DoiMkolfub V Lfutoiianl te. olkiotora 194O Leto 53 • Štev. 41 iMMBB&k&MlUS Beg z dežele ' Z velikim pompom se danes pojo po časopisju žalostinke nad tako imenovanim begom z dežele. Vsi od kraja obsojajo tiste, ki zapuščajo rodno zemljo in se 3elijo v mesta, bodisi v tovarne ali v šole ali pa si gredo iskat grenkega kruha kot služkinje, postrež-nice, natakarice itd. Pravijo, da je vzrok temu pojavu padanje kmečke zavesti in pomanjkanje ljubezni do rodno zemlje. Pravijo, da ee naših deklet in fantov prijema neka bolezen, ki bi ji rekli komodnost v vsakem pogledu. Toda kdor hoče nepristransko opazovati življenje in razmere naše vasi in potem tudi objektivno soditi, bo priznal, da ni to edini vzrok, dasi ne trdim, [da tega vzroka ni. Pomi3l'.mo samo na to, kdo -največ odhaja od doma! A11 odhajajo sinovi - trdnih ali šibkih posestnikov? Mislim, da mi bo skoraj vsak pritrdil, čo rečem, da odhajajo ponajveč otroci revnejših Jsmetov. Ce je kočar imel na primer štiri otroke, je prav gotovo, da morajo trije od njih iskati kruha pri tujih ljudeh in da samo eden more ostati doma in Se ta se s težavo rine dalje. Ce pogledamo življenjsko pot takega otroka, bomo neredko videli to zgodbo: sprva je j šel k premožnejšemu kmetu za pastirja, nato : je morda postal hlapec in je to ostal do tedaj, ; da je odšel k vojakom. Ko se je vrnil od vo-| jakov, ga njegov gospodar ni več rabil, ker : so mu morda dorasli otroci ali pa je imel že i drugega. In fantu nI osta'o drugega kot da je j šel in si v mestu poiskal delo. Da, morda pa niti domov ni prišel in si je takoj službo po-i iskal. Zakaj to? Zato, ker je Stvarnik vsakemu človeku že ob rojstvu položil v dušo hrepenenje in težnjo po osamosvojitvi. In ali se zato smejo zaničevati in obsojati tisti, ki so šli od doma zaradi teh vzrokov? Ali se jim sme očitati, da svoje zemlje ne ljubijo? Kdo ve, saj jo morda ljubijo bolj kot tisti, ki jim ni bilo treba iti v svet za kruhom 1 Saj se njihove sanje vračajo nazaj na polja, kjer so nekoč pasli in orali. Pa ne samo kočarski, ampak tudi premožnih kmetov otroci so prisiljeni, da gredo po svetu. Na domu ostane samo eden. Vsi ostali morajo oditi. Res je, da so nekoč ostajali doma, v kolikor se niso poženili ali pomožile v druge hiše, toda danes to ni več mogoče. Zakaj? Zato, ker je bil nekoč način življenja povsem drugačen kot je danes. Ce je takrat ostal sin doma in postal »stric«, je imel v hiši dovolj dela in tudi ugled. Nekoč je bilo na kmetih dosti več dela in se je potrebovalo mnogo več ljudi kot danes. Nekoč ni bilo strojev, vse delo ja bilo treba opraviti ročno. s cepci so mlatili tedne in tedne, danes to opravijo s strojem v enem dnevu, Z motikami so kopali krompir, danes ga orjejo, kar je dosti hitreje. Na roko so rezali rezanieo, danes to opravi motor mimogrede. Da, saj celo že sojemo s stroji, okopavamo in osipamo s plugi. To pa pač mora vsak priznati, da je delo s stroji opravljeno hitreje. In če je delo opravljeno s stroji, potem ni treba človeških rok. Seveda pa uočem trditi, da si zato kmet s stroji dela ne bi smel olajšati. Pravico ima do tega in dolžnost, a posledica je, da je treba manj delovnih rok. In zato že danes »strice« in »tete«, ki so ostale na domu, grdo gledajo in jim še tistih nekaj grižljajev oponašajo. Pa ne samo to, ampak že tako daleč je razkrojena naša vas, da tisti, ki misli, da bo ostal gospodar na domu, poskuša brate in sestre Čimprej odpraviti z doma, da je čimprej samostojen. Gotovo da ti tudi gredo že v zgodnji mladosti, ker vedo kaj jih čaka, saj imajo prav gotovo kak zgled v bližini. In končno si tudi oni žele samostojnosti, pa čeprav le kot tovarniški delavci. Stežka odhajajo, misli se jim povračajo nazaj, saj ni prijetno postati tovar-. niški delavec, če si bil nekoč navajen širnih polj. In to tem teže, ker v vasi tovarniški delavec ni bil ravno na najboljšem glasu. Toda fant gre, ker ve, da mora iti, dekle gre, ker ve, da mora iti. Saj če bl ostala doma in čakala na ženina, bi se podala v še bolj negotovo bodočnost, ker ne ve, če bo ženin prišel. Vprašam: kdo sme rato te ljudi zaničevati?! Se jim mar sme očitati premalo ljubezni do doma?! Ne pomanjkanje ljubezni, ukaz življenja jih je pognal od doma! Doma ostane samo eden, pa če je grunt še tako velik. Kajti razkosavanje posestva ni najboljše. — Končno pa moram omenili tudi, da danes ni več toliko zemlje kot nekoč, ker je prenekatera parcela ' zazidana in kjer stoji hiša, gotovo ne moreš orati. Tako je torej več vzrokov, ki silijo ljudi, da gredo od doma, ne samo tisti, da je človek postal komod. Neredko se tudi sliši očitek, da delavec in delavka ali služkinja pozabijo na dom in izpadejo. Res, niso redki ti primeri, toda naj 3e vsak vpraša: zakaj? Naj vsak pomisli na mnogotere slabe vplive mesta in na človekovo slabost in v srce vsejano hrepenenje po sreči in naj ne obsojat Niso v največji meri same in sami krivi, če res izpadejo! Neki časopis je prinesel poročilo, koliko je v neki slovenski fari delavcev in — dijakov, torej: kolik obseg je že zavzel beg z dežele. Pa se mi zdi, da se študentov in delavcev; le ne sme metati v en koš. Delavec gre od doma že svojevoljno, dijaka pošljejo starši, ker je otrok morda nadarjen, oziroma ker ae zavedajo, da doma ne bodo mogli ostati vsi in seveda žele, da se sin ali hči pririne kam dlje. Zato se dijakom sme tem manj očitati ln oponašati, da svoje zemlje ne ljubijol Poglejte naše pesnike in pisatelje, znanstvenike in politike! Kmetska mati jih je zibala in niso izpadli, ampak so danes v ponos narodu ia mu koristijo! Oni vežejo naše dijaštvo z materjo zemljo, učijo ljubiti to zemljo in njene ljudi. In malo, malo naših kmečkih dijakov pozabi na svojo zibel 1 Končno pa tudi, kaj bi bilo, če bi samo mestni otroci dosegali visoka mesta! Ali b; mogli delati za vse sloje naroda, ko pa neredko ne poznajo ne dela, ne duše, ne razmer preprostega človeka. In: mar kmet-ski otroci nimajo istih pravic, da vstopajo v. hrame učenosti? Imajo jih in dobro se izkažejo, zato naj študirajo. Saj ravno vas da najboljše ljudi. Debele knjige bi se še dale pisati, a naj zaenkrat zadostuje. Le to poudarjam, da naj nihče ne gleda v kmečkem človeku lenuha in izdajalca, če si ta išča kruh kot delavec, obrtnik, služkinja ali šolanec. F. G. Zastopniki iw poverjeniki »Domoljabovih« naročnikov Zberite naročila ln plačila sa »Slovončev koledar« čimprej in jih do 1. novembra 1940 poSljite na naslov: »Slovenčev koledar«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. - Vsi oni, ki ne prejemajo »Domoljuba« na skupen naslov, pač pa na svoj, bodo prihodnji teden T »Domoljubu« dobili priloieno pološnico za »Slovenski koledar«, s katero naj plačajo 10 din sa koledar; po molnostl pa ie sedaj naročnino sa »Domoljub« sa leto 1941. - Nenaročniki »Domoljuba dobe koledar po 28 din; če se pa nanovo neroče na »Domoljub«, in že sedaj plačajo naročnino za »Domoljub« sa leto 1941, dobe koledar tudi po 10 din. Kupujte pri Mah, hi oglašajo v »Domoljubu"! Letošnja misijonska nedelja Oči vseh so danes uprte v orjaški boj, ki ga. bijejo narodi v Evropi in izven Evrope. Nič čudnega, če ves svet s poaoroosfjo zasleduje to velikansko bitko, saj gre za to, kdo bo 'ta naprej vodil usodo narodov. Toda istočasno e tem bojem se bije po vseh petih celinah naše zemlje še drug br-j, ki je še obsežnejši in važnejši ko? prvi. Gre za to, ali bo svet Kristusov ali satanov, ali bodo vsi narodi končno Kristusova iast ali pa bodo še dalje tavali in bloditi v smrtni senci poganstva. Kakor je boj med .narodi za nadoblast škodljiv in pogubeu za gospodarstvo, omiko in rast narodov, saj drugače ne more biti, ker ga vodi in neti človeška lakomnost in nenasitnost, tako je boj Kristusovih bojevnikov, da pridobe vse narode za Kristusov evangelij, svet in osrečujoč za vse narode, ker je ne-ovrgljiva resnica, da mo.ejo narodi najti samo v Kristusu svojo pravo srečo in resnično zadovoljstvo. Po volji Gospodovi in po naročilu svete Cerkve imajo vsi krščanski narodi sveto dolžnost pomagati pri tem svetem delu. Luč prave vere in krščanske omike bo zasijala vsemu svetu le tedaj, (t bodo vsi krščanski narodi storili to svojo dolžnost. Zato kliče sv. Cerkev vse krščanske narode, naj vsaj eno nedeljo v letu popolnoma posvete svoji misijonski dolžnosti Tako je nastala tako imenovana »misijon»ka< nedelje, ki se praznuje žo dolgo vrsto let. po vsem katoliškem svetu. Kako nekaj lepega in ganljivega je, ko vsi kristjani ta dan pozabijo na svoje malenkostne vsakdanje skrbi ln se popolnoma posvete veliki misli, zaradi katere je prišel Odrešenlk na svet in zaradi k-tere je ustanovil svojo sveto Cerkev. Gotovo Gospod nikdar ne gleda na kristjane s takim veseljem kot na misijonsko nedeljo. Tedaj smo res z Njim vsi enega srca io enega duha. Mi Slovenci smo letos še posebno dolžni lepo praznovati misijonsko nedeljo. Sicer ne- srečna Vojna re3 tudi nam ni popolnoma prizanesla, pomanjkanje in draginja naraščata od dne do dne, toda biti moramo hvaležni dobremu Bogu, da smo po Njegovi milosti med tistimi redkimi evropskimi narodi, ki so bili do sedaj od vojne najmanj prizadeti, in upamo, da nas dobri Bog tudi v bodoče ne bo .zapustil. Ali nismo za to veliko dobroto dolžni Bogu zalivale? Najlepše pa se mu bomo zahvalili, če bo prav letošnja misijonska nedelja 7a nas neke vrste zahvalna nedelja. Ker je Bog nam tako velikodušno prizanese!, se mu oddolžimo tako, da bomo na misijonsko nedeljo storili čim več za uboge poganske množice. K temu nas mora priganjati tudi misel, da bo letos za misijonarje in misijonsko delo zelo slabo poskrbljeno, ker veliki evropski narodi zaradi vojne ne bodo m*>gli za iai* sijone v denarnem oziru veliko storiti. Če bi še mi odrekli ali prav malo storili, bi to tako važno delo trpelo veliko škodo. Letošnja misijouska nedelja nas torej vabi, da storimo za širjenje Kristusovega kraljestva med pogani več kot do sedaj. Pomagati ubogim poganom je najčistejši izraz resnične krščanske ljubezni dc bližnjega in prav zato Gospodu tako všeč. Res je bila letošnja letina slaba in draginja stalno raste, toda če ee bomo potrudili, bomo kljub temu lahko veliko storili. Molitev je največjega pomena in največ vredna. Ta pa ni odvisna od nobene slabe tetine ali draginje. Veliko bomo koristili, če darujemo za misijone svoje trpljenje, žrtve in premagovanje. Tudi tega v teli žalostnih časih ne manjka. Kljub pomanjkanju in revščini pa se bo rmšel tudi kak dinir za to veliko delo. Ce go. ne bomo drugaču našli, se bomo pa odpoveduli kakšni nepotrebni utvari. Tak skromen »vdovin* rtaf bo Gospod gotovo obilno poplačal. Najmanj, kar moramo in tudi moremo vsi storiti za misijone, je pa to, da se vpišemo v Družbo z« širjenje vere, ki nam nalaga zelo skromne dolžnosti. Nič drugega ne zahteva od nas, kot da darujemo t dinar na mesec ali vsaj 50 par ia molimo vsak dan nekaj malega v misijonske namene. Poživimo torej avojo misijonsko zavest in praznujmo dostojno letošnjo misijonsko ne-deljol Toliko bomo resnični kristjani, kolikor bomo Gospodu pomagali pri tem njegovem najsvetejšem delu I Misijoni v bodočih kolonijah Časopis »Das. Schvvarze Korpsc z dne 12. septembra piše o misijonskem vprašanj« v sledečem smislu: »Vrhovno načelo nac.-sociaiistične kolonialne politike sodi: zamorec naj oetane tak, kakor je in ga ne smejo evropski misijonarji izpačiti. »Tak, kakor je, je v svoji vrsti po-poien, tako popolen, kakor vsaka naravno tvorba, ki je ni človek izkvaril.« Krščanski misijoni so pospeševali izbor navzdol in zgrešeno rejo degenerirancev in man i vrednih. Proti temu bomo vpostavili ouo mje, Krščanski otroci naj pomagajo poganskim Šolska mladina ima za misijonstvo dovolj srca in tudi nekaj dinarjev rada žrtvuje, samo če vidi, da se za ta namen vnema kate-het, dušni voditelj, samo če je o namenu in pomenu »Dejanja sv. detinstva Jezusovega«; poučena, Slovenska mladina pa zlasti v teh dneh, ko so misijoni zaradi vojne prišli v iako veliko stisko, pokaže, «a je zvesta svoji veri, da zna cenili veliki dar svete vere in da je za ta nezasluženi dar Bogu iz srca hvaležna. Zato prosimo gg. katehete in vse duhovnike, ki imajo skrb za vzgojo mladine, naj mladini razjasne, v kakšni krizi se nahajajo sedaj katoliški misijoni, in naj jo navduše za pomoč potom »Dejanja sv. detinstva Jezusovega«. Mladina nikoli ne odreče, samo pojasniti je treba, zakaj gre in da se od posameznika ne zahteva drugega, kakor nekaj malega molitve in kak majhen prispevek na leto v misijonske namene, zlasti za rešitev ubogih poganskih otrok. Starši se na najlažji in najkrajši način oddolže svoji misijonski dolžnosti, 5e ustre-žejo otrokom, ko prosijo za prispevek v namene »Dejanja sv. detinstva Jezusovega«. Naj jim ustrežejo po svoji zmožnosti in svojih življenjskih razmerah! Več ko polovica župnij je še pri nas, kjer Detinstvo še ni vpeljano, ali pa je pozabljeno. Naj ta klic ne bo zastonj! NB1 — Gospodom, ki so bili zadnje čase nanovo nastavljeni v pastirstvu, bo škofijsko vodstvo poslalo še posebna vabila. Kdor hoče, da se mu nvethijice, sprejemnice in druge potrebščine pošljejo, naj se obrne do škofijskega voditelja (Ljubljana, Pred škofijo 7), ali pa naj vse to zahteva gratis v prodajalni »Ničman«. Prošnja »Pridi k nam tvoje kraljestvo!« naj ne bo samo na jeziku, marveč naj vsaj z vpeljavo »Dejanja sv. detinstva Jezusovega« preide v dejanjel Anton Čadež. izbora sužnji ki je bilo predpogoj prirodnega oplfitnenjenja, preden so trgovci i misijonarji pačili božje delo. Zamorec naj ostane zamorec in pogan. S kompliciranim naukom poduhovljenega krščanstva otroci pragozda ne vedo kaj početi. Krščanstvo, »s svojo teorijo enakosti in odrešenja«, je nadvladi belokožcev naravnost škodljivo. Nevarnost, da pade ugled belokožcev in njihove državne oblast', izvira v prvi vrsti iz naukov misijonarjev. Vsak nauk o enakosti in odrešenju vseh ljudi, o možnosti človeškega izpopolnjevanja po trajni molitvi, širjenje misli, da se zamorec tako rekoč more premoliti do bele kože, mora izpodkopati ugled belcev in njihove državne oblasti. V nemškem kolonialnem območju ni več prostora za nadaljnje misijonsko delo. Misijonstvo se je preživelo in se mora nadomestiti z nečim drugim.« K tem izvajanjem pripomnimo, da je to znana nacistična teza o višjih gospodujočili in nižjih suženjskih rasah, ki se razlikujeta kakor dve živalski ali rastlinski vrsti, med katerima ni prehoda, V podanem sistemu idej ni prostora za nadnaravni značaj krščanskega razodetja in za potrebo vesoljnega od-regenja po Kristusu. Cerkev je po Previdnosti božji ž« v naprej poskrbela za ta slučaj. Papež Pij XI. je s krepko roko reorganiziral misijonstvo in začel uvajati domačo hierarhijo. Vzgoja domačega klera se na moč pospešuje. Bodočo kolonialne oblasti bodo imele opraviti z zamorskimi, indijskimi, malajskimi škofi in kristjani, ne z evropskimi. Zahtevajte povsod naš list! Zavedni Slovenci, darulte kar največ za katoliške vnisifoneS Po bojiščih Nemiko-angleSka vojna se razvija predvsem v zraku. Letalski napadi na Anglijo eo se povečali tako po obsegu, kakor po srditosti. Stvarno trajajo brez prestanka noč in dan in veljajo Londouu in njegovi okolici, pristaniščem v južni in zahodni ter industrijam v srednji Angliji. Toda napadalci so spremenili način in taktiko napadanja, tako, 4 do 5 ur. i>nevni napadi angleških letat veljajo pristaniščem na francoski, belgijski iu nizozemski obali. — Iz enih in drugih uradnh poroči! rasberemo, da so razdejanja, ki jih bombe povzročajo, obsežna in da mnogokrat trpijo predvsem stanovanjske hiše. — N« morju traja nemška podmorniška vojna proti angi-v-škim trgovskim ladjam dalje in se izgube znatne. Angleško brodovje se je pojavilo samo enkrat, v četrtek, ko je bombardiralo Cherbourg. Italijanuko-anglebka vojna se je v preteklem tednu razvijala predvsem v zraku in sicer v obojestranskem bombardiranju utrjenih postojank. Na morju niso biia javljena nobena vojna dejanja, na kopnem pa so prišla poročila o spopadu med italijanskimi in angleškimi motoriziranimi četami južno od Sidi Baranija, nakar je nastopil spet molk o vojaških operacijah. V okvir vojaških dogodkov na tem prostoru je treba spraviti tudi inšpekcijsko potovanje M-jssolinija v severno Italijo, kjer je natančno pregiedal novo, motorizirano okiopno armado v dolini Pada. Na tem potovanju je pregiedal ves tamkaj zbrani armadni zbor. Spremljal ga je prestolonaslednik Umberto. Ta nova italijanska armada je tako urejena, da lahko služi za bliskovite napade kadar koli in kjer koli in ni navezana na določene točko obrambe. Zunanja politika V preteklem tednu se je odgmila zavesa od sklepov na Brennerju in sedaj vsaj delno že vidimo pred seboj oblike prvega in naslednjih poglavij bodočih dogodkov. Nemčija in iialija sta se odločili, da odstranita Anglijo popolnonut iz Sredozemskega morja. Glavno moč Anglijo je zbrana v trikotu Aieksan-drija—-Hajfa—Ciper v vzhodnem kotu Sredozemskega morja. Ta trdnjavski trikot se opi-pa na Egipt, Palestino in na močno brodovje. Poleg tega ima na razpolago Turčijo, s katero ima Anglija vojaško zvezo in Grčijo, kateri Anglija jamči njene meje. Nemško italijanski napadalni načrt velja torej temu angleškemu trikotu, vendar pa zahteva glavni sunek predpriprave. Ena teh predpriprav je, da Nemčija in Italija najprej bodisi z diplomatičnimi, bodisi z drugačnimi sredstvi odtrgata Turčijo in Grčijo proč od 'Anglije in dobita najpoprej pod svojo kontrolo ves severni del vzhodnega kota Sredozemlja, tako, tla bi Anglija na tej strani ne imela nobene opore več, marveč bi bila nekako zaklenjena v kot pri Suezu, na katerega bi potem nemško-italijanska ofenziva pritis- nila z dveh strani, z Libije in. iz Palestine. Izvedba navedenega napadalnega načrta zahteva torej najprej razjasnitev na jugovzhodu Evrope, in sicer pri Turčiji in Grčiji. V preteklem tednu so se, kot smo rekli prikazali prvi obrisi tega poglavja. Nemške čete so se kar naenkrat pojavile v Romuniji, kjer so sporazumno z romunsko vlado zasedle petrolejske vrelce ter razne strategične postojanke v notranjosti države, kakor tudi na obalah Črnega morja. Nemčija je s tem prišla do Črnega morja. Diplomatični pritisk na Turčijo, da so odpove Angliji, se bo sedaj lahko oeianjal utt prisotnost nemških čet v Romuniji, od koder so razdalje do Carigrada malenkostne, a tudi na prijateljstvo Bolgarije z d.žavama osišča Rim—Berlin. Tudi diplomatični pritisk na Grčijo bo imel osloo v nemški armadi v Romuniji, poleg tega pa še v italijanski armadi v Albaniji in v italijanskem brouovju. Nemčija in Italija sta si v svesti, da bc« to zadostovalo, da se Turčija in Grčija ločita od Anglije, nakar bi sledil splošni napad na angleško moč pri Suezu, nakar bi nastopili še Španija in morda celo ' Francija, da pomagata pregnati angleški j vpliv z vse severne Afrika j AaPiRIN tablete, n© pozabite pogledati da !i vsak zavitek in vsaka pen eame^na tableta nosi ..Baver"^ jev križ, ki ga mora imeti, Nij f?ap!£6& ^Aspirina brez „Bayer"n' jevega križa* otMlk «T u t Angleži o svojih napadih v Nemčiji Te dni je bilo objavljeno poročilo angleškega letalskega ministrstva, kjer so našteti podatki o delovanju angleških letalskih sil v Nemčiji pod vodstvom sira Charlesa Portala. Uradno poročilo navaja skoro 700 posameznih napadov na industrijska in prometna središča, na priloženem uradnem zemljevidu pa je označil nad 200 važnih vojno industrijskih ciijev, ki so bili večkrat bombardirani. Iz tega poročila je razvidno, da je bil Hamburg 36 krat in Bremen 32 krat bombardiran na najrazličnejših področjih razsežnih pristaniških naprav. Berlin je bil 15 krat, Wil-helmsnaven 20 krat, Frankfurt ob Maini 12-krai in Essen 16 krat izpostavljen sovražnim napadom iu da je bilo večkrat bombardirano vsako važnejše industrijsko središče v Po-rurju, 65 napadov je bilo namenjenih Ham-mu. Načrtno bombardiranje važnejših oboroževalnih in prometnih središč je v celi vrsti primerov težko zadrževalo njihovo delovanje. Neoporečno je poročilo, da je nemška letalska produkcija znatno oslabljena. Med težko prizadetimi industrijami je v prvi vrsti industrija sintetičnih olj. Zadnje čase so bile stalno bombardirane v zahodni Nemčiji osredotočene tovarne sintetičnih olj, ki so same izdelovale 40% skupne proizvodnje v iznosu 2.5 milijonov ton, sedaj pa so se razširili napadi na tovarne lež<3če v srednji Nemčiji, ki izdelujejo 50% celotne proizvodnje olja. Dvakrat so bile napadene rafinerije v Leuni, 36 krat hamburške, 31 krat pa bremenske rafinerije. Šele pred kratkim so biie pritegnjene v te napade tudi rafinerije v Stettinu. Napadi na promet imajo za nalogo, ovirati suhozemske in pomorske transporte. Kakor poročajo, je načrtno bombardiranje pristaniških naprav v Hamburgu in Bremenu občutno zavrlo pristajanje in raztovarjanje Isdij, težka pa jo tudi škoda povzročena na dokih in nasipih. Ti uapehi so imeli za posledico bistveno močnejše naraščanje promo» ta na suhem in večjo potrebo po uporabljanju prekopov. V zvezi s tem predstavljajo posebno hud udarec uspešni napadi na prekop Dortmund-Ems. Preden so napadi promet popolnoma ustavili je prevozilo ua te| vodni poti sami nad 400 ladij dnevno. O železniškem omrežju prizadeli škodi imamo izvirna poročila o velikih zamudah vlakov. Mnogi vlaki' ne morejo voziti po določenih' progah, temveč so prisiljeni voziti po velikih1 ovinkih. Izvedeli smo, da je bil konec junija! med drugim prekinjen ves tovorni promet med južno Dansko in Nemčijo. Med Hamburgom in Berlinom, v Porenju in Porurjil vlaki stalno zamujajo za 24 ur. Po poročOili italijanske mornarice je bilo v septembru ubitih 57, ranjenih 50, pogreša-, nih pa 110 italijanskih mornarjev. Od začetka vojne med Italijo in Anglijo je bilo potopljenih 22 italijanskih podmornic* Velike vojaške vaje so te dni končali 35 sovjetskem ljeningrajskem vojnem okrožju. Prihod nemške vojske v Romunijo je pr* va posledica zadnjega sestanka med Hitler-" jem in Mussolinijem na Brennerju. Japonska želi sporazum s Sovjetijo, ne! bo pa«|>ustila, da bi komunizem preplavil Ja-ponskS, je izjavil japonski minister. Pri nekem večernem napadu na holand« ska pristanišča so uničila angleška letala vež. sto hiš, pravijo Nemci. 400.000 prostovoljcev se je prijavilo X septembru v ameriško vojsko. Italijani zanikajo ameriške vesti, da mi« sli Italija ustanoviti novo Balkansko zvezo brez Turčije. Angleški podaniki t Romuniji so dobili ukaz, naj takoj zapuste to državo, S* NOVEGA založena. Ce bUe ta uv.z tudi uresničil. potem bi biia nai« ind.utrijs s starim železom popolnoma oskrbljena. d «00.0«) U Tina bo da!a letos trgatev v Dairosriji, d K«j pa mi? Saro na Hrviltkem bodo uredili, plitvine poglobili ter jo plovno. Obenem bodo ob Savi v veen večj-h napravil! modem« pristanišča. Tako hočejo dvigniti rečni promet na Savi najprej do Si« k a. potem p? io Zagreba. Po*ebr>a kom Ulja banovine Hrvatske ;e te dni is cieri-a savske plitvine. FoMosčojfs fiMijfcz io intai IU a&vek, v b katfali m ikrsa- &*&-sMadiMifc, vsnkovirsiao gotm*»m v Uiafa, a«*ssa*aj»jQk, aa v<£s kttae sok« itd. itkl;sro« t preirtaVnimi ia iaawljivioi ♦red»f. i. ki jih na Vašo zahtevo sestav!) a-poobL »pr. Ing. Prezelj speoal'« »a ras-iiii»ke bolezni (titopatoiog>. JL,{ub!jaaa, Hollova 3, iti. S-i T3. d Janci ra Nrtnčijo. Raraattbtn 21 n-nanio trgovino v Belgradu ie sklenilo kupčijo z Nemčijo in bc zaeeio dobavljati ija drobni-co. Prva partija bo obsegala 20.00G jaacev iat Jnžae Srbije. Drobnico bodo začeli nakladati ie prihodnji leden. Kmalu aato bodo sledile J« droge pošiljke iu bo tako tudi Južna Srb.;.«, ki rogate živine okna, prišla pri izvozu v po-štev. d Nova kapafca bo sgrajeaa v VeL Basa. ¥ Velikem Bsr.c. sečslef od $1 Jerneja na Dolenjskem, bodo v kratke® ssčeli s porae«č-jo banovine graditi tako potrebno kapnico. Zidarska, dela potrebna za graditev kapašce. so bila ie oddana zidarskemu mojstru Franc« fGaglju iz Brežic z* okrog 89.000 din. Podjetnik 1» še to jesen sku&ai eoioTtčari d Obsojeno podkapovaaje. Belgrajski listi objavljajo potrdilno razsodbo belgraisketja kasacijskega sodišča proti profesorju gimnazijo v Smedmvu Viadislavu Mihi, ki j« bji svoje dni obsojen zato. ker *e je pntlj z j,., narjeai podkupovati ter te proti na&auani med 500 m tUUO euou.' dajal dijakom dobre rtde v »pričevala. Pri t»« iela w je pomagal dijak 2>vadin Avrasrovsč, ki ie iskal zveze med dijak, ia ftfihovisai etarši. PioitMr Miha fe dobi', e*o leto zapora ia izrabil državno službo, dijak Avramovsč pa bo s*-aei icj'. mesecev. d Divje »vieK »e ms Tmm»**tibt v f »zd©. Vtb okrog Podsrsde ..- dolnjo kj&e&ocs prettjš. J ti jO iko. d ;£ paie s pr - srnina« vimeni Posasinu i v i Rad.aapi pri Mariboru so ž« neka; č;--« tih. ds prtkamio ktav*. m» *e iea smo. p«. -r-, j dofnov k pai* s praznimi visaesL isceh nc s tem precej ikede ker nato ssogli redaa iu 2aL poroča, o povišanja «h-a|'aiskai d^ilad mestnim ashiž-be-i-tsn is deiavoea uiaeeui javna dela. ki se vrie. oziroma s® se ie izvrkila c; pr. po-dai:«ek tramvajske proge do simnsta«* na Sekt G. župan M st delie detak«] orir.ija spftmeaSka Iua^u. Akij-iadi«, FraoirJose?c vode. i Breztrošarisski sladk«r bodo letos dobili viaogradioki za sladkaajv atošla. Neugodne lrremesiske ra^miire so preprečile pravilno in zadostno dozoritev grord}- in tako bod» vinogradniki morali pridjati vinskemu moilu sladkor, da se izboljša njegova kakovost Vlada ie že odobrila, da hod o srmeli vinogradnik i na -.-saklh 100 letrov ssošta dobiti od prodajne centrale za sladkor v Belgradu pa 4 kg brez-tr.-gr*dniških krajih. Oblasti pa bodo obenem pazik, da se breztro&urmski ilodkor ne be porabil £2 droge ttame&e kakor za sladkar.*e mnila. d S vprainsjem, kako bi rardoiaii tn« «*dajB stan št * teas saditi tem® slofa podofe-ae ngodsarti. kakor so ji bili deiežai svoj čm ksnetie. se leviš« aa — Hrvatskem. d Kemiji* «aa» be stj>ro še- ieea. Pri sedaa^ia trgoimsku-, poji,aiajib z Nemčijo ae "je govorijo tisd; o tem, da bi a^gla Nemčija dobaviti v©č-;e ko-ličfoe starega leJexa. ker ime taio veKke raiofe. da -fe nesaška iaiiastrm? s stariss fceleira prj»5noc:a Tc &m b&dm Dm&Kn mm iemik 1941 ki se bo dobivala po ceni S dia §— zm izvod po knpgamab ta trgoviaafc^ Zahtevait« aaio piratflko s podobo sv. Dražbe povsod! Slišimo ljudi, ki se čudijo, da je naša delavska mladina tako versko brezbrižna in veri odtujena. Celo taki, ki so sieer le v vrstah katoliških ustanov, n. pr. nimajo več čuta za nedeljski počitek, se ne zavedajo, da kdor dela ofc nedeljah, skruni Gospodov dan, krši tretjo božjo zapoved. Ne u, veda jo se n pr. potrebe molitve in zakramentov. Nerodno jim je govoriti o veri. nerodno se počutijo v družbi du-ficraits itd. Kaj naj rečemo sete o tistih, ki so zašli v arašta-a, ti jiii vodijo versko brezbrižni ali eek» veri sovražni ljudje? Nič čudnega ai, da opazimo ie na prvi pogled, kako zoprno jim je govorjenje o veri. Ce pripoveduješ bajke, povesti, pa najsi bodo najbolj neumne, so jih sama aiesa in oči. Kakor hitro pa obrneš pogovor na versko stran, povesijo glavo, okrog usten jiin zaigra pomilovalen in prezirljiv nasmeh i« &> le morejo, se odstranijo. Mnogi pa vero ia duhovnika naravnost sovražijo! Odkod ti pojavi? Vzrokov je več! Najprej pri njih samih! Grešno življenje, zlasti zavest kršitve Sesle božje »spovedi, zanemarjanja molitev, sveto maše. zakramentov, potem nsakn&arnts! J* pouk v veri. so veliki vzroki 1#!a pojavov. Potem pa še, ilasti med doraščajačimi. uzo-tovitev, da mnogi katoličani sami ne živijo kot pravi katoličaai, da nalašč, ssamenosua delajo zoper predpise bošjih zapovedi, bodsi da so to kvante, kletve, zanemarjanje molitve, socialne krivice, ki jih cesto tudi katoličani zagreše. Vse to vpliva na mlado diiio kol slana na pomladansko rastje. Dodajte še slabo druščino, pokvarjene starejše delavce, dodajte aisbe knjige, ki jih riob-neii namenoma širijo med mladico, dodajte kinopredsteve, ki so, če že ne naravnost po-hujšljive, |wi vsaj veri neprijazne, pa plehke. Vse to in še kaj drugega vpliva na našo delavsko mladino porazno 5n če ta mladina ne najde človeka, ki bi se zanjo zanimal, se vsak dan bolj od vere oddaljuje, Tc. so ugotovitve, ki nam naj odpro oči, da *a?ti«smo delali, da se to stanje -pniaicni. Delati v tem pravcu ni le dolincKt duhovnikov, marveč vsoh katoličanov, pr^dv^em pa katoliške delavske mladino. Novo življenje - nova šola oknu* * 9 ■—— )e poMbna prednost odva- jalnega sredstva Oarmol. Vrhu tega deluje milo in i brez bolečin. Zato uživajo j odrazi in otroci radi Parmo! sm^ESSEB, Glasilo Slomškove družbe v Ljubljani »Slovenski učitelje priobčuje v 10. letošnji Številki pod zgornjim naslovom izredno lep članek izpod peresa tneščanskoiSolskega ravnatelja Rudolfa Pečjaka. Tam čitamo tudi sledeče: >Naša šola nI mogla v zadnjih 20 letih mimo življenja in tudi v šolstvu opažamo isti nemir. Večni klici po reformah, toda komaj m no i1!*) reforr: • "vedli, že prihajajo novi klici po novih reformah. Duše so ostale lačne m zbegane Kaj vse »e je tudi v šolstvu pw iiujalo v teh 20 Krtih kot edino zveličavno in odrešilno, p« je -JUno« po tako kratkem času ?.e mrtvorojeno det" Skoro iz dneva v dan premnogo umira, kar se s tako silnim bleskom pojavlja. Ca« drvi, življenje se stresa v svojih temeljih. V takih časih gre aa bistvo, ■t.n bitno oettov«, za duha, vse drugo bo r.a-vrženo in bo prišlo samo oti sebe. Tu je treba zagrabiti. Mi pa smo dostikrat postavljali temelje novi Šoli zgolj s podrejenimi stvarmi: z malo drugačno metodo, ž vpfeljavo novih predmetov, s poudarjauietn praktičnega pouka, z večjo alt ntaajro odpravo avtoritativne discipline in urnikov in podobnim. Iskali smo le preradi v napačno smer, v zunanjost, saj smo v teh 20 letih rut račun stvarnosti in praktičnosti naravnost izganjali duha iz življenja in s tem v zvezi iz naših šol. Zagazili amo v še hujši materializem, v še hujše razvrednotenje j človeka. Cas drvi z mrzlično naglico, življenje se stresa v svojih temeljih. Stari liberalni šoli poj t; smrtno peeem in ji ne bodo nobene zunanje reforme več pomagale. Treba jo je podreti v njenih temeljih, ker gre za same temelje. Vse pa, Star je Imela drugega dobrega stara racionalistična šola, lahko prevzamemo Kakšna bo nova šela? Kdo bi mogel videti v bodočnost. Kdaj bo prišla velik« eolska preosnova? Rodila jo bo šele velika preos-nova naših duš. Temelji novega življenja bodo temelji nove Šole: svetost človeške osebnosti, resnično evangeljsko bratako občestvo, etična vrednost dela, narodnost, zakoreninjena v ljudstvi in zemlji, bratsko etično člo-večariKtvo, vse pa gledano ne samo z tehničnega snovnega vidika, ampak tudi z vesoljnega večnostnega dogajanja. Z eno besedo: vzgoja etičnega človeka, ki bo zavladal nad snovjo in stroji in jih podredil duhu v korist vs«ga človeštva. To bodi enoten življenski nazor nove šole. Zarja takega človeka že vzhaja. Svet da nea ne toži o pomanjkanju tehničnega znanja in praktičnega človeka, pač pa "se kliče po rešitvi duš. In ta rešitev bo prišla. Človek je vendar v svojem najglobljem bistvu podoba božja. vračajo v Ohridsko jezero po Črnem Driinu. Letos se seli nenavadno mnogo jegulj, zaradi česar imajo ribiči ob Crnero Drimu tako bogat lov na jegulje kal*or i* dolga leta ne. Bokov žlr zrelo, odpadlo blago kupujem v vagoaskili pošiljkah hasca vagon nakladaš postaja. — Ponudbe na REKLAM ROZMAN, LJUBLJANA Prnžakov® 8/1. d Najvišje cene za praHije me»o. Pristojna oblast je določila za območje okraj, načel-stva Ljubljana okolica tele iwjvišje cone za prašičje meso, slanino in mast: 1. slanina s kožo 23 din, 2. slanina brez kože 25, 3. salo in riba po želji 26, 4. trebušna slanina 24, 5. stegno in pleče brez privage in hrbet 23, 6. stegno in pleče » privago, potrebušin* in vrat 21, 7. rebra 17, 8, domača svinjska mast 28 din za 1 kg. d 5.20 metra visoka konusa fe crastla na njivi kmeta Mata Zečeviča iz Sekirevcev pri Sremski Mitrovici. Koruza je imela samo dva storža, toda vsak od njiju je tehtal okrog 3 kg. Zečevič je »pravil storža in ju bo razstavil na prvi hrvatski kmetijski razstavi. 12 DOMAČE POLITIKE P Voditelji komnaisma na vplivnih me-»lih. Pod tem naslovom objavlja »Bilten jugoslovanskega protimarksističnega odbora«, ki izhaja v Belgradu, zelo zanimiv članek, v ka- terem pravi, da po vseh izkušnjah, ki smo jih imeli v borbi proti komunizmu, nastaja sedaj vprašanje, ali imamo sploh namen ili do kraja z radikalnim obračunavanjem vsah teh razkrajanjih struj. Predno se na to vprašanje odgovori, pravi »Bilten«, je treba resnici pogledati v e>či. »Toda prva in poglavitna resnica je — naj bo Je tako čudna in tako žalostna — da se namreč vrhovni izobraženi voditelji našega komunizma nahajajo na raznih zelo vplivnih položajih v državni nprtvi. Naj naša ugotovitev izgleda še tako neverjetna, vetidar je resničaai Pisali smo že o aretacijah nekih uradnikov v prosvetnem ministrstvu. Pojava brezvestnega dela od strani enega dela profesorskega kadra je bila ie prej znana. Toda ne smemo se pustiti zapeljati z mislijo, da je prostata osamljen pojav, kjer »e je širila komi--, nisiična delavnost. To v nobenem primeru ni resi Vsi državni uradi, samoupravni uradi in privatne službe so zastrupljeni 2 ljudmi, ki so v službi prevratnih struj. Ne trdimo, da je njihov odstotek visok, toda lahko rečemo, da jih je zadostno število, ki so misijonarsko pripravljeni, da postopno razoijejo in demotali-zirajo našo sredino. Poznamo takšne, ki sedi- ..........................m......................................... «ff mr rn Vam nudi (CHlrAiHA Vlili A. »marna. Uaftliana. .....^...........inmimir— v "voji posodi najugodneje. jo na zaverovanih mestih in od tamkaj vodijo poulične nerede, dajejo navodila, organizirajo propagando. Tudi člani takoimenovanih boljših družin so nek> na čelu marksističnih gibanj in časopisov. Vse to, kar smo povedali, ni nobena tajnost, odigrava se javno, pred našimi očmi, pred očmi naše družbe, ki je utonila v dušorvni lenobi...« — Resnično! Ce bo le kaj pomagalo. p Značilna izjava ministra dr. Markov iča. | V »Delu«, glasilu radikalne skupine, ki jo vodi 6x. L«»ar Markovič, beremo: »Jugosla« /ija ai l.'Ui t'vol jena za zeleno mizo v Ver« s.iilleKu, .mpsfci. je dalo in volja jugoslovanskega tjudst- «. Njene meje so n spojene s ln» jo in ogr v Vašem krajši. Najbolj enostavno pa Je, ako naročite koledar ob plačd« naročnine za časopis, na katerega ste naročeni, s tem, da nakažete na isti položnici, s katero plačujete naročnino, 10 din več in na zadnji atrani srednjega dela položnice napiiete, da pošiljate 10 din več za »Slovenčev koledar«. Cena 10 din velja za »Domoljubov®« naročnike, ki bodo naročili »Domol)ub« tudi za leto 1941. . , " . ... Tudi nenaročniki naSih listov dobe koledar lahko po 10 din, ako se naroče in plačajo enega naših listov, t. j. »Slovenca«, za dva meseca ali »Slovenski dom« za tri mesece ali »Domoljub« za vse leto. V kratkem bomo ©oko »Domoljobovim« naročnikom, ki prejemajo »Domoljub« na svoj naslov, priložili položnic®, da bodo lahko plačali 10 din za »Slovenčev koledar« in pa tndi naročnine a »Domoljuba«. Skopni naročniki, poslužujte se za naročila koledarja zastopnikov »Domoljube« v Vašem kraj«. Opozarjamo, da moremo za vsak naročeni In plačani časopis dati le en koledar za 10 din. (To se pravi, če Je kdo naročeni na en izvod »Domoljuba«, dobi le en koledar po 10 dm, če te kdo naročen na dva izvoda »Domoljuba« ali n. pr. na enega »Slovenca« in en »Domoljub«, dobi lahko za vsak naročen časopis po en koledar po 10 din, to Je skupaj dva koledarja.? Nedeljski natočniki »Slovenca« !«Ako dobe koledar tudi za 10 din, ako predplačajo nedeljsko izdajo »Slovenca« vsaj za pol leta 1941. , Koledar bo Imel veliko oglasno vrednost, saj bo to gotov® knjiga, ki jo bodo ljudje Oajbolf brali? zato vabimo tadustnjee, trgovce, obrtnike Itd., da naroče v tem velikem »Slovenčevem koledarju« oglasel J Pohitite z naroi»Si na ta veliki koledar! „$letf@nlev koledar" Liiifefijana« Kopitarjeva 6 Za lirafefe čas Dogodek. Van Dyk je slikal angleško kraljico, ki ni bila lepa, pa bi bila vendar rada videla, da bi na sliki upadla lepša nego je bila v resnici. Van Dyk ie bil pošten in ni delal sil« naravi. Ko je bila slika dovršena in si jo je kraljica ogledala ter je videla, da je umetnik napravil krasne roke, je vprašala, čemu io tako lepe roke, ne pa tuokojeuee preselil nazaj v Slovenske konjiče, iupnik na Prihovi. Tukaj je zelo dvignil versko življenje z organizacijo in vodstvom društev in raznih ustanov in kongregacij ter prirejanju misijocov. Zlasti je povzdignil sloves pri-hovške božjepotne cerkve. Nekaj let po njegovem prihodu se je njegovo delo že zelo poznalo. Tako se je nekoč na Veliki Šmaren tam zbralo nad 30.000 romarjev. Pokojni gospod pa ni bil samo goreč duhovnik, iskren prijatelj, učitelj in svetovalec svojemu ljudstvu, ampak je bil tudi vnet narodni in za-driižni delavec. Skupaj z dr. Korošcem, ki mu je bil sošolec, je nekdaj v Slov. Konjicah delal za narod, pa tudi drugod ni izostajal. PospeSeval slovensko in državljansko zavest. Delal je mnogo tudi na gospodarskem in zadružnem polju, kjer se je zlasti mnogo udejstvoval in z najvidnejšimi uspehi. Posebno tukaj, kakor tudi drugod je mogel vsak spoznati njegovo mehko, dobrohotno in občutljivo dušo. Na vseh poljih svojega delovanja je bil kot človek iz ljudstva za ljudstvo. Zadnja pot je bila lepa in ganljiva, ob udeležbi številne duhovščine, zastopnikov oblasti, društev in organizacij, šolske mladiue, gasilcev in ogromne množice ljudstva. V cerkvi mu je spre;-govoril v slovo g. arhidiakon konjiški Franc Tovornik, ob odprtem grobu pa sta se poslovila od njega g. stolni kanonik Žagar v imenu prevzvi-šenejja g. knezoškofa lavantinskega in stolnega kapitlja, prihovški g. iupnik Kocjančič Anton pa v imenu svoje in njegove nekdanje župnije. Življenje pokojnega gospoda je bilo en sam delavnik, naj sedaj uživa večni mirt Iz raznih krajev Kostanjevica. Ob podiranju smrek se je smrtno ponesrečil daleč na okoli znani in priljubljeni tesarski mojster Jože Mavsar. Zelo se je veselil nameravane gradnje farne cerkve, ki bi jo imel graditi. Naj počiva v mirul — Te dni se je prikradla bela zeDa v ugledno Brsanovo hiio v Ore-hovu ter iztrgala iz objema otrok ljubljeno mamico, možu pa zvesto družico in gospodinjo. Bog j( daj večni miri »v. Andraž v Halosah. Leto, v katerem so nahajamo, je nekake nesrečne oblike. Prva nadloga je bila izredno dolga in ostra zima, ki nam je napravila ogromno škodo na sadonosnikih, po- sebno pa na vinogradih, enako tudi na zimskih posevkih, kar pa ni vzela zima, je uničil.i rja, tako da skoraj ni semena nazaj. Tudi od koruze nt pričakovati dobrega pridelka, ker je ponekod zelo prizadeta od rje. Krompir pa je zaradi vednega deževja zelo nagnit, edino ajda še najbolje kaže. Drugo in največje zlo pa trpimo na goricah, ki so po večini, kar je pustila zima, popolnoma uničene od peronospore. Zato sedaj, ko je čas trgatve, ni slišati v Halozah veselega petja trgačev, ker ni kaj brati, pač pa vidiš na vsakem koraku žalosten in potrt obraz haloškega prebivalca, ki z obupanim srcem gleda v prihodnje leto, ko bo vladalo v naših krajih veliko pomanjkanje in še večja revščina, kakor je sedaj. Saj bo že sredi zime veliko družin brez kruha; kupiti pa no Ik» za kaj, ker je naš glavni pridelek, vino, popolno-ma uničen. Nasprotno pa se potrebščino, ki jih vsak dan potrebujemo, iz dneva v dan dražijo. Kako bomo živel1? — Romanj« na Svete gore pri Sv. Petru pod Sv. gorami smo se Andražani udeležili v isrtdnem številu Saj nas je več kakor sto pohitelo k Materi božji na goro zahvalit se za dobrote, ki orno jih sprejeli, in se priporočat njeni mogočni priprošnji, da bi nam pomagala in nas obvarovala dušnih in telesci* nesreč, predvsem pa da bi bili obvarovani vojne vihre. Spotoma smo si ogledali zdravilišča Rogaško Slatino, od tam smo šli v Šmarje pri Jelšah, kjer smo si ogledali župnijsko cerkev Marijinega Vnebovzetja. Pri znameniti podružni cerkvi sv. Roka smo pa imeli pete litanije Matere božje, nakar smo se podali, pevajoč romarske pesmi, na Svete gore. Nazaj grede smo poselili Kraplnske Toplice. Lepa Je slovenska zemlja. — Narod, ki na njej biva, pa izpričuje svojo kulturo s svojimi narodnimi običaji, s pestrimi narodnimi nošami, ki so v različnih krajih Slovenije različne, povsod pa nenavadno lepe. O narodnih' nošah in narodnih običajih bomo brali v »Slo-venčevem koledarja«. Cerklje ob Krki. Gospodinjski tečaj, katerega pri nas ie 9 let ni bilo, je banska uprava odobrila in se je pričel 10. septembra. Da je bil pri nas res potreben, je razvidno iz tega, ker se je za tečaj priglasilo 32 deklet, a sprejetih smo iih mogli le 24. — Vsako jutro je videti tečajnice, ki z veselim obrazom hitijo v šolo črpat novih zakladov za svoje bodoče življenje. Gospodinjski tečaj s vso vnemo in požrtvovalnostjo vodi bano-vinska učiteljica Franja Rožnik s pomočnico Miro Kolarič. Želimo, da bi njihova setov na mladih njivah rodila obilo ietve. — Bansko upravo pa prosimo še za en tečaj, in sicer takoj za tem, da bi e tem nadoknadili zamudo prejšnjih let. Bohinjska Bistrica. Le malokdaj se oglasimo iz Bohinja. Vendar se tudi pri nas zgodi včasih dogodek, ki je ,pray, da ga. omenimo. Življenje samo je teklo pri nas tako, kot po večini tuat drugod. Tu in tam so plašili vojni dogodki. Zraven sa je mešala skrb, kaj bo v bodoče. Letina Limbarski: OČIM Povest fs domačega življenja. Njegova ljubeznjivost pa ni trajala doleo časa. Ohladil jo je veseli družinski dogodek: štorklja mu je prinesla sina, ki so ga krstili za Janeza, rekli pa so mu Ivan, kakor je želel oče. »Kadar bo star, bo Janez,« se je pošalil, ko so ga prinesli od krsta. »Ves tak je kakor ti,« mu je čestitala botra in položila otroka k materi. Vedela je, da so nekateri očetje ponosni, ako jim je otrok podoben. »Ali je bil miren?« je zanimalo mladega očeta. »Miren pa miren,« je hitela pripovedovati. »Ves čas se ni oglasil. Zdrav ie kakor riba. To bo fant, kadar dorasel To ti bo nasledniki« »Naslednik?« — Tiha žalost ie obšla moža ob tej besedi, »čemu mi bo naslednik, ko pa nimam ničesar, da bi mu zapustil?« — Prvič je začutil to bridko zavest, odkar je v Orešju. »Kar nimaš, boš še dobil,« ga je nekaj čudovito pomirilo. »Mlad si n delaven, pa tudi varčen in razumen. Taki ljudje lahko mirno gledajo v bodočnost.« , »Beračil ne bo,« je obljubil skrivnostnemu šepetanju. »Sin mora imeti dom, čeprav ga jaz nl-nam Prvo priložnost bom zagrabil.« Žena je občudovala njegovo modrost in skrbnost. Primerjala ga je svojemu prvemu možu, pa je sprevidela, da ga Štefan še prekaša. Denar sta hranila skupaj ter ga drug drugemu nista prikrivala. Olrok ni bil le očetov, ampak tudi materin, ki je bila za starost že preskrbljena. Oba je vezala ista dolžnost za Otroka iz drugega zakona. 7* »Kako zemljišče bi kupila,« je omenil ženi, ko je denar narasel že v precejšnjo vsoto. »Ali nimaš dovolj zemlje?« ga je zavrnila. »Za otroka,« je dejal; »saj veš, kako je s kmetijo.« Mož je imel prav, ni mu mogla nasprotovati. »Denar je v zemljišču bolje naložen,« ji je razlagal. »In skrit je pred tatovi.« Rezika bi bila imela rada denar pred seboj na kupu. Od mladosti je bila vajena na hranilnik, dočim je Novak navajal svoje otroke na dobiček. Štefan si je za birmansko darilo kupil ovco ;ko jo je prodal, je dal denar za obleko. Pri Novaku so se morali otroci sami oblačiti, čim so si toliko prislužili. Porabiti niso smeli ničesar brez očetovega dovoljenja. Kar se je bil Breznik naučil doma pri očetu, ga je spremljalo tudi pozneje, ko ie dorasel. Orešje, kamor se je priženil, je bila vas, kjer so živeli sami trdni gospodarji. Tukaj ni bilo misliti, da bi mogel odtrgati komu kakšen kos zemljišča. Siromak je bil edino stari Braj-dež v leseni koči. Pripadala mu je ena sama njivica, majhen travnik, gozdič in nekaj vrta Za eno kravico preveč, dveh pa že ni mogel rediti. Dokler je bil sposoben zn delo, si je pomagal s kakim postranskim zaslužkom. Na starost pa je mož opešal, ker ni imel ne hrane ne postrežbe. Štefan ga je našel nekoč pred kočo. kjer je pletel košaro. Ves je bil sključen in obraz nabran v £ube. Odkar ga ni videl, se je mnogo spremenil. »No, kako je, oče?« ga je nagovoril. »Eh, slabo, slabo!« je vzdihnil ia odložil delo. »Komaj se držim pokonci.« »Pa bi se odpočili,« je dejal ia sedel na klopico zraven njega. »Kaj malega pa le še ujamem. Saj vidiš, kako sem |>otreben.< »Ali vam Polde nič ne pošlje?« »F.h, Polde!« — Brajdež je zamahnil z ro-< ko. »Kaj vem, kod se potika!« Ob misli na svojega izgubljenega sina se mu je utrnila solza. Breznik mu je svetoval, naj proda kmetijo. »Delati tako ne morete več, deuur po rabilo za priboljšek« »Res je,« je pritrdil z ozirom na delo. »Toda Orešci smo ljudje, posebne vrste. Nihče nič ne proda in nihče nič ne kupi. Vsak se drži svojega, kar je dobil po očetu.« »Ah pa bi najeli posojilo. Na hišico vam vsakdo rad posodi.« Brajdež se je odkašlial in dejal previdno: »Vidiš, stvar je taka: kdor ima denar, mi ga ne ponuja; sam pa nerad koga nadlegujem.« Breznik se je sklonil k starcu, da ogreje železo in prične kovati »Za njivico bi dobili lepe denarje.« »Njiva ni naprodaj,« re nI dal zapeljali »Rajši bi si kaj izposodil« »Koliko pa želite?« — Če mu je spodletelo pri kupčiji, bi se ga dalo morda le navezati na denar. »Nekaj malega za prvo silo.« »Dam vam, kolikor hočete,« mu je bil pripravljen pomagati. »Smilite se mi, ker nimate nikogar, tla bi vas podpiral!« Povabil ga je s seboj v gostilno na kozarec viua. »Pijača vas bo okrepčala.« Rad se je odzval vabila. Tako blizu gostilne je doma, pa že več let ni pokusil vina. V gostilni pri »Andrejcu« ni bilo nikogar razen Kuštrina, vaškega postopača. Dremal je pri mizi in čakal s praznim kozarcem novih gostov. Krčmar ni rad videl a ga ni mogel odgnati. Če ga je vrgel na cesto, je sedel na pragu vse dotlej, dokler se niso spet odprla vrata. Nato pa smuki na svoje mesto. Rekel mu je lahko karkoli je hotel, nobena beseda se (!» ni prijela. Štefan je posadil starca zraven sebe ter mU natočil vina. Mož je izpraznil kozarec in si obrn je bolj pičla, krompir nam gnije, koruza nam ja ]c za silo dozorela, manjka ji Se toplega sonca. Ze nas je obiskal na dan sv. Mihaela prvi sneg. KaS. g- župan zelo skrbi, da bi ne bili lačni. Seveda ima pri svoji skrbi veliko težav. Pregovor pa pravi: Se Bog vsem ne ustrežel — Letos je bila pri nas tudi sv. birma. Med botri smo opazili tudi 01-letnega Bohinjca, Nikolaja Bernarda, ki je bil nekoč vnet prosvetni delavec, veren mož, oče 12 otrok. Sveto birmo je zavezal Koso-vcinu Lojzku iz Boh. Bistrice. — Tudi društveno življenje se oživlja. Fantovski odsek ln DK Bta že i>olagala na občnem zboru svoje račune. V kratkem bo tudi občni zbor Prosvetnega društva. Starši, radi pošiljajte svoje otroke v Prosvetni dom, saj to je prosvetna hiša nas vseh. Bog živil Slovenske Konjice. Lepo jesensko vreme je nastalo pa so Je IjiuJje z vso silo vrgli na delo. Večinoma ee pospravlja koruza, featero po večerih veselih obrazov »kožuhajo«. Pridelek je lep, zato tudi ličkanje gre veselo izpod rok ob pesmi ln dobri volji. Nekateri pa s« »e vrgli že ma trgatev, ki bo okrog 15. oktobra v polnem teku. Mnogo grozdja je še nedozorelega, vendar pa dalje ni mogoče odlagati zaradi nastopajoče pozne, hladne jeseni. Ker bo mošt zaradi pomanjkanja sladkorja kisel, bodo vinogradniki potrebovali sladkor za slajenje mošta, za katerega je tukajšnja občina že zaprosila. Saj bi drugače o Martinovem bili ljudje z Martinovim krstom bolj nezadovoljni. — Pozimi ln na pomlad bodo zaradi pomanjkanja živeža in sredstev mnogi naši delovni ljudje trpeli liudo stisko. Treba bo pričeti ?, nujnimi javnimi deli, sicer bo pomanjkanje preveliko. — Naša občina te dni deli pšenico kmetom, ki jih je dne 17. julija hudo prizadela toča. Trud občinske uprave je pohvale vreden, vendar bi bilo dobro dobiti še vsaj enkrat toliko. Litija. Mohorsks knjige, ki so prišle letos zelo zgodaj, so hitro poromale med naročnike, katerih imamo za letošnje razmere še kar precej, od lani celo 18 več. — Ako bi zdravniki svoje operacije tako počaai vršili posebno na starih ljudth, kakor se te operacije vrše na našem starem mostu, potem bi vsi pacijenti podlegli. — V interesu javnosti je, da bi javna luč svetila tudi zgodaj zjutraj, posebno ob nedeljah. — Veliko črnila se je že prelilo in veliko besedi izgubilo, da bi se napravil podvoz pri progi za glavarstvom. Tam gre kakor je uradno ugotovljeno mimo dnevno čez 2000 ljudi, ki morajo vsi Čez rampe, ali pravilno čakati, da se izvrše vsa premikanja in »fotiibanjaj. Je sicer nek podvoz precej nižje doli, pa Bog ve za koga. Sp. Krn* i ca. Ko sem slučajno hodil v lepem delu ljubljanske okolice — Stopanja vas, Moste, Bizovik, Hrušica itd. — •em v spodnjem, t. J. v 8p. H rušici, naletel na človeka, ki je prav pred kratkim stopil v 81. leto svojega življenja. Je to eden naših naročnikov, ki jp vseskozi vneto in" zvesto bral naš ilst. Slnvlje-nee st Je rodil leta 18(10 kot sin ne preveč dobro situiranega kmečkega človeka. Pridno mu je pomagal do svojega 28. leta, ko se je moral sam postaviti na noge, delati sRmo s svojimi rokami. Že med tein se je priuč' tesarstva. Ta poklic gn je poleg kmetovanja sp; < mljal skozi vse življenje. Imel je ne malo smole, bajti nič manj kot dvakrat mu je požar uničil lepo kmetijo. Toda to mu ni vzelo poguma. Se z večjo vnemo se je poprijel dela in si je tako zgradil nov lep dom — novo kmetijo I Bi! je poleg tega nekaj let ob- Koledarček Kmečke zveze je dotiskan. Čeprav so se od lani vse cene, posebno pa še tiskarske, občutno zvišale in vkljub dejstvu, da ■ je letošnji koledarček ohranil ne le vso dosedanjo bogato vsebino, temveč je celo izpopolnjen z novimi poglavji in podatki, je založ-ništvo določilo tudi za letos nezvišano prodajno ceno, to je 10 din pri skupnem naročilu potom KKZ, oziroma 12 dhi pri naročilu posameznih izr vodov in v knjigarnah. Za koledar, ki vsebuje najpotrebnejše podat-Ke in nasvete za vse stroke kmečkega gospodarstva in je vezan v fino platno, opremljen z ličnim svinčnikom ln listnico ter 80 6tranmi prostora za gospodarske zapiske, je ta cena gotovo izredno nizka ter omogoča nabavo tega nepogrešljivega gospodarskega priročnika vsakemu, tudi najmanjšemu kmečkemu gospodarju. Najboljši dokaz za vrednost tega koledarja je dejstvo, da ga vsako leto zmanjka že pred novim letom. Naročila naslavljajte na: Kmečka zveza — Ljubljana, Xyrševa cesta 38. činski odbornik in društveno-prosvetni delavec. Ker je 6 otrok težko preživljal, se je moral resno oprijeti svojega drugega poklica — tesarstva. Postal je mod ljudmi te vrste izredno znan, saj jo bil eden največjih strokovnjakov za stopnice in druge podobne stvari. To izpričuje lahko njegovo poslednje večje delo stopnice v kavarni Nebotičnik. In Če sedaj pogleda j moža z osmimi križi, vidiš v njem vso čilost in odpornost kmečkega človeka. Prav tedaj, ko sem prišel in mu čestital k temu jubileju, sem ga našel na »podu«, ko je pripravljal krmo za živino. Opravlja pa tudi delo Čuvarja, saj mu otroci novega mladega gospodarja »delajo ne malo skrbicl Zato tudi mi ob jej priliki želimo, da bi se ga lahko spomnili tudi pri njegovem 90., da celo 100. letu I Se na mnoga leta in iskrene čestitke k res lepemu jubileju! Moravče. Naša farna cerkev je dobila nov; okrasek, kip Male Terezike, ki je bil na rožnoven-»ko nedeljo slovelo blagoslovljen. Lepe slovesnosti »o se udeležile vse cerkvene organizacije, šolska, mladina in mnogo drugih faranov. — Grobovi na moravškem pokopališču so obiajeai z lepimi cvetlicami, kakršnih ni povsod dobiti. N»davno pa so začele izginjati: nekdo jih skrivaj izkopava in odnaša vaze. Taki ljudje so podobni hijenam, ki r ar* kopavajo grobove; treba jim bo priskrbeti zdravila, da bodo za vselej ozdravljeni te bolezni. Prežganje. V soboto 12. oktobra je bil pogreb' Franceta Obolnar p. d. »Martnačevega Francka« iz Dolgega brda. Dočakal je lepo starost 77 let. Bil je vse svoje življenje veren, priden in delaven. Vsa mlada leta je živel kot hlapec v župnižču in tako je ostal neoženjen. Umrl je lepo previden pri svojih sorodnikih. Bog mu daj večni miri — Tatovi so se oglasili oni dan pri Dežmanovih na Prežga-njem, kjer so odnesli ves letošnji pridelek fižola. Tudi pri Gregoračevih v Vel. Trebeljevem je bilo nekaj fižola ukradenega. — Tisti, ki še niso naročili pri poverjeniku naših časopisov na »Slovenčev« koledar, vabi uprava »Domoljuba«, da se naroče na zanimivi koledar v trgovini na Prežganjem. Naročnina stane samo 10 dijn. Bučka na Dolenjskem. V začetku oktobra je za vedno zaspal najstarejši član naše fare Gorenc Gregor iz Dol. Radulj. Pred par leti je praznoval svojo zlato poroko. Večna luč naj mu sveti! — Letošnja letina je kaj žalostna. 2ita so slabo obrodila, krompir je pa kar dal zadovoljiv pridelek; Žalostna sta tudi vinogradnik in sadjar, ker grozdja in aadja je letos bore malo. — Z zadoščenjem je naše kmetsko ljudstvo vzelo na znanje da je ob« «al solzo. Ganila ga jc sosedova dobrotljivost. Pa tudi pijača se mu je prilegla; oboje ni mogel prehvaliti. Sosedu se je poskus imenitno obnesel. Andreje je takoi spoznal nakano in govoril obema na dušo. Neka j časa se je lizal starcu, nuto pa Brezniku, čež kar zalagaj, saj ne boš nič izgubil. Brajdcž je bil radoveden, koliko je vredna njegova domačija. Andreje jo je ocenil na dvajset tisočakov. »Ali ne bo preveč?« je potiho ugovarjal Štefan. »Rajši premalo,« je vztrajal krčmar pri svoii cenitvi. »Toliko dam jaz, če je treba. In še bi kaj primaknil.« »Za posojilo gre.« — Štefan je namignil krč-marju, naj mu ne nagaja. »No, koliko želite?« je odprl rejeno denarnico in pogledal starca. »Ne vem, kako bi rekel.« — Brajdež je opazoval oba: Breznika in Andrejca, pa tudi sam je premišljal. »Kak tisočak, recite.« Andreje je rad dajal nasvete. »Toliko bo dovolj za nekaj časa.« Brez ugovora je Breznik razgrnil bankovec, ga zravnal in potisnil kočarju v roko. »Kadar poide, pa zopet. Čemu bi stradali.« Starcu sc je tresla roka. Toliko denarja še ni imel, kar je na svetu. Hvaležno ga je spravil »n rekel: >Vrnil ti bo Polde, ako se bo kdaj poboljšal.« »Polde pa, Poldel« — Kuštrin, ki je za mizo Pri peči požiral sline, je stegnil roko in po-»olM Brajdežu prazni kozarec. Ta ga ni maral 7'deti; naslanjač je bil prvi, ki mu je zvabil fanta na kriva pota. „ »Nič ne dobiš,« ga je odbijal tudi Štefan. »Niti požirka.« »Saj bo Polde vrnil,« se }e hotel norčevati. , , »Tebi naj v*ne-i — Breznik ni razumel šale. »Pa bo tebi tudi vrnil,« mu je skoro zagrozil. . , . Štefan je ošinil krčmarja, naj vrze vsiljivca iz sobe. »Jaz bi mu že pokazal!« Štefan je zahteval kupno pogodbo. Zaradi pa za Poldeta se je zavezal skrbeti, kadar bi Vioral biti občini v nadlego. — Brž je n«prege> konja in odšel po notarja. Določena cena je soglašala s po^ojnom. Pogreb mu je Breznik navrgel za nameček. In manjših stroškov in večje veljavnosti, dočim bi oporoko utegnili razveljati.i Brajdež je ugasnil kakor lučka, kadar ji zmanjka olja. Komaj so vedeli, kdaj je izdihnil. Pokropila ea je domala vsa okolica. Pogreb je bil tak, kakršnega sosedje niso pričakovali. Okusno opremljena krsta, venci z napisi, zvonjenje pri treh cerkvah in naposlec. še sedmina — celo boljSi možje niso biti tako lepo spravljeni v večnost. Breznik je že vedel, zakaj se je postavil. Kmalu po pogrebu se je pojavil v Orešju Brajdežev Poide, Iz tujine so ga poslali po odgomu. Več let ga ni bilo m ljudje so ze mislili, da ga je vzela slana. Crtili so ea zaradi postopanja in kradel je ko sraka. Pokojni oče ga ni maral za sina, ker mu je delal sramoto. Prva pot mu ie bila v gostilno k Andrejcu. Denarja ni mogel trpeti v svojem žepu. Pn-beračil si je nekaj drobiža, katerega je moral zapiti. Pil je sadjevec in kadil ko Turek. Ko je bil suh, jc hotel prodati čepico z glave, pa je nihče ni maral kupiti. V krčmi je našel Kuštrina, svojega starega znanca. Samo ta mu je bil še zvest v domači vasi, Njemu je pravil svoje izmišljene doživljaje; drugi ga niso hoteli poslušati. Kuštrin je vračal njegove zgodbe z domačimi novicami. »Ali že veš, da nimaš več očeta?« je bilo najvažnejiie, ka* mu je mogel povedati »Nekaj sem že slišal,« je odvrnil hladno! brez občutka. »Pa nič ne jokaš?« ga je opomnil v šali. Izgubljenec se je pačil in brisal oči z uma-, zanim robcem. »še rad boš jokal,« mu je Andreje zapretil z roko. »Ali jaz?« se je usajal m trkal lia prsi, Pomagal mu je tovariš, češ da res nima povoda žalovati za takim očetom, ki ga je zavrgel kakor cunjo. »Oče ie le oče,« je menil Andreje, »pa četudi bi bil iz slame.« Kuštrin se je zavzel za tovariša. »Breznik naj joka, ki mu je požrl kmetijo. Vidiš, takole je bilo,« mu je razložil vse do kraja. »Polde, pritoži sel Kot edinec imaš pravico.« »Ovrgel bom,« je udaril ob mizo. »Kar mi gre, naj mi dajo. Kar tako brez nič se ne dam odgnati.« .,..,., »Dosegel ne boš nič.« — Andreje je bil m pričo pri pogodbi. »Na starost boš imel stanovanje in hrano, da nam ne boš v napotje. D'.v volj ti je dal; še tega nisi zaslužil.« »še tega ne maram,« je odklonil in km bantil mrtvega očeta. Pogum za tožbo pa mu je upadel. . , _ ,, Kuštrinu ni bilo po volji, ker je P«.lde takoj odnehal. »Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi mu že pokazal. To bi ga nainahal!« »Ti pa til« se mu je rogul Andreje in do-i stavil: »RevšeU Polde se je ponovno raztogotil. »Bajta na| mu zgori! Nikoli naj ne bo srečen; vrag naj, mu vzame vse, kar je pridobil z zvijačo.« »Kaj mu pa moreš?« ga je odvračal oa slabega namena. * »Ali jaz?« Dvignil je skrčeni pesti ter mu zagrozil: »Povračilni dan se zmeraj vozi za človekom. Ako ne že letos, pa bo dohitel drugo leto. Nekoč bova že udarila skupaj — ah pat z njegovim sinom, kakor bo pač naneslo^ last «ač«la pošiljati verilnike na urUltna »letovl-iča«, da bodo spoznali bi dno življenj« ravnih ljudi, od katerih so bogatele pijavk« natega naroda. — »Slovenec« bo izdal koledar aa prihodnje leto. Kljub tvoji obsežnosti in bogato urejeni vsebini bo oena telo nizka: 10 dinarjev za naš« naročnika. Zato pač noben naročnik n« ema osta.l brez tega izrednega koledarja. Najenostavnejše in najcene naročite koledar pri zastopniku .Domoljuba« in plačate naročnino. N« odlaiajta, ampak naročita čimprej«! (it Jurij pod Kanom, še nekaj mesecev, in leto za časopise bo v kraju. Kdor ni še poravnal naročnine za časopise, naj stori Ia mesec, da bo lahko dobil »Slovenčev koledar« m trt din. — Letina je pri nas veliko slabši od lanske. Ljudje m v skrbeh, ker draginja kar naprej rasle. Občina je dobita več vreč moke. Vranja peč pri Kamnika. V začetku oktobra sta obhajala "H) letnico rojstva in 30 letnico, odkar sta stopila pred poročni Mrtvaški ples«. Fraajo Neabauan Dolenjska jesen Ne padi aaag na dol hi breg, dokler v snopov« aH« a« svaia trop »«uji«, dokler trgačev zbori m pripoji s gorici Naj ajda počrni In grouij« dozori! Naj mlinar m«l}« &to in hran« konta da, pripeli«!* a gori«« naj mošt konjiča dval Dolaajrid kraj, ti »saga daj, kar )«me tiča j« treba, ki delal j« poUa, gorniki Id pcpenjal aa grič te i* »trati« —-- Pri am ae bodo tetoe begat« »tete«, bodo M flljffle v gorah napitaic«. To Itio ai aažtfsdov aihč* m bo aabrsi, le ap aa bolji« čas« bo v arca v a a m sifal.., NAZNANILA Konec poti (Dol pni Ljubljani) Jesen nam je prinesla risnems listje in dolg« večere, ki pa ob veselem Hčkanju postanejo kaj mikavni. Fantovska peam pogosteje eaori v jesensko avl in je agovor«« amk, da »o ae fantje začeli redno ubirati k prosvetnemu delti. Vse bi Slo torej lepo svojo naravno pot, da s« ni zgodilo nekaj nenavadnega. K« eo iii namreč ljudje v nedeljo ajutraj k prvi maši, eo pred Prometnim domom začudeno obeta!!. Nihče se ni upal naprej! Pa kako W a« tudi?! Na plakatu je bilo , velikimi črkami zapisano »Konec poli«. Ljudi a« j« nabiralo vedno več in nejevolji j. raetla. Da j« bila gneča ia v«čja, j« kot nalaAd pri. brrzek) par avtomobilov. Zavora so zaškripal* fe prmtraienih obraaot to ŽMtopiU potniki. Zbudif se j« celo hUnik tazn nasproti ia *« prikazal i«, ogla. Vae oči »o M) uprle vanj, čet oo bo vedel kako j« t stvarjo. No, in res! Uradno jim j« zagotovil, d« je cesta odprta ca vsakršen promet ia da je .Konee poti« le naslov igre, ki jo bodo dne 20. oktobra uprizorili v Prosvetnem domu člani fantovskega odseka. Po tej uradni razlagi ao val vezelo nadaljevali pot. Dogodek ja tako razvnel duhova, da vaa Izrt govori Te o tem ia vsi zatrjujejo, da bodo prišli v nedeljo dna 20 oktobra ob 3 popoldne v Prosvetni dom, da eare« vidijo »Konec poti« — pretresljiv dramo iz vojaškega iivljetija. Na svidenje! n St Jurij pod Kamera. Preteklo nedeljo je bil občni zbor dekliškega krotka. V petek zvečer ob po! 8. bo pa občni zbor fantovskega odseka. V nedeljo 20. oktobra popoldne j« občil zbor Prosvet* nega društva« Člani pridite vsi n« občni zbor. Pomenili se bomo med drugimi tudi o »strtih in dela v bodočem poslovnem letu, n F. O. Kodcljevo uprizori v nedeljo 20. t. m, ob 5. popoldne v dvorani Mladinskega doma ko-medije v 5 -iejanjih »Repoštev«. Ker je čisti dobi. ček namenjen za nabavo novega telovadnega orodja, vabimo vse bratske odsek« in ostalo občini vo, da se predstave polnoštevilno udeleži. ~ Odboi. n Romarski shod pri 8v. Valentia« — Jarfja brd«. Romarji in častilci sv. Valentina se o ^»zarja jo, da bo letos in potem vsako leto jesensko že-gnanje pri Sv. Valentinu vedno isto nedeljo pred praznikom oziroma pred nedeljo Kristusa Kralja, :» je na misijonsko nedeljo. Do sedaj je bilo to cerkveno (žegnanje) opravilo vedno na nedeljo po sv. Uršuli in zato se je večkrat zgodilo, da jo padlo na nedeljo Kristusa Kralja, kar ;>a ni primerno. ker je to praznik prvega reda. n Sava pri Liliji. Velika sreča vas čaka. Pr! tomboli na Savi dne 20. oktobra oh po! 3 lahko zadenete za 2 din mladega vola ali teliro, ovco, vrečo bele moke, blago m celo moško obliko in tensko obleko, 2 metra bukovih drv, kolo in 5» veliko drugih lepih dobitkov. Tombola bo na prostoru pri Društvenem domu v korist električne razsvetljave fupne eerkve na Savi. Tudi za mali«) bo preskrbljeno po nizki ceni. »Polde!« — Krčraar bi ga bil rad pomiril. »Ako mu požgeš, te bodo prijeli in zaprli.« »Se on naj nima, kar jaz nim««i.« mu je siknite iz grla. »Tudi njemu je urezaea be-raška palica.« Andreje mu ie svetoval, naj spet klim izgine in tam pozabi »Da te vrag ne zmoti,« je s M reč« dostavil. laprijenec je ošteval krt-marja in zahteval pijače. Odnehal je šele tedaj, ko mu je obljubil orožnike. »Poiriiva!« je vstal in potegnil za seboj Knštrina. Odšla sta s kletvijo, padajočo na zvijačnega soseda. Andreje je opozoril Breznika na njegovega sovražnika. »Boj se sa! Polde je nevaren človek. IX«j ran prostovoljno kaj malega po očetu.« »Nalašč mu ne dam « — Štefan se ni bal njegovih groženj. »Četno »o pa orožniki in ječe?« Polde je poslušal krčmarja ter se je res umaknil. Edinole Kuštrinu je povedal, da pojde k ciganom. IV. Kupna pogodba je bila pred sodiščem potočna in Brajdeževina prepisana na Breznika. »Prv« brazda je odrezana« je rekeL zakaj njegov namen je bil dosežen. Ime! je pripravno domačijo, katero mu je marsikdo zavidal Zdaj je posestnik kakor njegovi bahavi sosedje, ki »o ga poprej prebirali, češ kaj ho ta. ki se je priženil za hlapca. Orešri sn bili visoki ljudje ter so imeli svoje posebne n a zore, O njih je veljalo pravilo: »Hvali jih. kolikor moreš, ne prosi pa jih ničesar.« M«wl Orešci je bila razširjea« tndi zavist in nevoStfjivMt Ni jim bilo prav, ker je pri Breznika ostalo pri edincu. »Zakaj nima več otrok?« »o Vračali jezike »Fden hn ime! preveč ier mu bo zrasel greben. /s"- zamujeno. Napaka, storjena v zaničevanju ia preziru, se m dala več popraviti V spoznanju svoje krivde ia pa, ker ga niso mogli več omajati, so ponovili sramotenje. Breznik jim je bil le kočar ali Brajdež: tako "P T-f . Iudl "ie*OTemu otroku, ko je še komaj shodi m pričenjal govoriti Priimek se je pri- iriirisilt mU ' ™ ,a,ienje časli ga niso V kapo Breznikovejra življenja je kanila prva kapljica pelina. Lepe denarje in dokaj truda je tvegal za svojo novo domačijo. .Spodo- bilo bi se, da bi mirno užival obilne sadove. Prav zaradi Brajdeževine pa mora trpeti poniževanje. Nekaj časa je potrpel, a norčevanja ni bilo ne konca ne kraja. Rana, ki »o jo nagajivi sosedje zadali njegovemu ponosu, se je naposled razbolela. Treba je bilo misliti na zdravljenje Lek, ki ga je našel v napornem ugibanju in premišljevanju, J nikdar Brajdež, kakor mu pravijo hudobni ie-Mkl. Breznik mora biti moj zakoniti naslednik.« zelja je bila šele komaj izrečena, ne pa /e uresničena z dejanji. Mož je segel predaleč, spomnil se je oporoke. Pastorka je lastnica oh-seznega posestva — tako je zapisano po po-slednji volji njenega pokojnega očeta. »Moč oporoke je velika!« je vzdihni! kakor v omahovanju. »Njena vsebina je uradno potrjena in prepis dovršen. Za varuhinjo je določena Rezika. njena mali« »Če bi se sodišče dalo podkupiti...« Zbal se je že ob misli sami. »Podkupovanje nradnih oseb je strogo prepovedano. Kazen je velika . ..< DoraiSljiia mu je delovala dalja Tiho in previdno, kakor bi se bala neprijetnih posledic. Štefan je bil čedalje manj zgovoren. Nihče ni vedel, kaj pomeni njegov molk. in kje so tedaj n jegove misli. Zbirale so se ob eni sami točki: kako bi podjarmi! Breznikovino. Tako med delom, zlasti pa Se ponoči, ko ni mogel sPati- j," Hladil ovire ter si utiral pot do smotra. Nekaj načrtov je ie izdelal, jih preizkušal ter jih kot neporabne zavrgel. Sel je za korak dalje, po ravno nasprotno. Čudno, pa vendar razumljivo se je izrazil neki kmečki oče: Tistemu sinu bom izročil posestvo, ki ga bom hotel najbolj kaznovati, na katerega bom najbolj jezen. •> 50.000 novih kmečkih domov bi nam bilo treba. Ojoj, pa nam že obstoječi propadajo z dneva v dan. Brezobrestna posojila za te nove kmečke domove bi rabili. Pa so premnoga že obstoječa obremenjena več kot so vredna, gospodarji na njih (v kolikor so še gospodarji) garajo in se mučijo, zdvajajo in obupujejo. Pa ti niso utpravljivci, vsaj večina jih ni, za drugih grehe se pokore. Premnogo idealnih ljudi je med njimi, kot bi idealnejših težko našli med kandidati za nove kmečke domove. Potrebni in vredni so takojšnje pomoči. Zakaj propadajo naše kmetije? Kam z našimi kmečkimi otroci? Poiščimo črva pri korenini. Zakaj? Načelo: vsak sam zase, je razbilo kmečko občestvo, je krivo propada tiso-čev naših kmetij. Nekdanjih stricev in tet na kmetijah ni več, še stari in mladi se grizejo noč in dan. O, le vsak sam zašel Kp pride mlada gospodinja k hiši, otroci kar beže, da ja ne bi napravili bratu — mlademu gospodarju — eno stopinjo zastonj. In je naval vsak dan večji v tovarne, na kupe je prošenj za državne službe. A poglejmo gor visoko v hribe, tam bomo našli razpadle domove. Nekoč je bila tam kmečka hiša, bil ponosen kmečki dom. Kače se plazijo zdaj tam. 50.000 novih kmečkih domov... Beg z grude je vsak dan aktUalneiši. O, povejte mi, kje najde midealnih kmečkih sinov in hčera. Kje so Tineti z Jalenovt.ga »Doma«, kje? Poznal sem fanta s srednje kmetije, prevzel je posestvo, ne bilo bi mu treba, pa: dobil si je »državno službo«. In še oni, premnogi iz kmetijske šole, kje so ?:daj. Obnovimo nekdanje kmečkp obČestvp, Potem ne bo treba pisati člankov: »Kri prevžit-karjev vpije ...« Potem ne bo treba novih dajatev za kmečko starostno zavarovanje. Kmečki domovi bodo trdni: saj jih ne bo podpiral le eden ali dva. Vprašanje novih kmečkih domov bo sicer važnejše, toda lažje. Kajti danes se temu vpra|£ju bližamo le z nekim strahom: češ, ne bomo Ij pri brigi in skrbi za ustvarjanje novih kmečkih domov t izgubili ravno toliko obstoječih? — »r. Steča Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd Po sosedovem pašniku je sivino obračal, Brezar je bil lastnik njive, ki jo je oral naravnost od juga proti severu; dalje proti severu je imel Hrastar svoj pašnik, katerega je pred osmimi leti kupil na javni dražbi. Med njivo in pašnikom je tekla 4—5 m dolga javna pot od vzhoda proti zahodu, imenovali so jo tudi zagon. Hrastar je od leta dO leta pašnik izboljšava!: lomil in trebil je kamenje ter iz-sekaval grmovje, ker ei je hotel prirediti njivo; naposled je v oni črti, kjer je pašnik mejil na javno pot, postavi! leseno ograjo. Temu je Brezar takoj oporeka! in trdi), da je s to ograjo oviran pri obdelovanju svoje njive. Njegovi posestni predniki in on so namreč preko 30 let to njivo orali prav do pota, tako da je ži-^ina stopala na pot in ker je bila ta pot za obračanje preozka, sta morala živina kakor tudi orač sam pri obračanju in prenašanju pluga stopati preko poti tudi na Hrastarjev pašnik v približni širini 1 m. Brezar je tedaj zahteval, da mora Hrastar ta plot podreti, česar pa slednji ni hotel storiti. Brezar je tožil Hrastarja zaradi motenja posesti in na odstranitev ograje. Hrastar je trdil, da Brezar s svojimi posestnimi predniki ni mogel pripoaestvovati pravice obračanja po tem pašniku, ker jei bila javna pot dovolj široka za obračanje; če je pot sedaj morebiti preozka, jo je Brezar sam zoževal na ta način, jo je odkopaval in s tem svojo njivo podaljševal; sploh se na pašniku ni dalo obračati, ker je bil pašnik do najnovejšega časa kamenit in z grmovjem poraščen. Brezar tudi sploh ni obračal niti na poti, niti nn pašniku, ker je na koncu svoje njive puščal ozaro ali oral zvrat. Šele letos je Hrastar prvikrat videl Brezar ja, ko je ta pri oranju obračal po njegovem svetu in je ravno zaradi tega postavil navedeni plot, da bi v bodočnosti vsako poseganje v svojo lastnino preprečil. Zato Bre-zar ni bil nikoli v posesti pravice obračanja živine po tem pašniku, ker je Hrastar takoj pri prvem poskusu preprečil s tem, da je postavil plot. Razprava se je vršila najprvo na sodišču, potem pa na kraju samem. Dognalo se je, da je bila javna pot res preozka za obračanje pluga s parom konj ali volov, da je na spornem prostoru nekoč res raslo nizko grmičevje in da je iz zemlje štrlelo nizko kamenje, ki je bilo sedaj iztrebljeno, vendar pa ta okolnost ne hi bila mogla obračanja ovirati. Priče so tudi potrdile, da se je tako obračala, odkar pomnijo. Na Hrastarjevo zahtevo je prišel k razpravi tudi zemljeinerec, ki pa seveda ni mogel priti do besede, saj vendar v mapi ni moglo biti zapisano, če je kdo pridobil po tem svetu kakšno služnostno pravico. Še preden pa je padla sodna odločba, sta se stranki poravnali tako, da je Hrastar odstranil plot in se zavezal, da ne bo nikdar več branil Brezarju obračati po tem »vetu; razen tega je plačal tudi vse stroške, ki so znašali nekaj čez 4000 dinarjev. Ta pravda zopet kaže, kako umestno je, da se vsakdo, ki se namerava spustiti v Sreča, ti sf kakor ptica, ki prijetno žvrgoti; katfar pa se fi približam, bii utihne in sletL Sladka ai ln nasmcUjaaa, dobra znanka se mi acdilj vendar kdo naf ti verjame, ker le laže« in slepil Menda t! je prirojeno, da obstsaka ne poznal; nimaš stalnosti na sveto, tn pa tam se poigrati. Komaj včasih te zagleda daleč tam nekje oko, toda brž s ročico belo že odzdravil mi v slovo. Nič ti tega ne zamerim, že je kratek tvoj sijaj; tukaj sama si nesrečna, tam, kjer večna si, je — raj. Limbsrskt. ti)mmWMi—MHMMMWMM Radio Ljubljana Četrtek, 17. oktobra.; 18.40: Naši slovenski misijonarji (Ladislav Lonček). — 20.00: Pevski koncert. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — Petek, 18. oktobra; 18.00: Ženska ura: Pomen mleka (ga. Marija Ferjan) — 18.40: Aleksandrija — vrata v Egipt (g. Viktor Pirnat) — 20.00: Rezervirano za prenos, — 22.00: Napovedi, poročila. — Sotota 19. oktobra! 18.00: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40i Pogovor s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila, — 19 25: Nac. ura 19.40: Objave. — 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. A Kuhar). — 20.30: Pisana Sara: Godba, petje, šale. — 22.00: Napovedi, poročila. — Nedelja 20. akt.: 8.00: Jutranji pozdrav. ~t 8.15: Duet citer (gdč. Slavka Peklar in g. M, He-bein), 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Lambert Ehrlich). — 10.15: Nedeljski koncert.Radijskega orkestra. — 11.45: Narodne . pesmi ob spremljevanju harmonike (Sestre Stritarjeve, g. A. Stanko) - 12.30: Objave —13.00: Napovedi. — 13.02: Kmečki trio, vmes citraške točke na ploščah (oddaja prekinjena od 14.30—17.00 ure), — 17.00: Kniet. ura: Gnojenje vinogradov (g. Vladimir Kuret) — 17.30: Kranjskogorsko zabavno popoldne. 19.CO: Napovedi, poročila. — 1930: Za boljšo voljo (plošče) 20 00: Tamburaški orkester, (vodi L. Karmelj). —• 20.45: Koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 21.15: Samospevi g. Mirka Je-lačina, pri klavirju g. prof. Lipovšek. — ZZ.UUU: Napovedi, poročila. - 2215: Valčki in polke (ploiče). — Konec ob 23.00 uri. - Ponedeljek, 21. okt.s 18,00: Zdravstvena ura.- Duševno zdravotvo (g. dr. A. Brecelj). — 18.20: Koroške narodne (plošče). ---18.40: Slovenski narodni zemljevid (g. Bogo Gralen-auer). — 20.10: Oto Zupančič: Veronika Desemška, tragedija v 5 dejanjih — 22 000: Napovedi, poročila. — Torek, 22. oktobra: 1415: Šolska ura: Ob 40 letnici gluhonemnice (g Zdrfvko Omerzaj (do 15 ure). — 18.00: Solistični koncert: violončelo Ig. prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju g. prol. M. Lipovšek). '— 18.40: Viri in izraba energije (g. prof. Miroslav Adlešič). — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelharl. — 20 00: Okrogli nape-vi (plošče) — 20.30: »Pisana majolka«. Jesenski narodni spored. Sodeluje Radiiski komorski zbor m Radijski orkester. Dirigent D. M. Siianec. — 2200; Napovedi, poročila. — Sreda, 23. ok».s 18.00: Mladinska ura: Dober urnik — pot do uspeha (g. Janko Sicherl). Spominjajmo se grobov naših pesnikov in pisateljev fg. prof. Fr Vodnik) - 18.40: Delavsko" sodišče (g. Stane Golob). — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere, v 1 odmoru: Glasbanvo predavanje (g. ravn. Vilko Ukmar) v O. odmoru: Napovedi, poročila. kakšno pravdb, vsestransko prepriča, ali je kaj upanja na zmago ali ne. Ce bi bil Hrastar poprej povpraševal one sosede, ki so bili zaslišani pri obravnavi, bi se gotovo ne bil podal v pravdo in bi si bii prihianil 4000 dinarjev. last začela pošiljati vtrižnike na orUilna »letovišča«, da bodo spoznali b« dno življenj« revnih ljudi, od katerih so bogatele pijavke natega naroda. — »Slovenec« bo izdal koledar za prihodnje leto. Kljub tvoji obsežnosti in bogato urejeni vsebini bo cena zelo nizka: tO dinarjev za nai« naročnike. Zato pač noben naročnik n« sme osta.i brez tega izrednega koledarja. Najenostavneje in najcene naročite koledar pri zastopniku .Domoljuba« in plačate naročnino. Ne odlašajte, ampak naročite čimprej«! St, Jurij pod Kumom. še m-kaj mesecev, in leto za časopise bo v kraju. Kdor ni še poravnat naročnine za časopise, naj stori ta mesec, da bo lahko dobil »Slovenčev koledar« za 10 din. — Letina je pri nas veliko slabši od lanske. Ljudje »o v skrbeh, ker draginja kar naprej raste. Občina je dobila več vreč moke. Vranja peč pri Kamnika. V začetku oktobra sta obhajala 50 letnico rojstva in 30 letnico, odkar sta stopila pred poročni ofltar, Brnot Franc in njegova žena Angela na Vranji jKNii št. 9. V njunem zakotiub se je rodilo osem otrok. Dal i ima Bog dočakati ce? oet let srebrno pa tudi še zlato poroko! — Koncem septembra nas je za vedno zapustila iz Sp. Palovič Vavpetft Marjeta, pd. Primažovčeva Meta. Naj pri Bogu ušiva blaženi mir. — Fantovski odsek je spet pričel s svojimi rednimi sestanki. ,V»i obvezenci se jih pridno udeležujte! škof j a Loka. Kljub bližajoči se zimi je pri nas še vedno izredno živa gradbena delavnost. Na vseh konceh in krajih se delajo nove stanovanjske hiše. Tudi prostori Društvenega doma se z nezmanjšanim navdušenjem preurejajo in če Bog da. bo še letos vse dovršeno. Stavbeniki tožijo, da ni delavcev, da ni opeke in železja. — Letina je bila srednja. Zdaj pa deževja nagaja, da ne moremo ajde in drugih pridelkov spraviti na varno. Sadja pa skoraj nikjer ni niti za sveže. — V Loki imamo že tri šolske kuhinje: na drž. meščanski šoli, na ljudski in pri uršulinkah. Kakor kaže, otroci ne bodo stradali. — Naši fantje in dekleta prav živahno delajo v svojih organizacijah. — V nedeljo ob 4 (»poldne bio v Društvenem domu lepa igra »Žrtvovana ljubezen«. Pred predstavo bo imel slavnostni govor o misijonih g. dr. Ludvik Čepon, katehet na uršnlinskih šolah. — L>.ie t. novembra ob 8 zvečer pa bomo vnleli najnovejši verski misterij »Mrtvaški ples«. Froafo Nenbaaeri Dolenjska jesen No padi neg u dol In breg. dokler v snopov« ajde a« zvei« trop ženfte, dokler trgatev sboci m pripoji i gorici Naf ajda počni in grozdje dozori I Naj mlinar melje tfto in hran« kmeta da, pripeljeta * goric« naj asoit konjiča dval Dolenjski kroj. ti vsega daj, kar kmettčo je treb« ki d-la! j« potAn, gornika, ki popmnja* na grič M i* »hmim---- PH nas ne bodo leto« bogat« iitak«, s« bodo s« gUsfl« t gorah nepitnice. To leto si mktadov nihče n« bo nabral, 1« up aa bolji« čas« bo v src« vssu sijal..« NAZNAN ILA Konec peli {Dol pri Ljubljani) Jesen nam je prinesla rumeno listje in dolge večere, ki pa ob veselem ličkanju postanejo kaj mikavni. Fantovska pesem pogosteje zaori v je-sctiAo noč io je »govoren znak, da »o se iantje s®-čeli redno zbirati k prosvetnemu dela. Vse bi šlo torej lepo svojo naravno pot, da «« m zgodilo nekaj nenavadnega. Ko »o Sla namreč ljudje v nedeljo rjutraj k prvi maii, eo pred Prosvetnim domom eačudeno obstali. Nihče se «vi upal naprej! P« kako W «• tudi?! Na plakatu j. bilo , velikimi črkami zapisano »Konec poti«. Ljudi «« j« nabiralo v«drw v«č in nejevolja j« raetla. Da je bila gneč« i« večja, j« kot njlaii J. breelo por avtomobilov. Zavor« «o zoikripale j„ prestrašenih obraaov eo uotopilš potniki. Zbi*W te je celo hitaik tam o««proU io •« prikazi iut o*1* Vse oči 00 M uprl« van), češ oo bo vedel kako j« x stvarjo. No, in resi Uradno jim j« cagotovil, da j« cesta odprta ea vMtkrien promet iti da jc »Konec poti« le naslov igre, ki jo bodo dn« 20. oktobra uprizorili v Pro»v«tn«m domu člani lantovslujj odseka. Po tej uradni razlagi «o vei veselo nadaljevali pot. ... Dogodek je tako roivnel duhov«, da vsa i«« govori le o tem m vri zatrjujejo, da bodo prillj v nedeljo dne 30 oktobra ob 3 popoldne v Prosvetni dom, da sare« vidijo -Konec poti« — pretreeljivo dramo iz vojaškega življenja, Na «vi(?«nje! n It Jurij pod Kumom. Preteklo nedeljo je bit občni zbor dekliškega krožka, V petek zvečer ob pol 8. bo pa občni zbor fantovskega odseka. V nedeljo 20, oktobra popoldne j« občai zbor Protvet. nega društva.. Člani pridite vsi a» občni zbor. Po* menili sa bomo med drugimi tudi o načrtih in dela v bodočem poslovnem letu. n F. O. Kodeljevo uprizori v nedeljo 20. t. m. ob 5. popoldne v dvorani Mladinskega doma komedijo v S dejanjih »Repoltev«. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega telovadnega orodja, vabimo vse bratske odsek« in ostalo občinstvo, da se predstave polnoštevilno udeleži, — Odbor. n Romarski shod pri 8v. Valentinu — Jarfj« brd«. Romarji in častilci sv. Valentina se opozarjajo, da bo letos in potem vsako leto jesensko ie-gnanje pri Sv. Valentinu vedno isto nedeljo pred praznikom oziroma pred nedeljo Kristusa Kralja, t« je na misijonsko nedeljo. Do sedaj je bilo lo cerkveno (žegnanje) opravilo vedno na nedeljo po sv. Uršuli in zato »e je večkrat zgodilo, da jo padlo na nedeljo Kristusa Kralja, kar pa ni primemo, ker je to praznik prvega reda. n Sara pri Litiji. Velika sreča vas čaka. Pri tomboli na Savi dne 20. oktobra ob pol 8 lahko zadenete za 2 din mladega vola ali telico, ovro, vrečo bele moke, blago za eelo moško obliko in žensko obleko, 2 metra bukovih drv, kolo in Is veliko drugih lepih dobitkov. Tombola bo na prostoru pri Društvenem domu v korist električno razsvetljave župne cerkve na Savi. Tudi za malico bo preskrbljeno po nizki ceni. »Polde!« — Krčmar bi ga bil rad pomiril. »Ako mu požgeš, te bodo prijeli in zaprli.« »še on naj nima, kar jaz nimam,« mu je siknilo iz grla. »Tudi njemu je u rezana be-raška palica.« Andreje mu je svetoval, naj spet kam izgine in tam pozabi. »Da te vrag ae zmoti,« je svareče dostavil. izprijene« je ošteval krčmar j a in zahteval pijače. Odnehal je šele tedaj, ko mu je obljubil orožnike. »Pojdiva!« je vstal in potegnil za seboj Knštrina. Odšla sta s kletvijo, padajočo na zvijačnega soseda, Andreje je opozoril Breznika na njegovega sovražnika. »Boj se ga! Polde je nevaren človek. Daj mu prostovoljno kaj malega po očetu.« »Nalašč mu ne dam.« — Štefan se ni bal njegovih groženj, »čemu so pa orožniki in ječe?« Polde je poslušal krčmarja ter se je res umaknil. Edinole Kuštrinu je povedal, da pojde k ciganom. IV. Kupna pogodba je bila pred sodiščem potrjena in Brajdeževina prepisana na Breznika. »Prva brazda je odrezana.« je rekel, zakaj njegov namen je bil dosežen. Imel je pripravno domačijo, katero mu jo marsikdo zavidal. Zdaj je posestnik kakor njegovi bahavi sosedje, ki so ga poprej prezirali, češ kaj bo ta, ki se je priženil za hlapca. Orešci so biti visoki ljudje ter so imeli svoje jjosehne nazore. O njih je veljalo pravilo: »Hvali jih, kolikor moreš, ne prosi j>a jih ničesar.« Med Orešci je bila razširjena tudi zavist in nevoščljivost. Ni jim bilo prav, ker je pri Brezniku ostalo pri edincu. »Zakaj nima več otrok?« so obračali jezike. »Eden bo imel preveč ter mu bo zrasel greben. Zavedal se bo svojega bogastva in preziral druge.« »Ali pa bo stradež našel zapravljivca.« so faseli nekateri svojo posebno sodbo. »Edinci niso kaj prida, ker so vzgojeni v napačni ljubezni. Čim več otrok je pri hiši, tem manj so razvajeni.« Togotea na vsakega posebej je Breznik vsem skupaj obrnil hrbet. Tako bo vzgojil tudi svojega sina, jabolko ne sme pasti daleč od drevesa. Že v šolo bo moral hcoiti sam in pozneje, ko bo doraš?al. mu bo prepovedal zahajati v družbo med domače fante. »Nalašč bi mi ga izpridili,« je meuil ini zaman bi bili njegovi osmini Podlago za življenje svojega sina si je Breznik zamislil takole: »Čim bo prišel k pameti. ga bom naučil na pamet, kdo je njegov oče. Rasti mora v zavesti, da je več kot njegovi tovariši. Dai mu bom denarja, kolikor bo hotel, toda moral ga bo modro uporabiti, če bo zapravljal, bova obračunala. V dušo mu bom zapisal nauk: »Kadar doraseš, boš takšen, kakor si se mlad naučil.« Zaradi uspeha in napredovanja pri gosjjo-darstvu so se mu Orešci začeli prilizovati," Vmes je bilo tudi nekaj takih, ki bi se ne bili branili, ako bi jim Breznik dajal za pijačo. V takem primeru bi ga bili hvalili na v.w pretege, a skrivaj bi se mu posmehovali. faki poskusi bi se jim bili morda odnesli takoj, cim je bil Štefan prišel v Orešju. Toda zdaj je bilo zamujeno. Napaka, storjena v zaničevanju in preziru, se m dala več popraviti, v spoznanju svoje krivde in pa, ker ga niso mogli več omajati, so ponovili sramoten je, Breznik jim je bil le kočar ali Brajdež; tako so rekli tudi njegovemu otroku, ko je še komaj shodil m pričenja govoriti, Priimek se je pri- lzbrHafe " žal'enje fnsti 8» niso V Brez"iWe£« življenja je kanila prva kapljica pelina. Lepe denarje in dokaj truda je tvegal za svojo novo domačijo. Spodo- bilo bi se, da bi mirno užival obilne sadove. Prav zaradi Brajdeževine pa mora trpeti poniževanje. Nekaj časa je potrpei, a norčevanja ni bilo ne konca< ne kraja. Rana, ki so jo nagajivi sosedje zadali njegovemu ponosu, se je naposled razbolela. Treba jo bilo misliti na zdravljenje. Lek, ki ga jo našel v nupornem ugibanju in premišljevanju, je bil izražen v sklepn: »Moj sin Ivan ne 1k> nikdar Brajdež, kakor mu pravijo hudobni je-ziki. Breznik mora biti moj znkoniti naslednik « Želja je bila šele komaj izrečena, ne pa /.» uresničena z dejanji. Mož je segel predaleč, spomnil se je oporoke. Pastorka je lastnica obsežnega j>osestva — tako je zapisano po poslednji volji njenega pokojnega očeta. »Moč oporoke je velika!« je vzdihnil kakor v omahovanju. »Njena vsebina je uradno potrjena in prepis dovršen. Za varuhinjo je določena Rezika, njena mati.« »Če bi se sodišče dalo podkupiti...« Zbal se je že ob misli sami »Podkupovanje uradnih oseb je strogo prepovedano. Kazen je velika...« Domišljija mu je delovala dalje. Tiho in previdno, kako? bi se bala neprijetnih posledic. Štefan je bil čedalje manj zgovoren. Nihče m vedel, kaj pomeni njegov molk, in kje tedaj njegove misli. Zbirale so se ob eni sa'"1 točki: kako bi podjarmil Breznikovino, Tako med delom, zlasti pa še ponoči, ko ni mogel »Pati.Je gladil ovire ter si utiral pot do smotra. Nekaj načrtov je že izdelat, jih preizkus«1 ter jih kot neporabne zavrgel, šel je za korak dalje, postal in se »pet umaknil. Tako m" J0 potekal čas v mučnem napenjanju možganov* (Nadaljevanj« priM Kultura, ki dušo ubila. «ai kultura, ampak »trap za narod. Drin. Za nove kmečke domove 50.000 novih kmetij bi bilo treba za našo kmečko mladino. O tem je razpravljal svoj čas občni zbor Kmečke zveze. Toda preden govorimo o ustvarjanju novih kmečkih domov, moramo vedeti, kako naj ohranimo to, kar imamo. Koliko več kot 50.000 naših sedanjih kmetij je na robu propada. Na eni niti visijo. Ce se utrga le-ta, bo Sla kmetija po vodi. Kupil je ne bo kmet, ampak kak bogataš, ki v teh zmedenih dneh ne ve, kako bi najbolje naložil svoj denar. Naši kmečki domovi so bolni, mnogi neozdravljivo bolni. In pravijo: zaščitimo ljudi in ne zemljo- Sedanjo dedno pravo, skoz in skoz liberalno, ščili vendar ljudi, o, kako preveč jih ščiti. Zemlja ni nič; ona se lahko trga in obremenjuje in če propade, naj propade, s Zakonite dedščine«, včasih že vnaprej zapravljene, se morajo izplačati, in to takoj. — Pa pojdimo na dedne zapuščinske razprave k notarjem in videli bomo tam, kako se kmečki sinovi branijo prevzeti posestvo. Človek bi mislil, da se bodo prepirali, kdo bi ga imel, pa je ravno nasprotno. Čudno, pa vendar razumljivo se je izrazil neki kmečki oče: Tistemu sinu bom izročil posestvo, ki ga bom hotel najbolj kaznovati, na katerega bom najbolj jezen. < 50.000 novih kmečkih domov bi nam bilo treba. Ojoj, pa nam že obstoječi propadajo z dneva v dan. Brezobrestna posojila za te nove kmečke domove bi rabili. Pa so premnoga že obstoječa obremenjena več kot so vredna, go-j spodarji na njih (v kolikor so še gospodarji) garajo in se mučijo, zdvajajo in obupujejo. Pa j ti niso zapravljivci, vsaj večina jih ni, za dru: gih grelne se pokore. Premnogo idealnih ljudi je med njimi, kot bi idealnejših težko našli med kandidati za nove kmečke domove. Potrebni in vredni so takojšnje pomoči. Zakaj propadajo naše kmetije? Kam z našimi kmečkimi otroci? Poiščimo črta pri korenini. Zakaj? Načelo: vsak sam zase, je razbilo kmečko občestvo, je krivo propada tiso-čev naših kmetij. Nekdanjih stricev in tet na kmetijah ni več, še stari in mladi se grizejo noč in dan. O, le vsak sam zase! Ko pride mlada gospodinja k hiši, otroci kar beže, da ja ne bi napravili bratu — mlademu gospodarju — eno stopinjo zastonj. In je naval vsak dan Večji v tovarne, na kupe je prošenj za državne službe. A poglejmo gor visoko v hribe, tam bomo našli razpadle domove. Nekoč je bila tam kmečka hiša, bil ponosen kmečki dom. Kače se plazijo zdaj tam. 50.000 novih kmečkih domov... Beg z grude je vsak dan aktualnejši. O, povejte mi, kje najde midealnih kmečkih sinov in hčera. Kje so Tineti z Jalenovega »Doma«, kje? Poznal sem fanta s srednje kmetije, prevzel je posestvo, ne bilo bi mu treba, pa: dobi! si je »državno službo«. In še oni, premnogi iz kmetijske šole, kje so zdaj. Obnovimo nekdanje kmečko občestvo. Potem ne bo treba pisati člankov: >Kri prevžit-karjev vpije .. .< Potem ne bo treba novih dajatev za kmečko starostno zavarovanje. Kmečki domovi bodo trdni: saj jih ne bo podpiral le eden ali dva. Vprašanje novih kmečkih domov bo sicer važnejše, toda lažje. Kajti danes se temu vpfaš&]u bližamo le z nekim strahom: Češ, ne bomo li pri brigi in skrbi za ustvarjanje novih kmečkih domov i izgubili ravno toliko obstoječih? ■'->«- ar. Sreča Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd Po sosedovem pašniku je živino obračal. Brezar je bil lastnik njive, ki jo je oral naravnost od juga proti severu; dalje proti severu je imel Hrastar svoj pašnik, katerega je pred osmimi leti kupil na javni dražbi. Med njivo in pašnikom je tekla 4—5 m dolga javna pot od vzhoda proti zahodu, imenovali so jo tudi zagon. Hrastar je od leta dO leta pašnik izboljšavah lomil in trebil je kamenje ter iz-sekaval grmovje, ker si je hotel prirediti njivo; naposled je v oni črti, kjer je pašnik mejil na javno pot, postavil leseno ograjo. Temu je Brezar takoj oporekal in trdil, da je s to ograjo oviran pri obdelovanju svoje njive. Njegovi posestni predniki in on so namreč preko 30 let to njivo orali prav do pota, tako da je živina stopala na pot in ker je bila ta pot za obračanje preozka, sta morala živina kakor tudi orač sam pri obračanju in prenašanju pluga stopati preko poti tudi na Hrastar jev pašnik v približni širini 1 m. Brezar je tedaj zahteval, da mora Hrastar ta plot podreti, česar pa slednji ni hotel storiti. Brezar je tožil Hrastarja zaradi motenja posesti in na odstranitev ograje. Hrastar , je trdil, da Brezar s svojimi posestnimi predniki ni mogel priposestvovati pravice obračanja po tem pašniku, ker je bila javna pot dovolj široka za obračanje; če je pot sedaj morebiti preozka, jo je Bre?ar sam zoževal na ta način, da jo je odkopaval in s tem svojo njivo podaljševal; sploh se na pašniku ni dalo obračati, ker je bil pašnik do najnovejšega časa kamertit in z grmovjem poraščen. Brezar tudi sploh ni obračal niti na poti, niti na pašniku, ker je na koncu svoje njive puščal ozaro ali oral zvrat. Šele letos je Hrastar prvikrat videl Brezarja, ko je. ta pri oranju obračal po njegovem svetu in je ravno zaradi tega postavil navedeni plot, da bi v bodočnosti vsako poseganje v svojo lastnino preprečil. Zato Brezar ni bil nikoli v posesti pravice obračanja živine po tem pašniku, ker je Hrastar takoj pri prvem poskusu preprečil s tem, da je postavil plot. Razprava se je vršila najprvo na sodišču, potem pa na kraju samem. Dognalo se je, da je bila javna pot res preozka za obračanje pluga s parom konj ali volov, da je na spornem prostoru nekoč res raslo nizko grmičevje in da je iz zemlje štrlelo nizko kamenje, ki je bilo sedaj iztrebljeno, vendar pa ta okolnost ne bi bila mogla obračanja ovirati. Priče so tudi potrdile, da se je tako obračala, odkar pomnijo. Na Hrastarjevo zahtevo je prišel k razpravi tudi zemljemerec, ki pa seveda m mogel priti do besede, saj vendar v mapi ni moglo biti zapisano, če je kdo pridobil po tem svetu kakšno služnostno pravico. Se preden pa je padla sodna odločba, sta se stranki poravnali tako, da je Hrastar odstranil plot in se zavezal, da ne bo nikdar več branil Brezarju obračati po tem svetu; razen tega je plačal tudi vse stroške, ki so znašali nekaj čez 4000 dinarjev. Ta pravda zopet kaže, kako umestno je, da se vsakdo, ki se namerava spustiti v Sreča, ti ti kakor ptica, ki prijetno ŠvrgoUj brž utt J CTi^un, a te ji približam, ne in tleti. Sladka ai in aasraeMJane, dobra znanka te mi zdilj vendar kdo naf ti verjame, ker le l«2el in slepiš. Menda tj je prirojeno, da obstanka ne poznal; nimaš stalnosti na sveto, tn pa tata se poigraš. Komaj včasih te zagleda ds-lež tam nekje oko, toda brž z ročico belo že odzdravil mi v slovo. Nič ti tega ne zamerim, če je kratek tvoj sijaj; tukaj sama si nesrečna, tam, kjer večna si, je — raj. Limbarski. IHK1M Radio Ljubljana četrtek, 17. oktobra.: 18.40: Naši slovenski misijonarji (Ladislav Lenček). — 20.00: Pevski koncert. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — Petek, 18, oktobra: 18.00: Ženska ura: Pomen mleka (ga. Marija Ferjan) — 18.40: Aleksandrija — vrata v Egipt (g. Viktor Pirnat) — 20.00: Rezervirano za prenos. — 22.00: Napovedi, poročila. — Sol ota 19. oktobra: 18.00: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura 19.40: Objave. — 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisana šara-. Godba, petje, šale. — 22.00: Napovedi, poročila. — Nedelja 20. okt.s 8.00: Jutranji pozdrav. — 8.15: Duet citer (gdč. Slavka Peklar in g. M. He-be;n). .L_ 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. -- 9.45: Verski govor (g. dr. Lambert Ehrtich). — !0.15: Nedeljski koncert R«fij«ke?- orkestra.— »1.45: Narodne pesmi ob spremljevanju harmonike (Sestre Stritar-jeve, g. A. Stanko) - 12.30: Objave —13.00: Napovedi. — 13.02: Kmečki trio, vmes oitraške točke na ploščah (oddaja prekinjena od 1430-17.00 ure), — 17.00: Kmet. ura: Gnojenje vinogradov (g. Vladimir Kuret) — 17.30: Kranjskogorsko zabavno popoldne, — 19.CO: Napovedi, poročila. — 19 30: in boljšo voljo (plošče) 20 00: Tamburaški orkester, (vodi L. KarnteSj). — 20.45: Koračnice slavnih skladateljev (plošče). - 21.15: Samospevi g. Mirka Je-lačina, pri klavirju g. prof. Upovsek. — T Napovedi, poročila. - 2215: Valčki m nolke (plošč«), - Konec ob 23,00 url - Ponedeljek, 21. okt.s 18.00: Zdravstvena ur« Duševno zdravstvo (g. dr. A. Brecelj). — 18.20: Koroške narodne (plošče). — 18.40: Slovenski narodni zemljevid (g. Bogo Grafen-auer) — 20.10: Oto Zupančič: Veronika Desemska, tragedija v 5 deianjih — 22.000: Napovedi, poročila - Torek, 22. oktobra: 1415: Šolska ura: Ob 40 letnici gluhonemmee (g Zdravko Omerza (do 15 ure). — 18.00: Solistični koncert: violončelo Ig. prof. Čenda Šedibauer, pri klavirju i prol. M. Li-povšek). — 18.40: Viri in izraba energije (g. prot. Miroslav Adlešič). — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelharl. - 20 00: Okrogli nape-vi (plošče) — 20.30: »Pisana majolka«. Jesenski narodni spored. Sodeluje Radijski komprski zbor m Radijski orkester, Dirigent D. M. tnanec.- 22.«°: Napovedi, poročila. - Sreda, 23. okt.: 18.00: Mladinska ura: Dober urnik — pot do uspeha (g. Janko Sicherl). Spominjajmo se grobov naših pesnikov in pisateljev (g. prof. Fr Vodnik) -. 18.40: Delavsko sodišče (gVane Golob). - 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere, v i odmoru: Glasbenvo predavanje (g. ravn. Vilko UkmarJ v H. odmoru: Napovedi, poročila. _____ kakšno pravtfb, vsestransko prepriča, ali je kaj upanja na zmago ali ne. Ce bi bil Hrastar poprej povpraševal orie sosede, ki so bih zaslišani pri obravnavi, b.i se gotovo ne bil podal v pravdo in bi si bil prihianil 4000 dinarjev. 4* Kakor rojeni pisatelji Ura je Sla proti sedmi na večer, če govorimo po starem, 6e pa rabimo sodobno besedo, je šlo proti devetnajsti. Tujca, sam ljubi Bog v nebesih ve, kje ga je njegova mati zibala, je zanesla pot tja na griček, kjer stoji in odkoder se ozira po svetu cerkvica vrb gore, cerkvica bela. Ko bi bil revež takrat vedel, kakšne povesti bodo ljudje spletali s tisto njegovo potjo, gotovo bi bil to pot opustil in bi se ne bil dajal ljudem v zobe. Cerkvena ura je ravno točno ?ž prebivalstva ee bavi a kmetijstvom, katerega glavne panoge so sadjereja, gozdarstvo ln vinogradništvo, manj daje živinoreja In polja, ki ne zadostujejo za prebrano vsako loto ter je okraj, zlasti polior-Bki del navezan na zamenjavo lesa za živež. Leta 1921 so našteli v tem okraju 4070 krneli j. Okrog 1«% Je delavstva v Šestih tovarnah in poljedelskih delavcev ter drugih malih ljudi, ki ko odvisni od obdelovanja zemlje drugo w ostali stanovi. Industrijska podjetja so: usujarna v Slov. Konjicah, železarna v Zre/ah, tužins v Vitanju, tekstilna tovarna na Sotiki, barvarn* na Zbelovem, semkaj pa moremo prištevati So granitolom Cel-nnn miiiii um »n iaiiniiiiManaa——iiaaiaai iimiif Za zimske večere: Križanka Vstavi v vsnk prostorček po eno črko. Ilesede pomenijo: Vodoravno: t. Kum, krstni ali birmanski sorodnik S. Gladek, enakomeren 9. Zadnja beseda v ©čenašu 10. Zver 11. Kratka vpra.šalmca 52. Pregovor (3. Stara dolžinska mera ii. Ubod, bodi ju j 15. Pijača Starih Slovanov tO. Stari dče 17, Kadilcev opravek 18. Človek, ki si z bremeni služi kruh 19, Domač obrtnik. Navpično: t. Plemiški naslov 2. Priprava za čiščenje 3. Užitek pri jedi i. števnik 5. Urejenost 6. Vzklik ori bolečini 7. Svetopisemski Prerok 8. Besedica, s katero kaj prepovemo ali želimo, da se ne zgodi 10. Oblika vode 18. prijetna zimske stvar 14. Padec 16. Pntrtklmca 17. Časovni veznik. Javna da Podpisani sem utrpel 11. IX. 1940 požarno škodo na podu, senici s kaščo in kozolcu. Zavarovalnica JUGOSLAVIJA, pri kateri sem bil zavarovan, je Škodo tako* ocenila m mi izplačala odškodnino v moj® največje zadovoljstvo. Smatram za s^ojo dolžnost, da ta domači zavarovalni zavod vsakomur najtopleje priporočam. .. __ Smalčja vas, 5. X. 1940, .. Bevc zak nad Oplotnlco. Dva obrata počivata. Nadalje ima en rudnik na Stranicah, dve opekarni, tri privatne elektrarne, delno izvedeno elektrifikacijo ter preko 200 žag v pohorskih soteskah ln drugje ter 7 mlinov. Lesna industrija je na višku. Izvaža se les, vino, sadje, kovaški premog, »eno in granit. Zelo dobre perspektive so na vidiku v lesni in rudarski industriji. Če se bo vojna kmalu končala in ako se bo na vseh rudo-sledtiih mestih izsledil premog in se našel potrebni kapital za eksploatacljo zemejjskih bogastev, utegne biti" po krajih v slovenjekonjiškem okraju, ki še doslej niso tako gospodarsko važni, živahno življenje. V okraju se nahaja ena meščanska šola in 18 osnovnih. Prosveta je na visoki slopnji. za po-šolsko izobrazi« mladine ekrbe razna društva m Eloboko je ukoreninjena kmečko-stanovska zavest, epo je število absolventov kmetijske šole in ab-solventinj kmetijsko-gospodinjske šole in gospodinjskih tečajev, ki sedaj delujejo na svojih posestvih ali doma na grudi. Mnogo jih služi v lepih službah. Tudi mnogo polinleligence posveča skrb zemlji, v čem se odraža globoka povezanost naših ljudi z rodno grudo. 8elo je zastopana tudi manjša obrt, bi pa zaradi draginje obrtniških in življenjskih potrebščin ter velike obremenjenosti ne more uspevati, kakor ne kmetijo, kl Jih tlačijo davki ia dolgovi. Mnogi obrtniki v slovenjekonjiškem okraju imajo tudi svoja posestva, ki so jim v večji gospodarski ln življenjski dobrobit ter včasih edina opora. Našemu obrtništvu sta prizadejala in mu še prizadevata velike rane veleblagovništvo in šušmar-stvo, ki ponekod zelo cvete. Slovfcnjekonjiški okraj Ima še mnogo neizkoriščenih virov, da postane premožen, aktiven. Na polju kmetijstva je treba pospešiti ssdjerejo, /-a-saditi je treba mnogo nerodovitne zemlje s sad- nim drevjem ter pričeti povsod z umno sadjerejou Posoeševati bi bilo kaj pametno pogozdovanje, da postane naše lesno bogastvo, gospodarska žila vse-, ga okraja, ki je z vednim izsekavanje čedaljo manjše, zof-' veliko. Stotine kmetij so ia bcnlo odvisne od Sesae trgovine tako na Pohorju kakor, v dolini. Organizirati je treba vinsko kupčijo ter p««. inseraf d*. GreioriT Pnilak . «?j s?? Pahnem ceniku. _ Telelon uredništva in upravei 40-04. Izdajatelji It uw*wrt| r o e j e k. - Uredniki jože Količek. - Za jugoslovansko tiskaraoi Jote Kranlarič.