravnatelj Robert Harb. Značilnost vseh višješolskih programov je prepletanje študija teorije in praktičnega usposabljanja, ki ga študenti opravljajo pri delodajalcih. Praktično usposabljanje pri delodajalcih obsega 400 ur, kar je 40 % vsega časa v posameznem programu. ''Pohvalimo se lahko z odličnimi uspehi naših študentov na številnih tekmovanjih, kot so Najpodjetni-ška ideja, ki jo razpisuje Manager klub Ptuj, Mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC v Murski Soboti, tekmovanje v izdelavi električnih koles, ki ga organizira Univerza v Mariboru, tekmovanje ISTROBOT na Slovaškem, ROBOCUP Portugalska, tekmovanje POPRI 2017 v Novi Gorici ... To je samo nekaj od številnih tekmovanj, na katerih naši študenti ne le, da sodelujejo, temveč se z njih vračajo z odličnimi uvrstitvami, posegajo po najvišji mestih,'' pove ravnatelj Harb. Poleg tekmovanj ne manjkajo tudi na sejmih, med katerimi ravnatelj izpostavi pomemben in tudi medijsko odmeven projekt, ki je bil javnosti predstavljen na sejmu MOS 2017 v okviru projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Stičišča znanosti in gospodarstva. To je projekt, poimenovan »bionič-ni človek« in služi za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike. Njegova pomembnost je tudi v predstavitvi najsodobnejših podpornih tehnologij, ki se danes že vgrajujejo v človeško telo. Projekt vodi njihov diplomant, inženir me-hatronike, Janez Škrlec. ''Poleg študija se trudimo študente in diplomante naše šole vključevati tudi v razne aktivnosti, s katerimi želimo spodbuditi pripadnost šoli, sodelovanje in medsebojno povezanost študentov različnih programov ter povezanost z okoljem, v katerem je naša šola. Vsako leto organiziramo športno Placana objava Mlade zanima služba po študiju "Ko sem izbirala, kam se bom vpisala po srednji šoli, me je zanimalo najbolj to, ali bom po študiju lahko dobila službo. Zaključena gimnazija je sicer ponujala veliko možnosti za nadaljnjo študijsko pot, odločila pa sem se za študij fizioterapije," je pojasnila Nina Homer, študentka fizioterapije na Alma Mater Europaea - ECM. Dnevi odprtih vrat v Mariboru in Murski Soboti Alma Mater Europaea - ECM, ki ponuja študij na vseh treh bolonjskih stopnjah, vabi na informativne dneve v petek, 9. 2., in v soboto, 10. 2. 2018, na štiri lokacije, in sicer Maribor (Slovenska 17), Murska Sobota (Lendavska 9), Ljubljana (Kardeljeva 1) in Koper (Trubarjeva 1). Predstavljeni bodo dodiplomski programi: fizioterapija, zdravstvena nega, socialna gerontologija, management, humanistika, arhivistika in program Akademije za ples - ples/koreografija. V Mariboru in v Murski Soboti pa bodo isti dan potekali tudi dnevi odprtih vrat, kjer bodo lahko bodoči študenti spoznali, kako poteka študijski proces na programih Fizioterapija in Zdravstvena nega. Predstavitev podiplomskih študijskih programov Vabljeni pa tudi interesenti za podiplomske študijske programe na magistrski stopnji: Arhivistika in dokumentolo-gija, Management, Socialna gerontologija, Humanistika, Projektni management, Zdravstvene vede, Ekoremediacije ter doktorski stopnji: Socialna gerontologija, Strateški komunikacijski management, Humanistika in Projektni management (NOVO). Predstavitve bodo potekale v petek popoldan (15.00) in soboto dopoldan (10.00), in sicer na vseh štirih lokacijah. srečanje študentov, diplomantov in mentorjev v podjetjih. In ker se približuje pustni čas, ki je za naše mesto in okolico poseben čas, naj omenim tudi, da smo lansko leto uspeli sestaviti pustno skupino, v kateri so sodelovali študenti in zaposleni na šoli in je na hudomušni pustni način na povorki v Dornavi predstavila vse programe, ki jih izvajamo na šoli,11 pove Harb in doda, da si prizadevajo, da bi šola postala osrednja izobraževalna in razvojna ustanova, ki bo povezovala različne institucije in podjetja, katerih cilj je razvoj vseživljenjske-ga izobraževanja. Dolgoročni cilji razvoja Višje šole temeljijo na široki programski ponudbi v sedanjosti in na novih programih, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti industrija, malo gospodarstvo in obrt v Podravju in Sloveniji. ''Cilj, ki smo si ga zadali, je vzpostavitev študija, ki bo na našem področju predstavljal predvsem visoko raven znanja diplomantov in njihovo zaposljivost. Vsako leto za študente in diplomante organiziramo tudi dvodnevno ekskurzijo v eno od znanih podjetij v tujini. Lani smo bili v podjetju BMW, v sredini marca pa načrtujemo strokovno Moč bo izvedeti več o vpisnih pogojih, o načinu študija, o možnosti opravljanja prakse v tujini in izmenjavi v tujino, študenti tutorji bodo predstavili študijski proces na izbranem programu, predstavili se bodo dekani, učitelji in predstojniki. V petek bodo predstavitve za dodiplomski študij potekale na vseh štirih lokacijah ob 11. in 15. uri, v soboto pa ob 10. uri. ekskurzijo v studio avstrijske nacionalne televizije ORF ter ogled tovarne VW,'' pojasni ravnatelj. Višja strokovna šola ima usposobljene in odgovorne kadre ter dobre prostorske pogoje in sodobno opremo, ki jo pridobiva s sodelovanjem v projektih in s podjetji. Povezanost šole s podjetji se kaže tudi pri izvedbi strokovnih ekskurzij, gostujočih predavateljih ter pri pripravi diplomskih nalog, ki so aplikativne in se nanašajo na reševanje konkretnih problemov v delovnem okolju. ''Vse navedeno je zagotovo dovolj tehten in privlačen razlog, da se bodo številni srednješolci odločili za vpis na našo šolo, uspešno končali dveletni študij v enem od programov, ki jih ponujamo, ter se pridružili našim zadovoljnim diplomantom,'' zaključi Robert Harb in vse, ki jih zanima, s čim se ukvarja bionika, vse, ki bi radi nadgradili znanja iz ekonomije in kmetijstva ali pridobili dodatna znanja, ki odlikujejo dobre inženirje mehatroni-ke, povabi na informativni dan, ki bo 9. 2. 2018 ob 9. in ob 16. uri ter v soboto, 10. 2. 2018, ob 9. uri, v prostorih Šolskega centra Ptuj na Vičavi 1, v tretjem nadstropju. Srednja 4eJa Slowrula Bistrica Šola dobrih dosežkov in mnogih doživetij V šolskem letu 2018/2019 vpisujemo v programe: • Gimnazija (56 dijakov), • Metalurški tehnik (28 dijakov) - nov program, • Ekonomski tehnik (28 dijakov), • Trgovec (26 dijakov), • Ekonomski tehnik - poklicno-tehniški program (28 dijakov). Dobrodošli na informativnih dneh, 9. februarja 2018 ob 9. in 15. uri ter 10. februarja 2018 ob 9. uri, v telovadnici Srednje šole Slovenska Bistrica (Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, Slovenska Bistrica). Spletna stran: www.sssb.si E-naslov: info(S>.sssb.si Telefon: +386 2 843 20 70, +386 2 843 20 75 Poiščite nas tudi na Facebooku! 10 g: O V ŠOLO, oglasna priloga Gimnazija Ptuj - tradicija in prihodnost Gimnazija Ptuj Gimnazija Ptuj tudi letos na široko odpira vrata vsem mladim, ki si želijo pridobiti trdno in široko znanje ter ob tem morda sodelovati še v številnih projektih in izmenjavah. Po utrjeni poti številnih generacij Odločitev, kam po osnovni šoli, je prav gotovo težja, kot je bila pred desetletjem. Svet je bil takrat vsaj na videz trdnejši in prihodnost obetavnejša, kot je videti danes. Čemu torej v gimnazijo in zakaj prav na ptujsko? Gimnazija Ptuj gradi na skoraj 150-letni tradiciji posredovanja znanja in vrednot na mlade rodove. Svojo prepoznavnost v lokalnem in širšem slovenskem prostoru dosega na številnih področjih. Znanje po šolski navadi merimo v številkah, a vsega, kar dijaki v štiriletnem gimnazijskem izobraževanju pridobijo, ne moremo izmeriti številčno. ne trgovine (Fairtrade), spodbujamo sodelovalno in globalno učenje z vrstniki iz Azije (Azij-sko-evropska učilnica) ter razvijamo odnos do lokalnega okolja, ki je neločljiv del globalnega sveta (ENO). V projektu Popestrimo šolo spodbujamo bralno pismenost, jezikovne in socialne kom-petence, učenje učenja, kritično mišljenje, raziskovanje, ustvarjalnost ... Zlati, srebrni in bronasti oziroma tekmovalnost v pravih okoliščinah Vse našteto prispeva k številnim uspehom, ki jih naši dijaki dosegajo na tekmovanjih v znanju. V preteklem šolskem letu so osvojili kar devet zlatih priznanj: iz slovenščine, kemije, francoščine, geografije, zgodovine, nemščine in angleščine. Uspešno smo začeli tudi to šolsko leto, ko tekmovanja še potekajo, a že imamo dve zlati priznanji iz znanja o sladkorni bolezni, eno iz logike, dijaki 2. letnika pa so na državnem tekmovanju iz angleščine Temeljno znanje in številne dodatne možnosti za osebni razvoj Dijakom prvega letnika omogočimo ob naboru obveznih predmetov še dragoceno izkušnjo z izmenjavo z eno od slovenskih gimnazij. Tistim, ki želijo preizkusiti svoje znanje tujega jezika, dopolnjevati zgodovinsko znanje, spoznavati kulturne znamenitosti in se prepustiti drugačni kulturi, pa še ogled Londona. Že v prvem letniku spodbujamo rast in zorenje mladostnikov tudi tako, da jih povabimo k sodelovanju v različnih projektih Erasmusa+, kot Unescova šola razvijamo načela in cilje Unesca, ozaveščamo o pomenu pravič- Zakaj torej prav na ptujsko gimnazijo? Zaključevanje osnovne šole... Kam naprej? V katero srednjo šolo? Odločitev!? Že beseda sama me teži, zato sem se počutila temu primerno - negotovo, razdvojeno. Zanimajo me šport, umetnost in kultura. Čemu bi dala prednost? Nato sem od blizu spoznala Gimnazijo Ptuj, izvedela več o športnem oddelku in se odločila. Septembra sem ugotovila, da prehod iz osnovne šole v srednjo ni tako težak, kot je marsikdaj slišati. Že od prvega dne trdim, zdaj, po koncu prvega ocenjevalnega obdobja, menim enako - da je bila to pravilna odločitev. Ne obžalujem, da sem izbrala Gimnazijo Ptuj. Nasprotno - v novem okolju in v razredu se zelo dobro počutim. Nisem samo športnica, ampak me privlačita tudi literatura in gledališče. V športnem oddelku imam vse možnosti in podporo tudi pri ustvarjanju na teh področjih. Sara Planinšek, 1. Š šolskega leta kaže, da so de-vetošolci prepoznali prednosti športnega oddelka. Gimnazijci športniki lahko po uspešno opravljeni maturi izbirajo vse študijske smeri. Matura? Sem pripravljen! Trudil sem se. Preizkusni kamen vsake generacije gimnazijcev je matura. Nanjo uspešno pripravljamo tudi dijake, ki v gimnazijo niso prinesli le blestečega znanja in dobrih delovnih navad in so za učitelja toliko večji izziv. O odličnosti gimnazije ne govorijo le rezultati na tekmovanjih, ob koncu šolskega leta in na maturi, ampak kako marljivim in zavzetim mladostnikom omogočamo pot do znanja. Vsako leto smo ponosni na svoje zlate maturante, kakor tudi na tiste, ki niso dosegli najvišjih točk, a so se potrudili po svojih najboljših močeh. Ne samo maturant, ampak tudi Človek Pedagoško delo na Gimnaziji Ptuj torej ni naravnano le storilno-stno, saj v mladih spodbujamo občutek za sočloveka, družbeno angažiranost in odgovornost do domačega okolja in sveta. Vedno znova smo ponosni na svoje gimnazijce, ko jih spremljamo na izmenjavah in strokovnih ekskurzijah, na katerih sicer neradi silijo v ospredje, kakor to znajo mladi iz večjih urbanih okolij, a zablestijo zaradi svojega znanja, zanimanja, prodornosti in vzornega vedenja, kar v današnjem svetu ni pravilo. Ptujski gimnazijci so uspešni na vseh slovenskih in tudi tujih univerzah. Študijska pot jih vse pogosteje zanese v tujino, na avstrijske, nemške, angleške in ameriške univerze, kar nas navdaja s ponosom, a hkrati s strahom ... A videti je, da se ob različnih priložnostih radi vračajo v svoje okolje, da cenijo znanje in izkušnje, ki so jih na gimnaziji pridobili. Z žarom naprej Tudi v novem šolskem letu bomo nadaljevali jasno zastavljeno smer, ki smo jo razvijali že v preteklosti. Pri dijakih bomo spodbujali ustvarjalnost in njihovo izjemnost. Iz lokalnega okolja bomo prehajali tudi v mednarodni prostor, kar v dijakih vzbudi še dodatno zavedanje, kako pomembna sta dom in domovina. Spodbujali bomo različne obšolske dejavnosti, kot so gimnazijski bendi, pevski zbor, naravoslovni krožki, jezikoslovje, družbeno angažiranost. Pri športni vzgoji bodo lahko dijaki krepili svojo fizično moč na novih napravah za fitnes. Dijake želimo še bolje pripraviti na terciarno izobraževanje, kar bomo poskušali doseči z večjo fleksibilnostjo znotraj izvajanja šolskega kurikula. Z inovativni-mi metodami dela, kot sta karier-ni krožek in ustvarjalnik, se bomo trudili odpirati jim vrata v svet, ki jim je razmeroma neznan. prejeli zlato priznanje in najvišje število točk za svoj video. Uspešni smo tudi na literarnih, likovnih in fotografskih natečajih. Za športnike enako, a prilagojeno treningom in tekmovanjem Odmevne rezultate dosegamo v različnih športnih disciplinah; našo gimnazijo obiskujejo športniki z izjemnimi rezultati. V športnih oddelkih so športne in šolske obveznosti usklajene, šolski ritem pa je prilagojen individualnemu ritmu treningov, priprav in tekmovanj. Gimnazijci v športnih oddelkih pridobijo torej povsem enako znanje kot v splošnih. To omogoča delo v manjših skupinah in po potrebi dodatne individualne ure. Statistika preteklega Zgrabi sedanjost stopi v prihodnost Draga devetošolka, dragi devetošolec! Razmisli... Zaspana PRVA ALI utrujena ZADNJA? Izbirati IN izbrati? Vzhod, zahod, sever ali jug? Seife, SAVON ali SHAMPOO? VEČ znaš, VEČ veljaš? Že IMAŠ SVOJ stil? 2 x Š = ? Sanjati ALI spati? Pridruži se veseli druščini iskrivih, nadarjenih, radovednih, genialnih, ustvarjalnih ptujskih gimnazijcev. Po odgovore na zgornja vprašanja pridi na Gimnazijo Ptuj. Informativni dan 9. 2. 2018, ob 9. in 15. uri 10. 2. 2018, ob 9. uri Nudimo odlične bivalne in učne poaoie diiak-injam in dijakom vseh šol v Ljubljani in ok-ol.c.j v m* bližini se nahaja ■ diiašk-i dom je obdan š . možnos+ bivanja v mešani skupini (diiaM-inie/di^ S+iKv v dvo d, +ro pos+eljnih sobah; vse sobe imajo las+no bopainic-o boaa+a ponudba pros+očasnih dejavnos+i, vi sobo s+robovno usposobljen bader za delo z mladimi. ... Mm ®S-...... Kardeljeva pl. 2282, 1000 Ljubljana, tel.: 01 53 42 867, (3S IVI: 070 755 239 e-mail: info@ddb.si, dd.lj.bezigrad@guest.arnes.si TU SI NA PRAVI POTI! Az andragoškizavod ZNANJE ZA VSE GENERACIJE Maistrova ul. 5, Maribor; tel. 02/234-11-11, www.azm-lu.si, info@azm-lu.si GREMO 11 Center za družine - Špajza modrosti Ljudska univerza Ptuj Ljudska univerza Ptuj je bila uspešna na javnem razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za sofinanciranje vsebin centrov za družine v letih 2017-2020 in tako svojim številnim dejavnostim dodala še Center za družine Špajza modrosti. Je v osrčju Ptuja, v Ulici heroja Lacka 3, in ponuja številne brezplačne vsebine in dejavnosti za obiskovalce vseh generacij. ''Špajza modrosti ponuja številne programe. Eden izmed njih so izobraževalne in praktične delavnice na temo razvijanja odzivnega in senzibilnega starševstva. Te izpostavljajo teme, kot so postavljanje meja, ohranjanje dobrih odnosov, varno in sočutno starševstvo. Na nas se lahko obrnejo tudi starši, ki se znajdejo v situaciji razhoda s partnerjem. V programih pa se bomo dotaknili tudi zdravega življenjskega sloga, temam, kot so depresija, premagovanje stresa in podobno,'' pojasni organizatorka izobraževanja Janja Kafel. V Špajzi modrosti organizirajo številne počitniške aktivnosti in dejavnosti za otroke, ustvarjalne in bralne urice, različne delavnice, kot je hitrostno sestavljanje rubikove kocke in mnogo več. V v središču mesta, ki nudi številne možnosti. V preteklih mesecih so v času neformalnega druženja k nam prišli številni posamezniki, ki so z navdušenjem pozdravili nov prostor, s katerimi bi zapolnili njihov prosti čas. Vljudno va- bimo vse, da se oglasijo v Špajzi modrosti, se udeležijo vsebin in pridejo pogledat.'' Še posebej obiskovalce vabijo v času zimskih počitnic v februarju, ko bodo udeležence čakale prav posebne organizirane dejavnosti. sodelovanju s prostovoljci Gimnazije Ptuj je učencem na voljo pomoč izkušenih dijakov pri raznih šolskih in obšolskih težavah, bodisi z nalogo ali pripravo kakšne seminarske naloge. Lahko pa pridejo samo na druženje in pogovor. Prav tako v sodelovanju z različnimi organizacijami (OŠ Ljudevita Pivka, VDC Sožitje, Sonček) potekajo vsebine za opolnomočenje družin otrok, ki imajo drugačne potrebe. ''Špajza modrosti zraven organiziranih dogodkov ponuja neformalno druženje, saj so njena vrata odrta vsak dan in mimoidočim ponuja prostor, kjer lahko preživijo svoj prosti čas, na računalnikih preberejo novičke, pregledajo naše knjižne police in se informirajo o drugih dogodkih. Otrokom so vsakodnevno na voljo številne družabne igre, sestavljanke, lego kocke, pobar-vanke, otroške knjige," pove sogovornica. Sodelujejo s številnimi zunanjimi sodelavci, ki so strokovnjaki na svojih področjih. To so Danila Jurgec, Irena Toš Koren, Darja Nadelsberger Bene, mag. Valerija Ilešič Toš, mag. Zlatko Zimet. Sodelovali so tudi z Nado Polaj-žer, specializantko analitične psihologije in z akademsko slikarko Sašo Bezjak. Odzivi uporabnikov Špajze modrosti so pozitivni, obisk se počasi, a vztrajno povečuje, pove Janja Kafel in doda: ''Želimo si, da bi obiskovalci Špajzo modrosti prepoznali kot nov prostor druženja Že v času izobraževanja lahko postanete del Talumove "ekipe". Tal* um Talumova šola znanja www.talum.si www.facebook.com/Talum/ Pri pridobivanju znanja za svoj poklic vam lahko pomagamo na več načinov: ... pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog, ... pri pridobivanju praktičnih izkušenj v okviru obvezne prakse, ... z možnostjo počitniškega dela, ... skadrovskoštipendijo, ki lahko olajša izobraževanje. V okviru Talumove šole znanja si bomo še naprej prizadevali za nenehno izobraževanje in usposabljanje, ki sta temelj osebnega in delovnega razvoja naših zaposlenih. > V SOLO oglasna prilog a Štajerskega SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Mladinska ulica 5, 9252 Radenci Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5 9252 Radenci Tel.: 02 566 91 60 E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si VABI NA INFORMATIVNI DAN: * v PETEK, 9. FEBRUARJA 2018, ob 9. in 15. uri * v SOBOTO, 10. FEBRUARJA 2018, ob 9. uri IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI NA SŠGT RADENCI: 4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja - študij 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv poklicne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR Zaključek izobraževanja: zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje v programu gastronomija (2 leti) in poklicna matura ter možnost nadaljevanja izobraževanja - študij 2-letni nadaljevalni program: GASTRONOMIJA Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja - študij NOVO na SŠGT RADENCI 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE - vajeniška oblika izobraževanja Naziv poklicne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR Zaključek izobraževanja: zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje v programu gastronomija (2 leti) in poklicna matura ter možnost nadaljevanja izobraževanja - študij • POSTANI DIJAK-VAJENEC • SKLENI VAJENIŠKO POGODBO • USPOSABLJAJ se pri DELODAJALCU • ČAKA te VAJENIŠKA NAGRADA in • ZAPOSLITEV ... SŠGT RADENCI JE ŠOLA Z DIJAŠKIM DOMOM. DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI NUDI: • NOVE PRENOVLJENE PROSTORE, • ENOPOSTELJNE SOBE • UČENJE IN UČNO POMOČ • UGODNO LEGO OB AVTOBUSNI POSTAJI ... Odloči se za bivanje v dijaškem domu! IZKORISTI USTVARJALNOST, KI JO PONUJATA ŠOLA IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI: UČENJE ZA POKLIC in ŠTUDIJ ŠOLSKA in DRŽAVNA TEKMOVANJA, MEDNARODNA TEKMOVANJA PROJEKTI in DELAVNICE SPOZNAVANJE DOMAČE IN SVETOVNE KULINARIKE DOŽIVETJA S POMEMBNIMI GOSTI PRIDOBIVANJE DELOVNIH IZKUŠENJ DOMA IN V TUJINI ODKRIVANJE NOVIH DEŽEL, STROKOVNE EKSKURZIJE ... OBJEMI SVET IN PRIDI NA SREDNJO ŠOLO ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI! Tel.: 02 5669 160, 0 41 605 161, e-naslov: sola@s-ssgtr.ms.edus.si, splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si GFML Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer www.gfml.si V UMETNIŠKA GIMNAZIJA CLEDALIŠČE IN FILM INFORMATIVNI DAN Športna dvorana ŠIC Ljutomer Petek, 9. februar, 9.00 in 15.00 Sobota,10. februar, 9.00 To ni več vprašanje, ZDAJ JE MOGOČE OBOJE. Umetniška gimnazija, smer gledališče in film 12 GREMO štajerskega teanika 13 Pomemben del sistema vzgoje in izobraževanja na Ptuju in v Spodnjem Podravju. Dijaški dom Ptuj Organizacija življenja in dela v Dijaškem domu Ptuj je zastavljena tako, da zagotavlja uresničevanje temeljnih ciljev vzgoje in izobraže- vanja, optimalni razvoj posameznika, vzgaja za medsebojno strpnost, omogoča doseganje dobrih učnih rezultatov. Ob uspešnem izobraževanju je poskrbljeno tudi za pros-točasne aktivnosti, druženje in zabavo z vrstniki ter počitek. ■ -7 DIJAŠKI DOM PTUJ Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/78-70-700, www.ddptuj.si Prednosti bivanja pri nas: • neposredna bližina šole, • pedagoška in zdravstvena oskrba, •več časa za učenje, • brezplačne inštrukcije, • redno sodelovanje s starši in šolo, • priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar pod budnim očesom vzgojiteljev, • kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa, • druženje in spoznavanje vrstnikov, • dodatek pri štipendiji za bivanje v domu, • zagotavljanje varnosti._ ' urejeno in zdravo prehrano, • pestro ponudbo interesnih dejavnosti, • internetni priključek v vsaki sobi, • udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah, • knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ... Vabljeni na informativna dneva v Dijaški dom Ptuj, v petek, 9. in v soboto, 10. februarja 2018! cw$ BUtt M JAPRI BNOST IZOBRAŽUJEMO V PROGRAMIH FABnucevtski tehnik FARMACIJA - GOSPODARSKO ZELO USPEŠNA PANOGA USPEŠNI DUAKI, ZLATI MATURANTI KEMlJf KI TEHNIK KEMIK-ISKAN, ZAPOSUIVKADER ZANIMIVO RAZISKOVALNO DELO V LABORATORIJIH GIMnazija I , f USPEŠNI DUAKI NA MATURI IN NADALJNJEM ŠTUDUU SODOBNO OPREMLJENA ŠOLA V NARAVNEM OKOLJU BIVATE LAHKO V NtPOSKIBNI BLIŽINI ŠOII - NAŠ DIJAŠKI BOM CSKŠKUU PS: KOKIITITE TUBI ■ ŠPOKTNl OBJEKTE, BAZEN KUŠl, OBŠOUKt AKTIVNOSTI, SODELOVANJE PKI PROJEKTIH V TUJINI, MOST Mff-H DOSTOP... ''Dijaki, ki se odločijo za bivanje v domu, so deležni pomembnih in številnih prednosti. Ker je dom v neposredni bližini ŠC Ptuj, to pomeni večjo varnost, saj odpade vsakodnevna vožnja, odvisnost od vremena, ni vrstniškega nasilja na poti v šolo in domov, bistveno manjše so možnosti za-hajanja v razne konfliktne situacije. Pomemben je prihranek časa za učenje, prosti čas, za izvajanje hobijev, treniranje različnih športov,'' pojasni ravnatelj Ivan Her-cog. Bistvena sestavina vzgojnega programa je pomoč pri učenju: nudenje in organizacija brezplačnih inštrukcij, redno in skrbno načrtovanje dela za šolo, učenje in popravljanje metod in tehnik učenja, predvsem pri novincih. Od 16. do 18. ure potekajo učne ure, ki so namenjene pripravi na šolo, opravljanju domačih nalog, učenju. Dijaki se učijo po sobah ali v učilnicah. Učinkovitost in doslednost vzgojnega in učnega dela daje odlične rezultate, saj je učni uspeh dijakov, ki bivajo v domu, nadpovprečen. Bivanje v dijaškem domu je priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar še vedno pod budnim očesom vzgojiteljic. V domu bivajo dijaki srednjih šol, učenci osnovne šole s prilagojenim programom, študenti ptujskih višjih strokovnih šol in tako v praksi poteka intenzivni razvoj socialnih veščin, saj se dijaki učijo medsebojnega prilagajanja in strpnosti, ki sta potrebna za življenje pod skupno streho. Razvija se toleranca in sprejemanje drugačnih in drugače mislečih, kar je še kako pomembno za zdrav razvoj družbe. Življenje med vrstniki omogoča sklepanje novih prijateljstev, načrtno se spodbuja razvoj močnih področij preko vključevanja posameznikov v različne aktivnosti z namenom dviga samopodobe in socializacije. Dijaki prihajajo v dom v nedeljo po 18. uri in ga zapustijo v petek do 20. ure. V primeru šolskih obveznosti (npr. pouk v soboto, pisanje mature, ekskurzije ...) se urnik dela prilagodi potrebam di- V Studi) teologije v Mariboru. Univerza v LJubljani Teološka fakulteta Enota v Mariboru teolog, si INFORMATIVNI DAN petek, 9. februar ob 10. in 15. uri sobota, 10. februar ob 10. uri Z znanstveno doslednostjo in široko humanistično izobrazbo odgovarjati na verske, kulturne, družbene in etične izzive sodobnega časa in prostora ter na potrebe sodobnega človeka. jakov in takrat je dom po potrebi odprt tudi čez vikend. Dijaki se nameščajo v etaže ločeno po spolu. Bivajo v enoposteljnih (proti doplačilu), dvo- in triposteljnih sobah. Zagotovljeno je redno pranje posteljnine. Dom ima svojo kuhinjo z jedilnico, kjer je poskrbljeno za urejeno in zdravo prehrano. Na razpolago so prostori za razne delavnice, interesne dejavnosti, učenje in preživljanje prostega časa: učilnice, trimski kabinet, etaža za prosti čas, v kateri so televizija, ročni nogomet in miza za namizni tenis, TV-soba, knjižnica. DD Ptuj glede na število dijakov spada med manjše dijaške domove, kar omogoča nekatere specifi-ke oz. prednosti: • domače in prijateljsko vzdušje v varnem okolju, preventivno delovanje glede nevarnosti alkohola, drog, kajenja, spodbujanje zdravega načina življenja; • možnost usmerjanja v posameznika, individualni pristop, prilagajanje, nudenje opore in pomoči pri reševanju osebnih težav, s katerimi se mladostniki srečujejo v občutljivem obdobju odraščanja; • zgledno sodelovanje s starši, šolami in drugimi ustanovami (centri za socialno delo, zdravstvene ustanove ...), udeležba vzgojiteljic na govorilnih urah v šolah; • lepo vzgojen in učno uspešen mladostnik. Subvencionirana je oskrbnina, če imajo starši v domu več otrok. Takrat se plačuje oskrbnina za enega dijaka, preostalim jo plača država. Dijakom za bivanje v dijaškem domu zunaj stalnega bivališča pripada tudi dodatek k štipendiji. V Dijaškem domu Ptuj deluje domski sklad, ki zbira sredstva za izvajanje nadstandardnih storitev in širitev ponudbe, vendar so zadnja leta sredstva namenjena za socialno ogrožene dijake oz. plačilo njihovega bivanja v domu. Dom je uspešen tudi pri iskanju dodatnih virov finančne pomoči za plačevanje oskrbnin socialno najbolj ogroženih posameznikov. Sola, ki dijake usposablja za življenje kvizu in ekipno osvojeno drugo mesto na državnem finalnem tekmovanju v rokometu, prvo mesto v kampanji Pozor(ni) za okolje; v Gimnazija Ormož Gimnazija Ormož deluje 20. leto in izvaja izobraževalna programa - program splošne gimnazije in srednji strokovni program predšolska vzgoja. Lahko se pohvali z dobrimi uspehi na maturi, zlasti v letih 2014 in 2015, ko je bil uspeh 100 %. Dijaki ob podpori profesorjev mentorjev dosegajo izvrstne rezultate na številnih tekmovanjih in z raziskovalnimi nalogami. Najvidnejši rezultati preteklih let so bila dosežena zlata priznanja na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, na državnem tekmovanju iz biologije, na zgodovinskem gavan^^ ^H ZAKAJ V GIMNAZIJO ORMOŽ? ■ prepoznavni smo po dobrih maturitetnih rezultatih ■ izvajamo sodobne oblike pouka II spodbujamo nadarjene in šibkejše v znanju ■ dobro sodelujemo s starši in z okoljem ■ bogatimo trajnostna znanja dijakov ■ posvečamo se vsakemu dijaku ■ vzgajamo za samostojnost, ustvarjalnost, humanitarnost, prostovoljstvo ■ smo ekološko ozaveščeni ■ šolsko okolje je varno in mirno ii šola je sodobno opremljena, ima tudi pokriti bazen ■ dnevno poskrbimo za kvaliteten, okusen in bogat topel obrok šolskem letu 2016/17 pa na primer osvojeno 1. mesto v državi in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz biologije, tri zlata priznanja na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, zlato priznanje na Ekokvizu, šest zlatih priznanj na zgodovinskem kvizu, zlato priznanje, dve zlati in dve bronasti medalji v posameznih disciplinah ter dva državna rekorda v tekmovanju v pomnjenju oziroma Memoriadi, dve zlati priznanji na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev, dve zlati priznanji na bralnem tekmovanju Pfiffikus v nemščini, tri zlata priznanja v nemški bralni znački - Epi Lesepreis in še bi lahko naštevali. ''Naša vizija je 'biti šola za življenje', ki jo uresničujemo s poudarjanjem in razvijanjem naših vrednot, te pa so zlasti znanje, strokovnost, vseživljenjsko učenje, odgovornost, kakovostno medsebojno sodelovanje in zaupanje ter pozitivna klima. Pri srednješolcih razvijamo znanja, veščine in zmožnosti za prihodnost. Dijakom želimo privzgojiti željo po vseživljenjskem učenju in odgovornost do učenja in lastnega dela. Vzgajamo tudi za t' ^ ^ ' ustvarjalnost, humanitarnost, pro-stovoljstvo in ekološko osvešča-mo. Naše šolsko okolje je mirno in varno, šola je sodobno opremljena, dnevno pa poskrbimo za kakovosten, bogat in okusen topel obrok,'' prednosti našteje ravnateljica Blanka Erhartič. Pouk na ormoški gimnaziji se načeloma začne ob 7.50 in traja najdlje do 14.50. Prevozne linije v smeri šole in doma dijakov so urejene. Pri delu upoštevajo sodobne didaktične smernice in profesorji izvajajo sodobne oblike pouka, kot so timsko sodelovanje, med- GIMNAZIJA ORMOŽ INFORMATIVNA DNEVA petek, 9. februar 2018, ob 9. in 15. uri KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR Izvajamo srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih Modul A -glasbeni stavek ^ . Modul A-balet • Modul B - petje, instrument • Modul C - jazz-zabavna glasba (interdisciplinarno) Drage učenke in učenci, vabljeni na informativne dneve v petek, 9.2.2018, ob 9.00 in 15.00, ter v soboto, 10.2.2018, ob 9.00. Vprašajte, poslušajte in se odločite. Če je vaša ljubezen do umetnosti dovolj velika in ste pripravljeni trdo delati, je Konservatorij za glasbo in balet Maribor vaša prava izbira. www.konservatorij-maribor.si, info@konservatorij-maribor.si, tel. 02 2287 287 predmetno povezovanje, poučevanje z elementi formativnega spremljanja, izvajanje projektnega in raziskovalnega dela, z vsem tem pa skušajo bogatiti tudi traj-nostna znanja dijakov. Pri tem pri dijakih razvijajo odgovornost do lastnega dela, spodbujajo kritično razmišljanje z ustreznim argumentiranjem in predvsem samostojnost. ''Gimnazija Ormož je po številu dijakov manjša šola in ima zato številne prednosti. Ena izmed teh je, da se med seboj vsi poznamo in da dijak na šoli ni le številka, temveč se mu lahko posvečamo tudi individualno, razvijamo njegova področja nadarjenosti ter nudimo podporo na šibkejših področjih, tudi dijaško tutorsko pomoč. Seznanjamo jih z učnimi strategijami, da bi bili kos zahtevnemu učenju. Kot razvojni zavod smo vključeni v veliki projekt Zavoda RS za šolstvo Dvig bralne pismenosti in v sklopu tega sistematično izvajamo strategije za dvig bralne pismenosti pri dijakih. Navajamo jih na natančno branje z razumevanjem, za samostojno in uspešno komuniciranje in govorno nastopanje, predvsem pa jih motiviramo za branje strokovne literature in leposlovja. Ob tem kot zdrava šola skrbimo tudi za zdravo prehrano dijakov in dovolj možnosti za njihovo fizično gibanje,'' pove ravnateljica. Z letošnjim šolskim letom so kot razvojni zavod pristopili tudi k projektu, ki ga koordinira Zavod RS za šolstvo, to je Krepitev kompe-tence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah in tako bodo krepili tudi to področje. Na področju predšolske vzgoje uspešno sodelujejo z vrtci bližnje in širše okolice, praktični del pouka pa lahko poteka v za to namenjeni simulacijski učilnici na šoli. Občina Ormož razpisuje za dijake Gimnazije Ormož tudi posebne štipendije. Novo šolsko leto bo na Gimnaziji Ormož posvečeno praznovanju 20-letnice obstoja, kar bodo obeležili s slavnostno akademijo, srečanjem generacij dijakov in s številnimi drugimi priložnostnimi dogodki in aktivnostmi. Učence 9. razredov osnovnih šol vljudno vabijo, da jih obiščejo v času informativnih dni in se prepričajo, kaj ponujajo in izvajajo ter katere prednosti imajo zanje. Morda je Gimnazija Ormož njihova prava izbira! 14 V ŠOLO, ogl asna priloga Štajerskega tedniki Študijski program, ki omogoča nov pogled Visoka šola na Ptuju Študij bionike je edini v Sloveniji in dokaj nov v ponudbi visokošolskega izobraževanja. ''Visoka šola na Ptuju študentom nudi sodobno urejene predavalnice in sodobne laboratorije, ki so primerni za razvojno in raziskovalno delo. Pedagoško in razvojno dejavnost izvajajo strokovno usposobljeni in motivirani visokošolski učitelji in drugi strokovni delavci,'' pojasni doc. dr.Vladimir Korošec, dekan Visoke šole. V novem študijskem letu bo na voljo izredni študijski program Bio-nika v tehniki, v katerega se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem izobraževanju. Razpisanih je 45 prostih mest. Po končanem 3-letnem študiju študent pridobi naziv diplomirani/-a inženir/-ka bionike. Študij ima podobne temelje in osnovo kot mehatronika, z dodanimi naravoslovnimi predmeti. ''Diplomanti bodo pridobili ustrezna strokovno teoretična ter praktično uporabna znanja iz specifičnih predmetnih področij: informacijsko komunikacijske tehnologije, poslovno komuniciranje, ekonomika in podjetništvo, strokovna terminologija v tujem jeziku, mehanika, gradiva, energetika, senzorika, trajnostni razvoj, bionski sistemi, energetski sistemi, snovanje in konstruiranje, modeliranje in simulacije, razvoj proizvodov in procesov, razgradnja in ponovna uporaba, biomehatronika, mikro in nanotehnologije, načrtovanje in vodenje proizvodnje, kakovost in standardi,'' našteje sogovornik. Vse dijake in druge, ki želite spoznati razsežnosti vznemirljive znanstvene discipline bionika in značilnosti študijskega programa, ki omogoča nov pogled, razmišljanja in možnosti sodelovanja z naravo, vabijo na informativna dneva 9. 2. 2018 ob 16. uri in 10. 2. 2018 ob 9. uri, ki bosta potekala v prostorih Šolskega centra Ptuj (lokacija Vičava, III. nadstropje). Promocijsko sporočilo Ce poprimes za delo, pridobiš super izkušnje. Študentsko delo je ob dodatnem zaslužku odlična priložnost, da dijak ali študent spozna, kako deluje trg dela, se nauči, kako si delo poiskati, in razvije lastne potenciale. Predvsem pa je študentsko delo priložnost, da teoretično znanje nadgradi s prakso, ki je pri iskanju zaposlitve velika prednost. Tudi delodajalci se strinjajo, da je delo med študijem dragocena izkušnja za prvo zaposlitev. Na ta način si lahko študenti po študiju zagotovijo možnost izbire med privlačnejšimi, raznolikimi, inovativnimi in tudi bolje plačanimi delovnimi mesti. Pravice in prednosti za dijaka ali študenta: Priznavanje pokojninske dobe Vsa nakazila od 1. februarja 2015 naprej so osnova za priznavanje pokojninske dobe, ki se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. V enem letu se študentu lahko prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe. Minimalna urna postavka V skladu z odredbo MDDSZEM je od 1. 7. 2017 minimalna urna postavka 4,61 € bruto. Hitro nakazilo zaslužkov - ni čakanja na denar. Dijaki in študentje na e-Študentskem Servisu v 90 % (odvisno od bonitete podjetja) prejmejo za- študentski servis Največja ponudba študentskih in dijaških del. Tudi v Mariboru in na Ptuju. www.studentski-servis.com služke za svoje delo takoj, ko podjetje posreduje potrjeno napotnico. Nakazilo prejmejo v 100 % znesku in jim ni treba čakati na plačilo podjetja. Ce podjetje nima dobre bonitete, študentski servis dijaka ali študenta na to opozori in nastopa v vlogi mediatorja, če pride do težav pri izplačilu. Prostor za preizkus različnih del Malo je ljudi, ki si želijo opravljati nek poklic že od malega. Študentsko delo nudi mladim idealni poligon za spoznavanje različnih del in s tem oblikovanje mladega človeka za poklic, ki ga bo opravljal z veseljem in strastjo. Beleženje vseh izkušenj Na e-Študentskem Servisu se zavedajo pomena izkušenj, pridobljenih z delom prek napotnic, zato vse izkušnje, ki jih študenti in dijaki pridobijo z delom, zabeležijo in jim pripišejo kompetence, ki so jih z opravljanjem dela pridobili. Ta oblika beleženja izkušenj mladim pomaga pri iskanju novega dela ali redne zaposlitve, saj so vse pretekle izkušnje in dela dostopna z enim klikom in mladim ni treba brskati po spominu ter po svojih starih be-ležnicah. Na podlagi tega seznama je tudi lažje napisati svoj življenjepis ter se bolj samozavestno obnašati na razgovoru za službo in delodajalcu lažje predstaviti svoje pretekle dosežke. Večja samostojnost Pri delu se mladi srečajo s situacijami, ki jim niso poznane in se veliko naučijo o delovnem procesu, delovnih nalogah, komuniciranju, odnosih ... Hkrati postanejo tudi finančno samostojnejši in se učijo ravnanja z denarjem. Delodajalci raje zaposlujejo mlade, ki so med študijem že delali Raziskave so pokazale, da delodajalci pri iskanju mladih sodelavcev za prvo zaposlitev dajejo prednost mladim, ki imajo poleg teoretičnega znanja tudi delovne izkušnje preko študentskega dela ali drugih oblik dela med študijem. Takšni mladi se namreč veliko bolj znajdejo na delovnem mestu, saj nekatera univerzalna znanja in veščine pridobijo že preko dela med študijem. Podobnega mnenja so tudi v organizacijah, kot je OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), kjer pravijo, da so diplomanti, ki med študijem delajo, v življenju veliko uspešnejši kot tisti, ki samo študirajo. Pravijo, da službo dobijo tisti, ki imajo delovne izkušnje in ne tisti z visokimi ocenami. Urne postavke Trenutno je povprečna urna postavka 5,7 € bruto oz. 4,82 € neto in se tudi razlikuje glede na regijo oz. vrsto dela. Najbolje plačana dela so: poučevanje, inštrukci-je od 9 €/bruto dalje, vaditelji/trenerji plavanja, smučanja od 8,5 €/h bruto dalje, računalništvo in programiranje od 8 €/h bruto dalje, selitve od 6,7 €/h bruto dalje. Najmanj plačana dela so po urni postavki 4,61 €/h bruto (zakonsko predpisana najnižja urna postavka - ZUJF-C), običajno gre za naslednja dela: delo v proizvodnji/skladišču, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic. Do delovnih izkušenj tudi v Mariboru in na Ptuju: e-Študentski Servis Maribor Slovenska ul. 15 in Prešernova ulica 12 a 031 688 811 e-Študentski Servis Ptuj Panonska ul. 1 051 697 500 15 16 GREMO V ŠOLO, Univerza v Mariboru z zmanjšanjem števila vpisnih mest Univerza v Mariboru za prihodnje študijsko leto razpisuje 4620 vpisnih mest, kar je 7,7 % manj kot lani. Razloga za to sta med drugim padec natalitete in prilagajanje interesom za študij. Univerza se vse bolj povezuje z gospodarstvom in odpira tujim študentom, saj povečuje število vpisnih mest za redni študij, izveden v tujem jeziku. Za študijsko leto 2018/2019 mariborska univerza razpisuje 3775 vpisnih mest za redni študij, ker je slabe 4 % odstotke manj kot lani, ter 845 vpisnih mest za izredni študij, kar je za 20 % manj kot lani. A se trend upadanja števila razpisanih vpisnih mest po besedah prorektorice za študijsko dejavnost Nataše Vaupotič zmanjšuje, ker se umirja tudi trend upadanja na-talitete. Število razpisnih mest pa zmanjšujejo zato, ker se prilagajajo interesu za študij. Hkrati z zmanjševanjem vpisnih mest na nekaterih programih različnih fakultet pa se v prihodnjem študijskem letu na nekaterih fakultetah povečuje število vpisnih mest, med drugim na fakulteti za naravoslovje in matematiko, fakulteti za organizacijske vede, fakulteti za turizem in na filozofski fakulteti na rednem študiju psihologije. Novosti prihodnjega študijskega leta Med pomembnejšimi novostmi za prihodnje študijsko leto je Vaupo-tičeva izpostavila pilotni projekt vpeljave prakse na drugi stopnji, in sicer kot obštudijsko dejavnost, ki se bo študentom vpisala v prilogo k diplomi. Kot je poudarila, gre za povezovanje študentov z delodajalci, pri čemer pridobijo oboji. Na univerzo se je glede tega že obrnilo več podjetij, povezujejo se tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije. Za začetek bodo prakso uvedi na študijskih programih, povezanih s strojništvom, elektrotehniko, fiziko in matematiko, Vau- \WT\v 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji - pred petimi leti je praznovala 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore-tična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, -¿ko»* 1872 m vm Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2018/2019 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: ¿letni programi: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij. Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor kot edina izvaja za SV-regijo: VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v ve-terinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji; NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-le-tni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK-RTI 3-letni programi: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bts.si. potičeva pa je prepričana, da bo v prihodnje interes tudi drugje. Vodja Visokošolske prijavno-infor-macijske službe na Univerzi v Mariboru Dejan Senekovič je med drugim opozoril na prvi in drugi prijavni rok ter med novostmi izpostavil ponovno določen rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest, ki bo 26. in 27. septembra do 12. ure. Izpostavil je tudi, da se na določenih študijskih programih kot vpisni pogoj zahteva znanje slovenskega jezika na ustrezni ravni. Fakultete pod okriljem Univerze v Mariboru so se pred dnevi predstavile na sejmu Informativa v Ljubljani, v Mariboru pa se bodo kot dopolnitev prihajajočima informativnima dnevoma predstavile tudi na sejmu ŠTUDENT:UM, ki bo potekal v petek v nakupovalnem središču Europark. Glede dobrodošlice bodočim študentom na informativnih dnevih je prorektorica za študentska vprašanja Maja Žibert danes povedala, da jih bodo tudi letos počakali na glavni železniški postaji, od koder je zanje organiziran brezplačen avtobusni prevoz do fakultet, letos tudi do fakultete za kmetijstvo v Hočah. Pred sedežem univerze bo zanje 9. februarja potekal tudi tradicionalni dogodek z informacijami o tem, kaj je dobro vedeti pred izbiro študija. Mariborska univerza združuje 17 fakultet, od katerih so nekatere dislocirane drugje po Sloveniji. Z okoli 14.000 študenti je druga največja univerza v Sloveniji, del mariborske univerze pa so tudi študentski domovi, ki ponujajo blizu 2700 ležišč. Univerza v Mariboru med svojimi dosežki izpostavlja, da se po mednarodnih lestvicah v zadnjih letih uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Po mednarodni lestvici revije Times se uvršča med 300 najboljših evropskih univerz in tako zaseda najvišje mesto med slovenskimi univerzami. Dodiplomski in enoviti magistrski študijski programi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že objavilo tudi razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2018/19 za javne visokošolske zavode in zavode s koncesijo. Razpisanih je skupaj 18.481 mest za redni in izredni študij, od tega 16.513 mest za slovenske državljane in 1.968 mest za tujce. Trend zmanjševanja vpisnih mest se nadaljuje tudi s tem razpisom, ugotavljajo na ministrstvu. V primerjavi z lanskim razpisom visokošolski zavodi namreč razpisujejo 660 vpisnih mest manj. Največ mest je razpisanih na ljubljanski univerzi. Sledijo ji mariborska, primorska in novogoriška univerza. Na ljubljanski univerzi je tako za prvi letnik razpisanih skupaj 9.219 vpisnih mest, od tega 8.130 za redni in 1.089 za izredni študij. Mariborska univerza je razpisala skupaj 4.626 vpisnih mest, od tega 3.826 za redni in 800 za izredni študij. Na primorski univerzi je za prihodnje študijsko leto na voljo skupaj 1.498 vpisnih mest, od tega 1.133 za redni in 365 mest za izredni študij. Novogoriška univerza je razpisala 190 vpisnih mest, samostojni visokošolski zavodi pa so razpisali skupaj 980 vpisnih mest, od tega 910 za redni in 70 mest za izredni študij. Prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2018/19 bo potekal od 6. februarja do 30. marca. Prijavo za vpis na želen visokošolski zavod morajo kandidati oddati preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ, s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali z uporabniškim imenom in geslom. Vsak kandidat lahko odda eno prijavo za vpis, pri čemer po prednostnem vrstnem redu izbere največ tri študijske programe, v katere se želi vpisati in za katere izpolnjuje oziroma bo do rokov izpolnjeval pogoje za vpis. Pri tem je pomemben vrstni red izbranih študijskih programov, saj bo kandidat uvrščen v prvega, za katerega bo izpolnil vse pogoje. torek • 6. februarja 2018 Za kratek čas Štajerski 23 Prireditvenik Vidi se... ... da so ptujski športniki na nedavni proglasitvi najboljših nazorno pokazali, da za svoje uspehe potrebujejo denar. Veliko denarja, ker so tudi uspehi veliki, Če bi si nekaj podobnega ob volitvah omislil župan, bi moral namesto vedra za svoje delo nastaviti fingerhut. Pa še ta bi bil prevelik v primerjavi z njegovimi »uspehi«... Govori se... ... da če moški izjavi, da babe itak. ne znajo voziti', je to moški šovinizem. Fuji Preganjan in sankcioniran bi bil po uradni dolžnosti, Fuj, fuj! (Čeprav - le zakaj preganjati resnico? - op. avt.). Če pa izjavi mestna svetnica, da ženske itak. ne znajo pa rkira ti - je to samokritika ali babja nevoš-čljivost? Ker ene pa vendarle znajo tudi kaj drugega, ne le migati z ritko! ... da smo se zadnjič ob branju nekega sestavka v našem časopisu resno vprašali, kakšen vpliv ima New York na zmanjševanje parkirnih mest v starem ptujskem mestnem jedru. Ukinitev parkirnih mest je namreč komentiral ogorčen lastnik lokalov The Legend Pub in Urban Vintage Fashion Store. - Aja! Potem smo spoznali, da gre za dva slovenska lokala s še bolj slovenskim imenom, ne za newyorška v Melanijini ulici! (Mater, smo butasti.) ... da nam ni jasno, zakaj se nekateri zgražajo nad velikanskimi količinami blata v ptujskem jezeru. Saj bo jezero kmalu postalo svetovna atrakcija kot igrišče za blatoborbe, zmeraj na voljo blatoborcem! ... da je mestni župan na zadnji seji večkrat poudaril, da so protidrevesno peticijo podpisovali tudi rezidenti ha-loških zaselkov (no - Pobrežje pri Vidmu pri Ptuju ni ravno haloški zaselek - ampak OK, razumemo, da poleg vsega drugega županu ne leži tudi lokalni zemljepis). A je mestni županat v isti sapi z zgražanjem ob Neptujčanih dal uradne mestne drevesne peticije pisati avtohtonim Mariborčanom. Še en dokaz, da se je ptujsko-mariborska večstole-tna vinska vojna zdaj ZARES končala. (Samo še tisto trto na Lentu jim moramo posekati, pa si bomo kvit, hehehe ... ) Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 1 8 4 9 2 7 4 7 2 2 4 9 9 1 6 4 1 6 5 1 3 8 6 5 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ QQQ Bik ©©© €€ QQ Dvojčka ©© €€€ Q Rak ©©© €€ QQ Lev ©©© € QQ Devica ©© €€€ Q Tehtnica © €€€ QQ Škorpijon ©©© € Q Strelec ©© €€€ QQ Kozorog ©©© € O Vodnar V ©© €€€ QQ Ribi ©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od od 6. do 12. februarja 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 6. februar 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava za mladino iCankar, ob 9.30 in 11.00, za šole in izven 10:00 Ptuj, karnevalska dvorana Qcenter, Puhova ulica 21, 9. tradicionalno pustno-družabno srečanje invalidskih organizacij Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Sonček, med 10. in 14. uro rajanje pustnih maškar ob glasbi Dejana Vunjaka 12:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, predstavitev knjige Vzpon in zaton Dienerspergov, pogovor z avtorjem izr. prof. dr. Borisom Golcem bo vodil dr. Dejan Zadravec 17:00 Markovci, večnamenska dvorana, proslava občine Markovci v počastitev slovenskega kulturnega praznika in kulturni maraton, po proslavi ob 18. uri v avli OŠ Kulturni maraton 17:00 Ptuj, Mestni trg, Kurentovanje, avtohtoni pustni liki, Jurek in rabolj, kurenti 17:00 Ptuj, karnevalska dvorana, Kurentovanje, Maškarada s Čuki in ribičem Pepetom, do 20. ure, prost vstop za otroke 17:00 Ormož, slavnostna dvorana gradu, Grbi plemiških rodbin iz ormoškega gradu, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož 18:00 Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI, odprtje razstave Zimski vrt: raziskovanje mikropop domišljije v sodobni japonski umetnosti, na ogled do 23. 2. Sreda, 7. februar 09:00 Ptuj, pred Orfejevim spomenikom, Prešernijada pred Orfejevim spomenikom 2018, recitacije, deklamacije, uglasbitve Prešernovih pesmi 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava za mladino iCankar, ob 9.30 in ob 11.00 10:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, voden ogled knjižnice 17:00 Črešnjevec, odprtje novih prostorov vrtca in KS Črešnjevec 17:00 Ptuj, Mestni trg, Kurentovanje, predstavitev avtohtonih pustnih likov, ploharji, cigani, kurenti/koranti 18:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Gregorja Samastrurja Percepcija v sliki 18:00 Ormož, Dom kulture, proslava občine Ormož ob Slovenskem kulturnem prazniku, kulturni program Trobilni kvintet GŠ Ormož, podelitev priznanj s področja kulture in športa 19:00 Žetale, večnamenska dvorana, proslava občine Žetale ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Proslava Mestne občine Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku, kulturni program, podelitev priznanj in plaket 19:00 Slovenska Bistrica, Klet vin in penin Mohorko in Oreščič, satirična monokomedija Prekleti kadilci 19:00 Majšperk, KPC, Osrednja proslava občine Majšperk ob kulturnem prazniku 19:00 Lenart, Dom kulture, Proslava občine Lenart v počastitev slovenskega kulturnega praznika 21:00 Ptuj, karnevalska dvorana, Kurentovanje, Kurentanc, do 04.00, Prljavo kazalište, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Pop Design Četrtek, 8. februar 09:00 Ptuj, grad, Prešernov dan v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož 09:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, Dan odprtih vrat Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, 10:00 Ptuj, Grad, delavnica Tradicionalno pustno okrasje, med 10 in 16. uro 11:00 Ptuj, grad, Umetnost srednjega in zgodnjega novega veka 1200-1550, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 17:00 Ptuj, Mestni trg, Kurentovanje, predstavitev avtohtonih pustnih likov, kopjaši, vile, piceki, medvedi, kurenti/koranti 17:00 Ptuj, od gradu Turnišče do grand hotela Primus, Kurentovanje, Prinčev pohod z baklami 17:00 Ormož, razstavišče Grajske pristave, Muzejski večer in odprtje razstave Cirila Ambroža 1 7:00 Grajska pristava Ormož, Človek za masko, muzejski večer in odprtje razstave, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 19:00 Ptuj, hotel Mitra, Jamajški tematski dnevi v Hotelu Mitra, odprtje Mestni kino Ptuj Sreda, 7. februar: 20: Manifest. Četrtek, 8. februar: 19:00 Petdeset odtenkov svobode. Petek, 9. februar: 1 6:00 Palčki pomagalčki; 1 8:00 Trije plakati pred mestom; 20:10 Petdeset odtenkov svobode. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Anika Gojkošek, Draženci 86 E, 2288 Hajdina. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! I m m m m m ta m Qelix fffffll UČILA Foto: CG 24 Štajerski Križemkražem torek • 6. februarja 2018 M G DIR 24 Praznovanje pusta v slovenskem slogu m Kurenti bodo zavzeli New Orleans Slovenska skupnost v Clevelandu bo tudi letos za pusta pripravila kurentovanje, ki je v šestih letih iz etno festivala preraslo v dogodek za celotno mesto z okolico. Rajanje z ljubkovalnim imenom slovenski mardi gras, kar je vseame-riško praznovanje pusta v New Orle-ansu, traja več dni. Slovenski mardi gras ponuja teden dni dobre hrane, zabave, slovenske kulture in pošasti, to je kurentov, ki preganjajo zimo in privabljajo pomlad. Kurentovanje je v uvodu pritegnilo okoli 2000 ljudi, lani pa že 8000, ki so si ogledali veliko parado na aveniji St. Clair. Organizatorka Nicole Kusold-Mathe- ou, ki si je kurentovanje najprej ogledala v Sloveniji oziroma na Ptuju, je za lokalne medije povedala, da so s kurentovanjem začeli najprej za promocijo slovenske kulture, potem za malce gibanja v zgodovinski soseski St. Clair, kjer je nekoč živelo veliko Slovencev, na koncu pa seveda zaradi dobre zabave. Kurentovanje se letos začne 5. februarja s prireditvijo Večerja v temi v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. Bližnji Slovenski muzej in arhivi bodo 7. februarja odprli razstavo prispevkov slovenskih žena ameriški družbi. Dva dni kasneje, 9. februarja, bo potekala prireditev Kurentov skok, isti večer pa turnir v balinanju. Osrednji del prireditve s parado po St. Clairu in festivalom za stare in mlade v Slovenskem narodnem domu pa bo potekal v soboto, 10. februarja. Mirko Vorkapič Velika pustna akcija Pust na Radiu Ptuj bo še slajši! Pustno vzdušje lahko skupaj s Ptujskimi pekarnami polepšamo tudi v vašem podjetju oziroma kolektivu! V tednu od 5. do 12. februarja bomo vsak dan poskrbeli za super sladko vzdušje v številnih kolektivih iz Spodnjega Podravja. Pozivamo vsa podjetja in druge kolektive, da se prijavijo v nagradno igro, v kateri bomo brezplačno na vaš naslov z voditelji Radia Ptuj pripeljali toliko krofov, kolikor članov šteje vaš kolektiv. Poslikali se bomo in super vzdušje delili na naših družbenih omrežjih. ŽIVILA ZA ZDRAVJE zdravstven* ustanov* za nehospitalizirane bolnih obmoíie visokega zračnega tlaka veja medicine, h obravnava živčevje umeten radio- element (bu rus. reka medone-škim in ladoshm jezerom mesto v srednji francui močvirska rastlina islamski bogo-slovec skladba za glasbila s tipkami kraj pri uubljanu naravne, jedrske, pomorske, oborožene! samica okornega morskega sesalca H violinistka bukovec italijanski pisatelj (ignazio) kraj napagu nas slikar [vladimir) pisatelj podlimbar-ski(fran) enočian. ansambel italijanska znamka violin le v peto ranljivi grški junak predlog igralka miranda gorovje v kirgiziji oleg antonov nemsh igralec (klaus) turčija reka in država vzda mesnata obroba okoli ust Športni vaditelj italijanski beli mehki sir nihajoča mrenica v ušesu izumitelj parnega stroja (james) radon 3. oseba ednine zabelo krajino značilna rastlina rimska 4 cilka sadar X jajčevec odkritelj reseta za iskanje praStevil kant-avtor kovačič avtor: marko bokalič vse prej kot mehek H Je najpomembnejši del tako imenovane mediteranske diete in ima velike koristi za zdravje, saj pomaga v boju proti raku, dober je za kosti, srce in ožilje ter koristi pri prebavi. Hladno stisnjeno je najboljši vir oleinske in linolne kisline, ki sta nenasičeni maščobni kislini, antioksidantov, vitaminov E, D, C, BI, B2, B3, A in K. Ima največ vitamina E, vitamina mladosti, ki najbolj vpliva na ščitnico. Pomaga tudi zoper žolčne kamne, vnetja želodčne in črevesne sluznice ter čire, proti zastrupitvam, blaži opekline, kožna vnetja, krvaveče hemoroide, krepi imunski sistem, pomaga hujšati in pomirjati, uravnava krvni tlak ter varuje žleze z notranjim izločanjem. Ce ga redno uživamo, poživi jetra in spodbuja izločanje škodljivih snovi iz telesa. Uporablja se tudi za kozmetične pripravke, predvsem za masažo telesa in izboljševanje kakovosti las. Lasem namreč da sijaj in prožnost. ABOMEJ - stara kraljevina v Dahomeju, ALAJ - kirgiško gorstvo, MASELJ, Fran - naš pisatelj s psevdonimom Podlimbarski Pošljite sms s prijavo »krofi« na 031 78 9999 ali obiščite Facebook profil Radia Ptuj! Pssst, ne pozabite pripisati, s koliko krofi vas lahko počastimo. DH Pomladni frizerski modni trendi Razigrane pričeske Vas zanima, kakšni so modni trendi pričesk? Urejeno-neurejen videz je še vedno 'in'. Z modnim videzom se lahko poigrajo tudi dolgolaske... ■■ - Foto: Profimedia "Mladosten in neukročen videz je že nekaj časa 'in'. Predstavlja stil uličnih bojevnic, katerih pričeske so videti urejeno neurejene," pojasnjuje mladi frizer in umetnik ličenja Marko Hriberšek iz salona Frizerski studio MH. Zaupal nam je, kako do divje pričeske s preprostimi triki - s stopničastim striženjem in različnimi barvnimi odtenki. "Najbolj pristaja trikotni in srčasti obliki obraza, pri kateri lahko s stopničastim striženjem dosežemo zadosten volumen las in tako vzpostavimo potrebno ravnovesje,« pravi Hriberšek, ki je že kot deček vedel, da bo postal frizer. "Še bolj razgiban videz bodo poudarili skrbno izbrani barvni prameni," sve-tuje.Za urejeno in hkrati divjo pričesko priporoča redno uporabo maske za lase in seruma za konice, po umivanju las pa peno za utrjevanje: "Lase za videz 'divje pričeske' posušite tako, da imate glavo obrnjeno navzdol, z roko pa rahlo dvigujte lase proti glavi." Na koncu pričesko samo še rahlo fiksirajte z lakom za lase. Marko pravi, da je urejeno-neurejen videz aktualen tudi pri spetih pričeskah. "Na primer pri kitkah in figah, kjer ni nič narobe, če so malo bolj razrahljane in kakšen pramen uide ven,'' pravi. Tista dekleta, ki imate ravne lase, pa lahko spuščene pramene tudi nakodrate. V.M. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: Bobo Foto: CG