GLASILO SLOVENSKEGA KUL TURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, SEPTEMBER 2019, LETO XXVII. ŠT. 208 Planika 2 IMPRESSUM DES Split Uradne ure tajnice: ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Planika Planika zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Kampanel s pridihom jeseni FOTO: Ivo Pervan UREDNICA Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIĆ Ivan KOSMOS LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTIĆ Ana MATUSINOVIĆ PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Uradne ure tajnice: Vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure SLOVENSKO KUL TURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 E-mail: slovensko.drustvo.triglav@st.t-com.hr skdtriglavsplit@gmail.com www.triglav-split.hr VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30,10000 Zagreb, Hrvaška Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9,21000 Split, Hrvaška Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. VSEBINA IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA • V eleposlanica dr . Smiljana K nez zak ljučila sv oj mandat .......................................................................................3 • Ljudsk o izr očilo ................................................................................3 • Dan dr ža vnosti .................................................................................4 • 2. seja sv eta Vlade R epublik e Slo v enije za Slo v ence po sv etu .........................................................................4 • P ot o vanja, nast opi in druge malenk osti ..........................6 • Zanimivi vr oči dne vi v dež eli ...................................................8 • St e v edeli .............................................................................................9 • Življenje s čipk o ............................................................................10 • Čipk a, pa vljična nit .....................................................................10 • Samost ojna razsta va v pr ost or ih Sr bsk ega Kultur nega Društ va PR OSV JE T A .........................................11 • Slik arsk a k olonija » Slo v enci v T uzli 2019« .....................12 • Dur mit or , spet pr ihajamo .......................................................13 • R azsta va v NUK v Ljubljani ....................................................14 KEKcI • Slo v enščina malo drugače - poletna šola v M ursk i S oboti .............................................................................15 S KNJIŽNEGA TRGA • Alma M. K ar lin .............................................................................16 UTRINKI, REcEPTI, ŠALE • Besede ljubez en slo v ensk a ljudsk a pesem sk orajda ne po zna .......................................................................17 O JEZIKU • J ezik o vne dileme .......................................................................18 • R azsta va ladijsk ih mak et .....................................................18 • V ik anje - mala ali v elik a začetnica ....................................19 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 3 Kako so živeli, kaj so jedli, kaj peli naši predniki? LJUDSKO IZROČILO Č e ž elimo v današnjem globalizi- ranem sv etu k aj v eljati, se mora- mo pr edvsem za v edati samega sebe . D o v olj imamo vzr ok a za nar odni po - nos . V naši dež eli je pr ed 60 tisoč leti nek i neander talec k omponiral melo - dije na najstar ejšem glasbilu na sv etu . P ra v v bližini naše pr est olnice je nek i k amenodobni mostiščar sk onstruiral pr v o v o zilo na sv etu . K o z olci, k i jih vi- dimo v bližini vsak e naše vasi, segajo v sv et o vni vr h ljudsk ega sta vbarst va. Slik e na panjsk ih k ončnicah segajo v sv et o vni vr h ljudsk ega slik arst va in še bi lahk o našt e vala. K o smo tisoč let po k arantansk ih časih dobili sv ojo dr ža v o , so se ur esničile sanje st ot e - r ih r odo v pr ed nami. Naša dež ela je pr eživ ela tisoč let tlačanst va pod tujo oblastjo , tr ist o let turšk ih vpado v , štir i st oletja k mečk ih punt o v in še mno - go hudega, a s tr mo in tr do živ ostjo , pr edvsem pa z medsebojnim sodelo - vanjem je naš nar od vse t o pr e vihar il in pr i t em ohranil sv oj jezik in ust var il desettisoče pesmi, desettisoče pr i- po v edi in št e vilne šege , k i s sv ojimi k or eninami segajo v e vr opsk o pra- da vnino . V sv obodni, samost ojni dr ža vi bi z bogast v om našega ljudsk ega izr očila lahk o mi bogatili E vr opo , ne pa, da uvažamo tuje šege . Dušica Kunaver Priredila V . H. VELEPOSLANICA DR. SMILJANA KNEZ ZAKLJUČILA SVOJ MANDAT K onec poletja je pr išlo do menja v na št e vilnih diplomatsk o -k onzu- lar nih pr edsta vništ vih Slo v enije v sv e - tu , med drug im tudi v Zag r ebu . 31. julija je dr. Smiljana Knez za- k ljučila mandat slo v ensk e v eleposla- nice v R epublik i H r vašk i. P r edsednik dr ža v e Borut P ahor jo je sedaj imeno - val za sv ojo sv et o valk o za mednar o - dne zade v e . Drago v eleposlanico dr . Smiljano K nez smo imeli čast in zado v oljst v o v ečk rat gostiti pr i nas v društ vu . V se - lej smo ob sr ečanjih občutili njeno nak lonjenost, ljubez en in spošt o va- nje do našega dela, k i ga je spr e - mljala v es čas sv ojega mandata, ga pr izna vala, v edno poh valila, posebej pa cenila naš trud , da z našim delo - vanjem dok azujemo sv ojo tr dnost in potrjujemo , da Slo v enci, k i živimo na t em podr očju , po v ezujemo obe do - mo vini, k r epimo dv osmer no k omuni- k acijo in se globok o za v edamo , k ak o pomembno je naše poslanst v o ohra- njati in raz vijati vr ednot o slo v enst va. Zah valjujemo se ji za vse , ž elimo ji v elik o sr eče v pr ivatnem življenju in v no vi diplomatsk i k ar ier i. Na čelu v eleposlaništ va v Zag r ebu jo bo nasledil Vojislav Šuc, dolgole - tni k ar ier ni diplomat, nazadnje v odja slo v ensk ega stalnega pr edsta vništ va pr i uradu ZN in drug ih mednar odnih or ganizacij v Ž ene vi, v pr et ek losti pa je bil med drug im v eleposlanik na Šv ed - sk em in generalni k onzul v Ne w Y or k u . V eselimo se pr ihodu no v ega slo - v ensk ega v eleposlanik a, ž elimo mu pr isr čno dobr odošlico in pr ičak ujemo dobr o sodelo vanje . Vera Hrga Veleposlanica dr. Smiljana Knez pri nas Novi veleposlanik RS na hrvaškem Vojislav Šuc (siol.net) Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 4 DAN DRž AVNOSTI 2 5. junij , dan dr ža vnosti obeh naših domo vin, je bil , k ot je videti poslednji, k i ga obeležujemo na isti dan, saj bo naša druga domo vina H r vašk a pr ihodnje let o pr esta vila datum na 30. maj . Šk oda; bili smo na vajeni in ponosni, da ju praznujemo sk upaj . T ak o smo se počutili še bolj po v ezani, bolj enotni. D omo vina, patr ie , homeland , Heimat, ot ečest v o , patr ia – k ak o globok e občutk e budi ta beseda. S tak imi občutk i je Vera Hrga osmislila z elo pest er pr og ram, ob k at er em naj bi se vsi pr isotni počutili pr ijetno . D v orana društ va je bila polna do zadnjeg k otičk a, domačini, gostje in po vabljenci so najpr ej pr isluhnili hr vašk i himni, k i jo je zapel Mešani pevski zbor Triglav. Sledila je P r ešer no va Z dra vljica, t ok rat malo drugače: Ana Šušmelj, Paval Marov in Ana Matusinović so s k o zar ci rujnega vina naz dra vili, pr idružil pa se je tudi zbor z eno k itico . Sledil je v enček slo v ensk ih in hr vašk ih pesmi. V era H r ga je z r ecitacijo slo v ensk e pesmi M oja domo vina na v dušila publik o , Ana M atusino vić pa je r ecitirala hr vašk o Z emlja dide mog , k i je na vz očim z vabila solz e na oči. D o živ et o pr edsta vljanje obeh domo vin je globok o ganilo vse pr isotne . P a nam je pr edsednik Šušmelj hitr o z opet izmamil nasmeh na obraz, saj je po k ratk em go v oru in čestitk ah vse po vabil na pr ig r iz ek . P ogostili smo se s k rašk ima pršut oma, k i so nam ju dar o vali pe vsk i zbor i iz V r t ojbe in S eno ž eč , k o so gost o vali v Splitu . Zadnje druž enje pr ed poletnim zatišjem je ob pr ijetnem k lepetu , smehu in s pesmijo pot ek alo po zno v noč . P r ihaja vr oče poletje , k o bomo t olažbo isk ali ob morju , pod bor i, v mislih pa bomo hr epeneli za globok imi go z do vi. Ana Matusinović 2. SEJA SVETA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE PO SVETU 2 . julija 2019 je bila v Ljubljani 2. seja Sv eta Vlade R epublik e Slo - v enije za Slo v ence po sv etu . Prisotni: • P et er J . ČESNIK , minist er za Slo v en- ce v zamejst vu in po sv etu , pod- pr edsednik sv eta • dr . M aja ĐUK ANO VIĆ, pr edsta vnica slo v ensk ih izseljence v , živ ečih v Sr - biji, članica • mag . C v et o ŠUŠMELJ , pr edsta vnik slo v ensk ih izseljence v , živ ečih na H r vašk em, član • Emil K OS, pr edsta vnik Slo v ence v , živ ečih v L uksembur gu , član • V aler ija PERŠA, pr edsta vnica Slo - v ence v , živ ečih v Nemčiji, članica • V aldeir VIDRIK , pr edsta vnik Slo v en- ce v , živ ečih v Braziliji, član • M ar iana POZNIČ, pr edsta vnica Slo - v ence v živ ečih v Ar gentini, članica • Jur e K OM AR, pr edsta vnik Slo v en- ce v živ ečih v Ar gentini, član • J oseph V ALENČIČ, pr edsta vnik Slo - v ence v živ ečih v Z druž enih dr ža vah Amer ik e , član • dr . Jur e LESK O VEC, pr edsta vnik Slo - v ence v živ ečih v Z druž enih dr ža vah Amer ik e , član • M arjan K OLARIČ, pr edsta vnik Slo - v ence v , živ ečih v K anadi, član • W alt er SUBER, pr edsta vnik Slo v en- ce v , živ ečih v A vstraliji, član • mag . J er neja SVE TIČIČ, pr edsta v- nica Slo v ence v , živ ečih v A vstraliji, članica • F rances URBAS JOHNSON, pr ed- sta vnica Slo v ence v , živ ečih v A v- straliji, članica • dr . Bor is PLESK O VIČ, Sv et o vni slo - v ensk i k ong r es , član • Igor CESAREC, Društ v o v tujini iz o - braž enih Slo v ence v ( V TIS), član • Z oran POZNIČ, minist er , M inistrst v o za k ultur o , član • D obran Bo žič , dr ža vni sek r etar , M i- nistrst v o za zunanje zade v e • dr . J er nej ŠTR OM A JER, dr ža vni se - k r etar , M inistrst v o za iz obraž e vanje , znanost in špor t • mag . Aleš CANT ARUT TI, dr ža vni se - k r etar , M inistrst v o za gospodarsk i raz v oj in t ehnolog ijo • Suzana M AR TINEZ, sek r etar k a, Urad Vlade RS za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu , sek r etar k a sv eta • dr . Z v one ŽIGON, v odja S ekt orja za Slo v ence po sv etu , Urad Vlade RS za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu • R oman GRUDEN, sek r etar , M inistr - st v o za iz obraž e vanje , znanost in špor t • dr . Helena JAKLIT SCH, sek r etar k a, M inistrst v o za k ultur o Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 5 • mag . P r imo ž ILEŠIČ, sek r etar , Urad Vlade RS za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu P o uv odnem po z dra vu se je mini- st er Č esnik članom sv eta zah valil za njiho v o dosedanje delo . P ojasnil je odsotnost pr edsednik a vlade M arja- na Šar ca, k i je tudi pr edsednik sv eta, t er pr edlagal naslednji dne vni r ed seje: 1. K ratk a pr edsta vit e v člano v sv eta 2. P or očanje o zak ljučk ih delo vnega posv eta s poudar k om na dosežk ih in k ljučnih izzivih, s k at er imi se so - očajo Slo v enci v dr ža vah, v k at er ih živijo , razpra va in pr ipor očila 3. R azno Sledila je k ratk a pr edsta vit e v po - sameznih člano v in sk upnosti, k i jih pr edsta vljajo . V sem je bila sk upna h valežnost za sk r b , k i jo Slo v enija po - sv eča Slo v encem po sv etu , poudar iti pa bi bilo potr ebno tudi naslednje: Sledilo je por očanje Igorja C esar ca o zak ljučk ih delo vnega posv eta, k i je pot ek alo 1. julija 2019. G. C esar ec se je uv odoma zah va- lil vsem, k i so se udeležili delo vnega posv eta in seje Sv eta za Slo v ence po sv etu . D elo vni posv et je o značil za z elo pr oduktivnega. Na njem je bilo obra vna vanih 6 t ematsk ih sk lopo v . Sv et se je v t ej sesta vi sestal drug ič in ena od ugot o vit e v je bila, da so se od lansk ega zasedanja zgodili določeni po zitivni pr emik i. Kjer se je izk azalo , da je t o potr ebno , je sv et pr ipor očila pono vil - v upanju , da se bodo st var i izboljšale . Znotraj t ematsk ega sk lopa »slo v en- ščina, štipendije in izmenja v e« sta bili spr ejeti naslednji pr ipor očili: • Člani sv eta pr ipor očajo Vladi RS, da poišče mo žnost centraliziranega inf or miranja o vsem, k ar zade va po - uče vanje slo v enščine , štipendiranje in študij v Slo v eniji. • Člani sv eta pr ipor očajo Vladi RS, da se določijo enotni k r it er iji za vst o - pno znanje slo v enščine ob vpisu na r edni dodiplomsk i študij na dr - ža vnih univ er zah. P ra v tak o naj se določi, k do je pr ist ojen za iz dajanje potr dil dijak om, k i so k ončali sr e - dnjo šolo v tujini. I z t ematsk ega sk lopa »ar hivi« je sle - dilo naslednje pr ipor očilo: • Člani sv eta pono vno pr ipor očajo M inistrst vu za k ultur o , da čim pr ej zagot o vi sr edst va za zaposlit e v ar - hivista v Ar hivu R epublik e Slo v e - nije , k i bo zadolž en izk ljučno za t o t ematik o , in da se oblik uje sist em spr otnega hranjenja nastajajočega dig italnega g radiva. P ogo v or je bil namenjen t emi ne - posr edne zast opanosti Slo v ence v zunaj meja RS v Dr ža vnem zboru RS. Spr ejet o je bilo naslednje: • Člani sv eta spor očajo , da obstaja int er es slo v ensk ih sk upnosti glede neposr edne zast opanosti Slo v en- ce v zunaj meja RS v Dr ža vnem zbo - ru RS. P otr eben pa je t emeljit pr e - mislek o oblik i zast opanosti, pr ed- vsem pa o št e vilu pr edsta vnik o v . O t em bodo pr edsta vnik i sv eta vla- de seznanili K omisijo DZ RS za odno - se s Slo v enci v zamejst vu in po sv etu t er udelež ence V seslo v ensk ega sr eča- nja v DZ RS v četr t ek , 4. julija 2019. Naslednja t ematik a je bila name - njena pr idobivanju dr ža vljanst va R epublik e Slo v enije . Spr ejet o je bilo naslednje pr ipor očilo: • Člani sv eta pono vno pr ipor oča- jo Vladi RS, da pr euči mo žnosti za spr emembo 3. člena Ur edbe o mer ilih za ugota vljanje nacional- nega int er esa pr i spr ejemu v dr - ža vljanst v o RS, pr edvsem v delu , k i se nanaša na pogoj aktivne v ezi s Slo v enijo in 5 letnega članst va v slo v ensk em društ vu in druga s t em po v ezana določila. P osebna po z or - nost naj se posv eti tudi osebam, k i so zak onci Slo v ence v , a nimajo slo v ensk ega por ek la, pa bist v eno pr ispe vajo k ohranjanju slo v enst va. Sledil je obsežnejši t ematsk i sk lop »k onzular na vprašanja, da v čna pr o - blematik a, r ezidentsk i status«. P r ipo - r očila so bila naslednja: • Člani sv eta pono vno pr ipor očajo Vladi RS, da pr euči mo žnosti za po - v ečanje pooblastil častnim k onzu- lom pr i k onzular nem poslo vanju , z namenom poenosta vit v e k onzu- lar nih post opk o v za slo v ensk e dr ža- vljane v tujini. • Člani sv eta pr ipor očajo Vladi RS, da čim pr ej oblik uje sist em elektr on- sk ih v olit e v , k i bi pr ispe vale k iz e - načenju mo žnosti za ur esniče vanje v olilne pra vice vseh dr ža vljano v R epublik e Slo v enije in k višji v olilni udeležbi. • Člani sv eta pr ipor očajo Vladi RS, da pr euči mo žnosti imeno vanja no vih častnih k onzulo v ali ek onomsk ih sv et o valce v v gospodarsk o po - membnih sr ediščih po sv etu . • Člani sv eta pr ipor očajo M inistrst vu za finance in F inančni upra vi R epu- blik e Slo v enije nadalje vanje ob v e - ščanja in še t esnejše sodelo vanje glede spr ememb da v čne zak ono - daje , k i se nanaša na Slo v ence iz v en RS. V zadnjem sk lopu »razno o z. druge t ematik e« pa sta bili spr ejeti pr ipor o - čili: • Člani sv eta pr ipor očajo Vladi RS, da pr euči mo žnosti za vzposta vit e v Peter J. ČESNIK, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, podpredsednik sveta in predsednik SKD Triglav mag. Cveto Šušmelj Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 6 POTOVANJA, NASTOPI IN DRUGE MALENKOSTI C elo let o smo se pr ipra vljali na pot o vanje in gost o vanje našega pe vsk ega zbora na T aboru pe vsk ih zbor o v v Š ent vidu pr i Stični, let ošnjem pet deset em po vrsti. Ampak , pojdimo od začetk a. Običajno zbiranje naših člano v na a vt obusnih postajah, zgodnji jutranji smeh in po z dra vi, individualno „ zba- danje“ , ust varjajo pr ijetno vz dušje . L et os poleg zbora in log istik e potujejo tudi odrasli udelež enci pouk a slo v enščine v Splitu . Najpr ej je na seznamu M ar ibor , lepo mest o , v k at er em smo se ž e k ar nek ak o udomačili. G osti smo mošk e - ga pe vsk ega zbora KUD „Pošta“. M ar ibor na Dra vi, pod gorsk im masiv om P ohorja, je drugo najv ečje mest o v R epublik i Slo v eniji. L eta 2012 je nosil titulo E vr opsk e pr est olnice k ultur e . T a štajersk i dragulj s pr ostranimi tr g i, mestno hišo , k at edralo par k i, ur ejeno obalo r ek e Dra v e , pr ek o k at er e nas v odi star i most zg rajen v 20 st oletju , eden od najlepših v A vstr o O g rsk i, pa Slo v ensk o nar odno gledališče M ar ibor , najv ečji ja vni k ultur ni za v od v Slo v eniji. P ra v tu , v t em u gledališču imamo 14. junija sk upni k oncer t z našimi domačini MOPZ Pošta iz Maribora. Pesem je tekla kot bister potok Sama sta vba mar iborsk ega gleda- lišča, zlasti K azinsk a dv orana, v k at er i nast opamo , vzbuja strah in spošt o va- nje . V pr ostrani, čudo vit o lepi K azin- sk i dv orani, nas naši gostit elji najpr ej po z dra vijo z našo himno T r igla v , k i nas popelje v sv et glasbe čudo vitih mošk ih glaso v , pod v odst v om zbor o - v odk inje Alenke Korpar. P ot em pa zapojejo še šest sk ladb . V r očina nas zajame , ježimo se , t oda t o je le po zitivna spodbuda celotnemu zboru , da r eper t oar , k i smo ga sk r bno pr ipra vljali pod dir igentsk o taktir k o naše Tanje, pr edsta vimo na najboljši način. P esem je t ek la k ot bist er pot ok , rahlo k ot morsk i val , obsijana s soncem, na tr enutk e žalostna zaradi izgubljene ljubezni. Na v duše vala je občinst v o in nas same . V erjamem, v em, da je vsak od nas pustil sv oje sr ce na odru , k er je na k oncu občut ek sr eče in izpolnjenja dok az, da st e v tist em tr enutk u dali vse od sebe . Čudovita Kazinska dvorana; Foto: Marjan Fištravec Ra z v ojno -inf or macijsk ega sr edišča Slo v ence v po sv etu , k i bi nudilo inf or macije po vratnik om, inf or ma- cije o mo žnostih za gospodarsk o sodelo vanje , in v esticije , genealošk a vprašanja it d ... • Člani sv eta pr ipor očajo M inistrst vu za iz obraž e vanje , znanost in špor t t er M inistrst vu za k ultur o , da Slo - v ence po sv etu pr ek o Urada Vlade RS za Slo v ence v zamejst vu in po sv etu in diplomatsk o k onzular nih pr edsta vništ e v ob v eščajo o napo - v edanih gost o vanjih slo v ensk ih špor tnik o v in k ultur nik o v v njiho vih dr ža vah, saj t o pr edsta vlja v elik po - t encial za po v ez o vanje slo v ensk e sk upnosti. G. C esar ec je dodal , da so bile t eme t emeljit o obdelane in da so člani sv e - ta pr epr ičani, da g r e za dobr e , upo - rabne in k onk r etne pr edloge . Opo z o - r il je tudi, da so za zgoraj na v edene t eme člani sv eta določili sk r bnik e po - dr očij , z namenom spr emljanja pr ipo - r očil t ek om leta. M inist er Č esnik se je dotak nil še vprašanja dv ojnega obda v če vanja, k i je še posebej pr oblematično , kjer niso sk lenjene bilat eralne pogodbe . D odal je še nek aj idej , k i bi jih ž elel ur esničiti v sv ojem mandatu: vzpo - sta vit e v muz eja izseljenst va, inf or ma- cijsk ega centra, ur edit e v statusa gle - de pr enosa pok ojnin, odpr tje doma za štipendist e - Slo v ence po r odu , po - v ez o vanje tujih univ er z s slo v ensk imi univ er zami (izposta vljeni sta bili uni- v er zi v Stanf or du in L uksembur gu). Priredil: mag. Cveto Šušmelj Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 7 Naši gostit elji so se r esnično potru- dili in nas po k oncer tu spr ejeli v pr i- jetnem domu „Lizik e Jančar “ , kjer smo ob z v ok ih har monik e s pesmijo , do - br o osv ežit vijo in obljubo o pono v- nem sr ečanju zaok r o žili pest er dan v štajersk i pr est olnici. Jutr i je no v dan, na poti v Š ent vid na v ečer ni k oncer t zamejsk ih pe vsk ih zbor o v imamo v odeni ogled C elja, mesta nad mest om in mesta pod mest om. Celje je mesto doživetja, zakla- dnica zgodovinskega in kulturne- ga bogastva. Nad mest om gospoduje g rad C eljsk ih g r of o v , r omantični g rad s št e vilnimi sr ednje v ešk imi sk r ivnostmi, k i ponuja tudi nepo zaben pogled na C elje in ok olico . Ohranjene r imsk e cest e in ulice nam pr ičajo o važnosti t ega tr go vsk e - ga st ečišča, po v ezanega z drug imi podr očji E vr ope . K o se spustimo v mest o , se poglobimo pod K nežjo palačo , k i sk r iva r imsk o pr et ek lost C elja, njego va bogata pr et ek lost pa sega v čas K elt o v , in od t od tudi ime mesta. Spr ehodimo se po hodnik ih med star oda vnimi zido vi, ostank i r imsk ih vil , razk ošnimi mo zaik i, še posebej vznemir ljiv je spr ehod po sk alnatih labir intih, pr ek r itih s st ek lom, k i k a- ž ejo vso lepot o star oda vne C eleie . Z rahlim olajšanjem izst opimo na s son- cem obsijani tr g , se sr ečamo z majh- no , “ v elik o“ Almo K ar lin, sv et o vno popotnico in pisat eljico , k i je sv et el pr imer , da v elik ost nik oli ni pr esodna. V sak obisk v Slo v eniji obogatimo z no v o stranjo spomino v v našem dne vnik u . K osilo nas ž e čak a v naši dobr o znani oazi hot ela G alax y v T r ebnjem. P o k rajšem odmoru se odpra vimo v Š ent vid pr i Stični, kjer pot ek a v ečer ni k oncer t zamejsk ih pe vsk ih zbor o v . Nast opa 14 zbor o v , mi smo med zadnjimi in imamo do v olj časa za vaje . P ojemo a cappella, posebno smo ponosni na sv ojo no v o pesem Vjeruj u ljuba v , k i jo v aranžmaju glasbenice Olje Jelaska pojemo v čast našega Oliv era Dragoje vića. I r itirajo me vsi dodatk i in malenk osti, k i jih določeni zbor i uporabljajo , da se pr ik upijo občinst vu , na žalost pa s t em izgubijo sv ojo identit et o in glas . Ob k oncu v ečera pr ihod na stadion šole F er da V esela spet osv etli og njemet in razig rajo v eseli t oni godbe na pihala. R adost in v eselje sledita v špor tni dv orani ob običajnem“ pr ig r izk u“ in glasbi. Pa se sliš`- Naj se sliš` U trujeni in zado v oljni se vr nemo v G alaksijo na počit ek , naslednje jutr o , 16. junija, bomo imeli generalno vajo za 50. jubilejni T abor Slo v ensk ih pe v- sk ih zbor o v , pod dir igentsk o palico „bossa“ Igorja Švare. L egendar ni di- r igent je neiz čr pen vir našega na v du- šenja. Zar es me čudi, da naš Igor še ni obja vil k njige sv ojih šaljivk . M islim, da bi do živ ela v elik o po vpraše vanje . P osebno vz dušje je let ošnjemu jubilejnemu taboru pr idala pr isotnost slo v ensk ega pr edsednik a Borisa Pahorja, k i je s slo v esnim go v or om in čestitk ami odpr l pr ir edit e v . P a se sliš`- Naj se sliš` odme va z z v o - nik a sv et ega V ida, za v etnik a Š ent vida, na stadionu pa pod č vrst o r ok o Igorja Švar e z v eni zbor o vsk a pesem, k i t eče k ot gorsk i pot ok , k r istalno žubor ijo nežni glaso vi ž ensk i zbor o v , odločno donijo glaso vi mošk ih in mešanih Celjski grad V novih majicah pred Galaksijo V Stični s predsednikom Borutom Pahorjem Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 8 ZANIMIVI, VROČI DNEVI V DEžELI En hribček bom kupil, bom trsek sadil 1 4. junija smo se sk upaj s pe vsk im zbor om odpra vili v Slo v enijo . Nastanili smo se v M ar iboru , kjer je naš zbor nast opal na k oncer tu v K azinsk i dv orani mar iborsk ega gledališča. M ar ibor je drugo najv ečje mest o v Slo v eniji in je na se v eru oddaljeno od A vstr ije le 16 k m. Št eje pr ibližno 112000 pr ebivalce v in slo vi po najsta- r ejši tr ti na sv etu . K ot edinst v en dra- gulj nara vne dediščine so Star o tr t o leta 2004 počastili z vpisom v zname - nit o Guinnesso v o k njigo r ek or do v . T r ta uspe va ž e v eč k ot 400 let. Nahaja se na pr očelju hiše v star em delu me - sta, na L entu . T r t o sta nam pr edsta vila dva Malečniška brača, o vtarja, ču- vaja tr t e . Oblečena sta bila v oblačila, značilna za tr gače . P o vabila sta nas v muz ej , kjer smo si ogledali razsta v o in posk ušali imenitno vino . Zgodo vina t e tr t e je nek aj izjemnega. P r eživ ela je turšk e napade , po žar v sv oji bližini, tudi tr tna uš v 19. st oletju ji ni pr išla do živ ega. M ed drugo sv et o vno v oj- no je bomba porušila del hiše , ob k a- t er i je rasla, a častitljiva star k a je rasla napr ej in še danes r odi žlahtno k aplji- co . Bra v o , Stara tr ta. Glede na t o , da je bilo neznosno vr oče , smo se umak nili iz mesta. Z a v- t obusom smo se odpeljali do vzno žja P ohorja. P ohorje je ponos M ar ibora, kjer si lahk o meščani po zimi in poleti odpočijejo , se spr ehodijo , se uk var - jajo z različnimi špor ti. Na podr očju ljudsk ega izr očila ima M ar ibor neiz- mer no bogat o dediščino v pohorsk ih ljudsk ih biser ih in k njigah Pohorske bajke, Pohorske legende in Po- horske pravljice. Na vr h, imeno van Belle vue , 1050 m visok , smo se pr i- peljali z gondolsk o žičnico , k i je bila 2011 popolnoma obno vljena. Spr e - hodili smo se do star oda vne cer k vi- ce sv. Bolfenka. Nat o pa smo se na t erasi hot ela posladk ali s pohorsk o omlet o . P ošt eno smo se ohladili, ob - čudo vali čudo vit razgled na mest o in zbor o v , vsi pa se br ezhibno z družuje - jo v čudo vit o har monijo v eč k ot 120 zbor o v , pr ibližno 2000 pe v ce v . V bo - gat em pr og ramu so sodelo vali Vido- vska folklorna skupina, Otroški pevski zbor Osnovne šole Ferda Vesele, Policijski orkester, Šen- tjanževke, or ganist Oto Nemani, violinistk a Ema Starešinič in r ecita- t orja Nina Valič t er Klemen Ježić. V se t o je v har monično celot o z družil naš drag i pr ijat elj , scenar ist Stane Peček. T abor je bil spet na branik u slo v en- sk e ljudsk e in ponar odele zbor o vsk e pesmi, spet smo bili udelež enci t ega, tak o posebnega glasbenega f estivala. P o z elo pestr em in zgoščenem pr og ramu let ošnjega poletnega go - st o vanja v M ar iboru in Š ent vidu se po obilnem obr ok u pod šot or om gasilsk e družbe v eseli in zado v oljni s pesmijo vračamo domo v , vznemir - ljiv emu poletju , modr emu morju in soncu napr oti. I n z opet si pr iznamo: »nima Splita do Splita«. Spet bo potr ebno nek aj časa, da vsa do živ etja sk r bno shranim v sv oje posebne pr edale , tak o da bom v pr ihodnosti v edno zno va lahk o v njih obujanju uživala. Ana Šušmelj 14.-16. junij Z ovtarjem Teodorjem Zorkom pred najstarejšo trto na svetu Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 9 ok olico , se spustili v dolino in se pr ed gledališčem pr idružili pe vsk emu zbo - ru . G ostit elji so nas po vabili na v ečer - jo in k ratk o druž enje . V senci najvišje rastočega pravega kostanja na Pohorju Naslednji dan smo obisk ali C elje , moje r ojstno mest o . M esta ne po znam najbolje , saj sem tam živ ela k ratk o in se mudila tam le mimog r ede . Zat o sem z v elik im v eseljem st opala za v odičem po C eljsk em g radu in poslušala njego - v e besede . Grad so zg radili g r ofje C elj - sk i, najmogočnejša slo v ensk a plemi - šk a družina. Č astihlepje in v elik a ž elja po oblasti jih je pr ipeljala do izumr tja. Najmogočnejši je bil Her man drug i, ta je sv oje otr ok e ž e v zibelk i por očal z mogočnimi plemiči in si tak o k opi - čil bogast v o . Sina F r ider ik a je por očil z Elizabet o F rank opansk o . T a por ok a je C eljanom pr inesla samo gorje , saj F r ider ik sv oje ž ene ni maral . Zaljubil se je v V er onik o D esenišk o . Her man je dal V er onik o ut opiti, F r ider ik a pa je zapr l v st olp na g radu . Sv ojo štir inajstletno hčer Bar bar o je por očil s Sig ismundom L uksembur - šk im in je bila sk upaj z mo ž em tr ik rat k r onana. P ostala je og rsk a, nemšk a in češk a k raljica, k ar je pr ipomoglo , da so C eljani dosegli naziv k nezi, C elje pa k nežje mest o . T r i zlat e celjsk e z v ez de najdemo v g r bu R epublik e Slo v enije . V elik o o t em nam je po v edala tudi naša M ilena, z v esta v odičk a ž e nek oč po G or enjsk i, Ljubljani in D olenjsk i, t ok rat pa po M ar iboru . O gledali smo si še razsta v o M est o pod mest om v muz eju , k i se nahaja v spodnjem g radu g r of o v C eljsk ih. T o so ostank i r imsk ega mesta C eleie . Na- šli so jih pa, k o so obna vljali palačo . V odičk a nas je iz vrstno v odila sk o zi ostank e r imsk ega mesta. Žal nas je pr iganjal čas in smo morali hit eti, saj so nas v T r ebnjem pr ičak o vali ž e ob enih. Bilo je z elo zanimiv o in z elo vr oče . V elik o smo videli in do živ eli. V napr ej se v eselimo naslednjega obisk a lepe Slo v enije . Breda Vojnović Foto: Vera Hrga Ogledali smo si Friderikov stolp Mesto pod mestom - Rimska cesta STE VEDELI? Ovtar T udi outar ali otar je bil v 19. in v začet - k u 20. st oletja čuvaj vinog rado v , sado v- njak o v in polj v Slo v ensk ih gor icah. Na rovaš R o vaš je bil deščica, k i je v pr et ek losti ig rala vlogo zadolžnice . Na po dolgem pr ek lano palico ali deščico so z zar ezami o znače vali višino posojila, upnik in dol- žnik sta hranila vsak sv ojo polo vico . Vinotok Okt ober je vinot ok , najimenitnejši do - godek v t em mesecu je tr gat e v . V insk o tr t o je Slo v encem podar il star i slo v ensk i bog Kur ent. K ranjec se je r ešil v esoljnega pot opa tak o , da je zlez el na vinsk o tr t o , k i je rasla vr h hr iba in se dotik ala neba. K o je Kur ent videl , da išče pomoči na njemu posv ečeni rastlini, se ga je usmilil . V oda je začela odt ek ati. Da se dere kot sraka, da je zdrav kot riba, da poje kot slavček, da pije kot žolna, da je zvit kot lisica, še zme- rom uporabljamo v besediščih. Kaj še so naši predniki vedeli o živalih? Naši pr ednik i so bili odlični po zna valci nara v e . Nara va jim je bila odpr ta k njiga. N jene modr osti so iz r oda v r od pr enašali pr ego v or i in r ek i. P o znali so lastnosti ži- vali, zat o so sebe pr imerjali z njimi: z dra v k ot r iba, poje k ot sla v ček . Žival je bila našemu k metu tudi vr emensk i napo v e - do valec . Č e se polž globok o zak oplje , se huda zima pr ik oplje . K o ž erja v leti na tuje , se hitr o zima pr ibližuje . Breda z vodičko Mileno pred Bolfenkom Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 10 žIVLJENJE S ČIPKO Tradicionalni festival idrijske čipke Idrija 2019 T radicionalni f estival idr ijsk e čipk e , ž e 38. po vrsti, je let os pot ek al od 14. do 16. junija. Gr e za mednar odni etnološk i, gospodarsk i, k ultur ni in zaba vni dogodek , k i zber e v elik o št e vilo obisk o valce v . V tr eh dneh f estivala so čipk o pr edsta vljali lok alni razsta vlja v ci iz Idr ije na različnih mestih, pa tudi čipk ar ice iz H r vašk e , t or ej iz Splita, in čipk ar ice iz L epogla v e . Naša dela so bila predstavljena v Galeriji svete Barbare na Mestnem trgu, skupaj s čipkaricami iz Idrije in Lepoglave, kot je to običajno v zadnjih letih. V času f estivala smo obisk ali vse razsta v e - v šoli idr ijsk e čipk e , domu za ostar ele , v M estnem muz eju Idr ija, kjer je sv oja dela, oblik o vana na so - dobnejši način, imeno vana “Življenje s čipk o ” , pr edsta vila slo v ensk a oblik o - valk a Urška Pirc, k i je nek aj let delala v Angliji. Druž enje s k lek ljar icami in ogled eksponat o v sta počit ek za oči in dušo . Gla vna slo v esnost je bila v pet ek ob 21. ur i na osr ednjem tr gu v Idr iji. Na k oncer tu je nast opila sk upina Marko Hatlak, posebni gost pa je bil Vlatko Stefanovski. Sr ečanje se je po k oncer tu nadalje valo v a vli g radu G e w er k enegg . Druž enje in pr og ram sta se nadalje vala vso sobot o . Na f estivalu v Idr iji je bilo tudi sr ečanje člano v OIDF A, na k at er em je k ot članica sodelo vala tudi v odit eljica naše k lek ljarsk e sk upine Katica Kaštelan. Srečanje članic OIDIFA Or ganizirane so bile št e vilne dela v- nice za otr ok e in odrasle , čipk ar ice na ulicah in tr g ih pa so demonstr irale iz dela v o čipk . D omačini so na sej- mu obr ti pr edsta vili sv oje a vt oht one iz delk e: sir e , suhomesnat e iz delk e , oblačila, nak it, pa tudi različne r očne iz delk e . Kako so se nekoč izdelovali čevlji P omembno je omeniti, da smo na sejmu lahk o k upile načr t e za čipk e , niti vseh vrst, k lek lje , bule vseh v elik o - sti in v es drug i mat er ial , potr eben za iz dela v o čipk . Zadnji dan f estivala, v nedeljo , je pot ek alo t ek mo vanje v iz delo vanju čipk za otr ok e in odrasle , zmago valk a pa je pr ejela nag rado Ivanka Ferjan- čič. P oleg čipk pa moram vsek ak or omeniti idr ijsk e specialit et e - žlik r of e , k i smo jih uživali vsak dan, še posebej pa se zah valjujemo gospe Bojani Kenda, k i nas je z žlik r ofi pogostila v sv ojem domu . H vala gostit eljem za pr ijetno druž e - nje in bivanje v Idr iji. Zbogom Idr ija do pono vnega sr e - čanja naslednje let o . Besedilo: Milica T opić Foto: Augustin Kaštelan ČIPKA, PAVLJIČNA NIT 10. Mednarodni festival čipke, Pag 2019 1 0. mednar odni f estival pašk e čipk e P ag 2019 je let os pot ek al od 20. do 23. junija pod sloganom » Čipk a, pra vljična nit ...«, pod viso - k im pok r o vit eljst v om pr edsednice R epublik e H r vašk e Kolinde Grabar Kitarović, Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške in Zadrske žu- panije. Vsi udeleženci festivala Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 11 V tr eh dneh f estivala so na v eč lo - k acijah v mestu pot ek ale razsta v e in dela vnice pašk e in idr ijsk e čipk e , mo - dna r e vija „Nosljiva tradicija“ , nast opila sta KUD Družina iz P aga in Mestna godba Paga. Z druž enje Paška alka je v Ulicah star ega P aga pr ik azalo k ak o se je nek oč živ elo v mestu P ag . Za zaba v o in scenar ij K lape sta posk r - beli Klapa Ragus in Kampanel. Na f estivalu si je bilo v pr itličju K nežje palače na T r gu P etra K r ešimirja IV . moč ogledati razsta v e dr ža v , k i so sodelo vale na f estivalu , dela iz Nemčije , Bolgar ije , Čr ne gor e , M adžarsk e , Č ešk e , Švice , Slo v enije in H r vašk e . I z H r vašk e so razsta vljale čipk ar ice iz P aga, L epogla v e , Sik ir e v ce v , Č ak o v ca in me iz Splita. I z Slo v enije je bila razsta vljena čipk a iz Ž eleznik o v , idr ijsk e čipk ar ice , k i so bile tuk aj na izletu , pa so gost o vale v sobot o . T ak o smo se me imele po nek aj dneh spet pr ilo žnost sr ečati s pr ijat elji iz Idr ije . Pogovor z direktorico TZ Pag, Vesno Karavnić in predsednico Društva idrijskih čipkaric, Andrejo Uršič F estivali čipk so pomembni za vse ust varjalce čipk na sv etu , tudi za nas , saj poleg pr edsta vit v e naših del v edno spo znamo dela iz drug ih dr ža v , no v e načine iz delo vanja čipk , izmenjamo izk ušnje , sk lepamo no va pr ijat eljst va, obna vljamo zaloge niti in dodatk o v za iz dela v o čipk . T o je tudi k raj , kjer lahk o pok až emo , k aj smo nar edili v pr et ek lem letu , pr imerjamo sv oje delo z drug imi t er slišimo in vidimo , k aj drug i menijo o nas . V eseli nas , da smo lahk o v naši K njig i vtiso v pr ebrali poh vale in podpor o št e vilnih obisk o valce v in iz delo valce v čipk . Detajl z razstave na 10. Mednarodnem festivalu čipke Pag 2019 v Knežji palači Čipk arsk o društ v o Frano Budak in Turistična skupnost mesta Pag sta bila tudi let os , k ot tudi vselej doslej , dobra gostit elja in sta st or ila vse , da se vsi udelež enci f estivala počutimo dobr o . Besedilo: Katica Kaštelan Foto: Augustin Kaštelan SAMOSTOJNA RAZSTAVA V PROSTORIH SRBSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA PROSVJETA N a po vabilo pr edsednik a Sr b - sk ega Kultur nega Društ va PR O - SV JE T A - pododbor Split, gospoda Momčila Rusića, sem 16. a v gusta v njiho vih pr ost or ih, na adr esi K r o z Smr dećac 9 Split, posta vil samost ojno razsta v o slik . R azsta va je posta vljena v sk lopu njiho v e manif estacije » Sr psk i dani k ultur e u Splitu«, v znamenju sodelo vanja Slo v ensk e in Sr bsk e na- r odne manjšine . P r edsta vil sem se s sedemnajstimi slik ami raznih t ematik in t ehnik slik a- nja. V njiho v em majhnem pr ost oru , z v zidu zabitimi ž eblji, je bilo razsta v o z elo t ežk o posta viti, t oda na k oncu sem uspel in bil k ar zado v oljen. R azsta va je bila odpr ta ob 18. ur i, na moje pr esenečenje se je zbralo k ar lepo št e vilo obisk o valce v . P o po z dra vnih besedah pr edsednik a društ va je njiho v ž ensk i pe vsk i zbor odpel nek aj lepih sr psk ih in dalmatinsk ih pesmi. T udi jaz sem se na k ratk o pr edsta vil z nek aj besedami in domačinom za spomin na t o razsta v o podar il slik o Splita. Pero Jurišin odpira razstavo R azsta v o je odpr l višji sv et o valec za nar odnostna vprašanja župana mesta Splita, gospod Pero Jurišin, k i me je k ar malce pr esenetil s po zna vanjem mene k ot slik arja. P o odpr tju razsta v e se je v ečer nadalje val s pr edsta vit vijo tr eh k njig k njiž e vnik a Vladimirja Marinka, iz mesta K oljani na P erušk em jez eru . L ep in zanimiv v ečer . Ivan Kosmos Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 12 SLIKARSKA KOLONIJA »SLOVENCI V TUZLI 2019« Slovensko društvo UDRUžENJE GRAĐANA SLOVENSKOG PORIJEKLA TUZLA – SLOVENSKA SKUPNOST TUZLA že šesto leto zapored organizirala slikarsko kolonijo. L et os je t o bila najšt e vilnejša k olonija do sedaj , sodelo valo je k ar 18 slik arje v iz K anade , Slo v enije , ZD A, H r vašk e , Sr bije , BiH in domačino v iz T uzle . H r vašk o sva pr edsta vljala Lidija Stehlik in moja malenk ost, Ivan Kosmos. Na pot sva odšla 19. a v gusta zjutraj . P o dolg i in napor ni poti sva se namestila v hot elu T uzla. Ob 19.30 smo se vsi zbrali v no v em pr ost oru njiho v ega društ va, k i se nahaja v vzhodnem delu T uzle . P r ost or je v ečji in lepši od pr ejšnjega. P o z dra vila nas je pr edsednica društ va, gospa Dragica Tešić, in nas seznanila z let ošnjim pr og ramom k olonije . K o smo se spo znali, malce pok lepetali, napra vili pr v o sk upno f ot og rafijo , smo se napotili v at elje „Kuča plamena mira“ kjer smo ž e vsa leta slik ali. T udi na t ej k oloniji je pr edvidena ena slik a na t emo v edut e T uzle , druga pa po lastni izbir i. Lidija se je odločila za DEKLE PRI V ODNJAKU v bosansk i nar odni noši, druga, BRNISTRA, pa naj bi bila delček Dalmacije , od k oder pr ihaja. M oja izbira je bil IZVIR P ANONIK , k i s sv ojo v odo napaja P anonik jez era v T uzli. Z drugo slik o sem na razsta v o ž elel pr inesti malce slo v ensk ega o zračja, pa sem se odločil za JESEN NA BLEDU . Zaradi v elik ega št e vila slik arje v , o zir oma slik , smo se odločili, da se na razsta v o posta vi le po ena slik a od vsak ega slik arja. Pri delu R es smo bili pr idni, k ljub neznansk i vr očini, ok oli 35 -36 , smo delali po celi dan, tak o da smo sk oraj vsi v pet ek dok ončali sv oje slik e . S obota je bila pr ost dan, k i smo ga mnog i izk or istili za k opanje na pr ek rasno ur ejenem in atraktivnem k opališču v centru mesta, na P anonik jez er ih, štir ih edinst v enih jez er ih v E vr opi, raznih v elik osti in globin z nara vno slano v odo , sk oraj pol bolj slano k ot je morje , t emperatura je bila 29 , zunaj pa 36 . K opanje je bilo pra v o uživanje . O dpr tje razsta v e je bilo ob 19.ur i. Zbralo se je lepo št e vilo obisk o valce v , zaljubljence v v slik arsk o umetnost. P o po z dra vnih besedah pr edsednice društ va, gospe T ešić , je vse slik arje z nek aj besedami pr edsta vila ment or i- ca k olonije gospa Borka Jokić. M eni je k ot udelež encu vseh dose - danjih k olonij bila zaupana naloga, da v imenu slik arje v spr ego v or im par be - sed o let ošnji k oloniji in se zah valim domačinom za vlo ž eni trud . R azsta- v o je odpr la v eleposlanica R epubli- k e Slo v enije v Bosni in Her cego vini, njena ekscelenca Zorica Bukinac, k i je bila pr ijetno pr esenečena nad našimi slik arsk imi st var it vami in dala podpor o or ganizat orju , da nadaljuje s k olonijo še naslednja leta. P o ogledu razsta v e smo ob k o zar čk u pijače pr i- jetno pok lepetali, se f ot og rafirali, po - t em se pa napotili na sk upno v ečerjo v imenitno r esta vracijo SEZ A M. Po slovesnem zaključku kolonije V nedeljo zjutraj po zajtr k u in sk upni k a vici pa še stisk i r ok z ž eljo , da se vidimo drugo let o . Ivan Kosmos Foto: Ivan Kosmos Lidija in njena brnistra Udeleženci letošnje kolonije Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 13 DURMITOR, SPET PRIHAJAMO! L et ošnji načr t sk upine ljubit elje v gora je bil , da nadaljuje lansk o a vantur o in pono vno osv oji Dur mit or , t o čudo vit o gor o Čr ne gor e . Ž e ob vst opu na o z emlje Čr ne gor e mi v gla vi divja » O luč majsk e z or e«, adr enalin me pr e vzame ob misli, da bom pono vno osv ojila Sa v o Kuk , Ć u- r e vac in objela druge lepot e nara vne - ga par k a Dur mit or . Durmitor V Žabjak u smo spet našli pr ijazne gostit elje . Č epra v je ž e k onec maja, je hladno in mok r o , s sv ojo t oplino in prask anjem k pra vljičnemu vz dušju pr ispe va peč na dr va. T ak oj uživam v pra vljici „Šuma Str ibor o va“ naše fan- tastične I vane Br lić-M ažuranić . Ob dobr i k apljici „sr ečni domači in M alik T intilinić “ sk ačejo iz og njišča. P o bur nem v ečeru se zgodaj zjutraj , opr emljeni s polnimi nahr btnik i in do - br o v oljo , napotimo pr oti Savinem kuku. P omlad je tu , a tu je še sneg , medv ed se je ž e pr ebudil iz zimsk ega sna. P r e vidno f ot og rafiramo njego v e sledi v snegu in k uk amo iz pr imer ne oddaljenosti, da se slučajno ne pr e - misli in se napoti v našo smer . P oča- stimo se z malico in se pot em počasi spuščamo do našega bungalo va. D o cilja smo pr ehodili še 16 k ilometr o v , in pr esenetljiv o , sploh nismo bili tak o utrujeni, da si nebi pr ipra vili ok usne - ga obr ok a za v ečerjo . Spočiti, polni z dra v ega gorsk ega zrak a, zjutraj odhajamo na Curevac. P onoči je padal dež s snegom, vse je mok r o in blatno , a naši gojzarji in palice nam dobr o služijo . Na vrhu uživamo v prekrasnih pogledih Na vr hu uživamo v pogledu na glo - bok o sot očje r ek e T ar e , obdano z vi- sok imi, ponosnimi t emnimi, dr e v esi, tak o t emnimi, da vam je tak oj jasno , od k od ime Čr na gora. Na poti sr ečujemo pohodnik e , se po z dra vljamo z nasmehi in se var no spuščamo v dolino . D obr o razpolo ž e - ni se v po znih popoldansk ih urah vr - nemo v našo „k očo“ in ž e načr tujemo naš naslednji dan. M eni in Snježani pa še ni do v olj za ta dan, zat o še napr ej pohajva in sr e - čuje va par zaljubljenih polž e v . Ne v er - jetno k ak o vztrajna je lahk o ljubez en. Ob f ot og rafiranju in snemanju se do solz nasmejiva in v tak o dobr em raz- polo ž enju se budimo naslednje jutr o . V se je pr ipra vljeno , malice v nahr b - tnik ih, a v naših gla vah kanjon Nevi- dio, o k at er em smo t olik o slišali. Kanjon Tare Ob poti vidimo slap Skakavica, k i z višine pr ibližno 70 metr o v pada v r ek o K omar nico in t eče sk o zi k anjon Ne vidio , k i pa je bil za nas v endar le pr e v elik zalogaj . K anjon Ne vidio je eden od štir ih k a- njono v , k i obk r o žajo gor o Dur mit or . J e eden najbolj nepr ehodnih k anjo - no v v E vr opi. Sam Dur mit or z nad- morsk o višino 2523 m je čudo vit sv et fantastičnih oblik , s št e vilnimi „gorsk i- mi očmi“ , ledenišk imi jez er i (Črno je- zero , Kače, Široko, Šušičko, Zeleni vir it d .). Ok oli Bobotovega kuka na nad- morsk i višini 2313m smo hodili k ot mačk a ok oli vr ele k aše , v endar t o ni zmanjšalo našega na v dušenja, da se po pr ehojenih k ilometr ih sr ečni in za- do v oljni vr nemo v naš lepi Split. Ana Šušmelj Foto: Ana Šušmelj Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 14 Razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani SOSEDJE SLOVENCI – SLOVENCI NA HRVAŠKEM V sak o poletje se trume Slo v en- ce v odpra vijo počitnik o vat na obale sv oje južne sosede in tak rat se št e vilo Slo v ence v na H r vašk em močno po v eča. L e r edk i med njimi pa se za v edajo , da na H r vašk em živi slo v ensk a nar odnostna manjšina, k i po zadnjem popisu št eje nek aj v eč k ot 10.000 oseb , od t ega k ar 7.107 Slo v enk . Spomniti v Slo v eniji živ eče Slo v ence na sv oje sosede Slovence, pr edvsem pa na dejst v o , da ti niso le v I taliji, A vstr iji in na M adžarsk em, je gla vni namen razsta v e , kjer sta moči z družili dv e instituciji: Nar odna in uni- v er zit etna k njižnica (NUK ) in I nštitut za no v ejšo zgodo vino (INV ). A vt or ici razsta v e , Helena Janežič (NUK ) in dr . Bar bara R iman (INV ), ž elita z razsta v o S osedje Slo v enci – Slo v enci na H r va- šk em, k i je v NUK na ogled od 4. julija pa do 5. okt obra, pr edsta viti društ v e - no življenje , bogat o k ultur no ust var - jalnost in vsestransk o delo vanje Slo - v ence v na H r vašk em sk o zi zgodo vino in v sedanjosti. P o v od za razsta v o je častitljiv jubilej , 90-letnica Kultur no pr osv etnega društ va Slo v ensk i dom v Zag r ebu , k i je najstar ejše slo v ensk o društ v o v E vr opi, saj nepr ek injeno de - luje ž e vse od leta 1929. Danes se Slo v enci na H r vašk em sr e - čujejo in po v ezujejo v k ar sedemnaj- stih društ vih, k i pr edsta vljajo t emelj za ohranjanje in var o vanje slo v en- sk e nacionalne identit et e , k ultur e in jezik a. D elujejo v različnih sek cijah (pe vsk i zbor i, f olk lor ne , planinsk e , f o - t og raf sk e , lik o vne , lit erar ne , dramsk e , glasbene , plesne , mladinsk e sk upine), ponek od se tak o otr oci k ot odrasli or - ganizirano uče slo v enščine , nek at era društ va iz dajajo sv oja glasila. Na H r - vašk em delujejo k ar tr ije lekt orati za slo v ensk i jezik (Zag r eba, Zadar , R ek a), od leta 2017 ima na R ek i sv ojo enot o tudi I nštitut za nar odnostna vpraša- nja iz Ljubljane . Na razsta vi se pr edsta vljajo vsa dru- št va, nek at era med njimi so zast opa- na tudi z iz delk i, po v ezanimi z matič- no Slo v enijo , k i nastajajo v društ v enih sek cijah. Občudujemo lahk o slo v en- sk i k o z olec in mak et o T r igla va, iz dela- na v r ešk em otr ošk em vr t cu v ok viru pr ojekta Različni, enaki v sodelo vanju s Slo v ensk im domom KPD Baz o vica, v slo v ensk e nar odne noše oblečene lutk e in panjsk e k ončnice SKD Istra iz P ulja t er iz delk e iz filca SKD Oljk a iz Umaga. Posebno mesto pa pa ima kleklja- na čipka, sklekljana s pridnimi roka- mi članice SKD Triglav iz Splita. R azsta v o spr emlja ličen k atalog z is- t oimensk im naslo v om, v sept embru pa vabimo na zanimiva pr eda vanja, po v ezana s t emo razsta v e . V abljeni, da spo znat e sosede Slo v ence! Helena Janežič Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije, NUK Planika 15 SLOVENŠČINA MALO DRUGAČE - POLETNA ŠOLA V MURSKI SOBOTI V organizaciji Združenja Slovenske izseljenske matice je letos med 14. in 20. julijem 2019 v CŠOD Murska Sobota že četrtič potekala poletna šola SLOVENŠČINA MALO DRUGAČE, ki se je je udeležilo 23 otrok, starih med 10 in 15 let. Otroci so prišli iz 6 držav, iz Italije, Avstrije Irske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Že tri leta na šoli poučujejo iste učiteljice, slovenščino Lea Lehner in Katarina Rebič ter likovno umetnost Natalija Veselič-Martinjak. Poletne šole sta se udeležila tudi Tonka in Toma Škugor, učenca pouka slovenščine v Splitu. Nikoli ne bom pozabil vsega doživetega L et os sem se s sv ojo sestr o in sestr ičnama pono vno udeležil poletne šole slo v ensk ega jezik a v M ursk i S oboti. T ak o k ot lani nam je bilo tudi t ok rat odlično . Spet sem sr ečal star e pr ijat elje , se naučil malo slo v enščine , iz delal različne lik o vne iz delk e in pr idobil no v e izk ušnje . T ok rat je bilo v eč otr ok , naši učit elji pa so nas k ar dobr o ob vlado vali. Ur e slo v ensk ega so bile ust varjalne . Učit elji so nam z različnimi ig rami olajšali učenje slo v enščine . Š e posebej mi je bila všeč ig ra z bombo . V si bi sedeli v k r ogu in učit elji bi določili t emo . P ot em bi aktivirali ig račk o bombo , in vsak v k r ogu , k i jo je dobil v r ok e , je moral r eči slo v ensk o besedo v z v ezi z dano t emo in pot em bombo hitr o pr edati tist emu do sebe , in tak o v k r og . K o je bomba eksplodirala je tisti, v r ok ah k at er ega je bila v t em tr enutk u , dobil k az en. K o se je t o zgodilo meni, sem se moral mija vk ati k ot mačk a. Lik o vni je bil zanimiv in zaba v en. Uk varjali smo se z g rafik o na razne načine . Nek at er e smo slik ali s past elnimi bar vami, nat o pa jih lik ali na papirju , nek at er e pa smo oblik o vali s t ek očim lepilom in ji nat o pr emazali z bar v o in natisnil na papir . P osebej zanimiva se mi je z dela t ehnik a, imeno vana k uhinjsk a lit og rafija. Najpr ej smo s posebnim pisalom nar isali nek aj na aluminij , za vit na linolej . Nat o smo ga namočili v k is in pot em naoljili, nat o pa ga z gobico dr g nili in namočili v v odo . P ot em ga je učit eljica pr emazala s čr nim valjem za bar v o . K o smo k ončno odvili aluminij , smo linolej natisnili na papir in dobili čr no -belo r isbo . R isba je izgledala v elik o lepše k ot na aluminiju . Šli smo tudi na razne izlet e . Na r ek i M ur i smo isk ali zlat o . Nar edili smo post opek loče vanja v ode od blata in nat o počasi vlivali v odo v posebne plošče . Zlat o je bilo tr eba zadr žati na r obo vih plošče , k i so bili oblik o vani tak o , da so ga dr žali. Enemu od nas se je zadr žal . Bili smo tudi na baz enih v M ursk i S oboti, kjer so štirje baz eni in en t obogan. T am smo se r es zaba vali. Učit elji so v domu or ganizirali tudi nek aj zaba vnih deja vnosti, k ot je učenje cir k ušk ih v eščin. V filmsk i noči smo si ogledali slo v ensk i film Gr emo mi po sv oje . Učit eljica je za t o pr ilo žnost spek la cel k up k ok ic . R es sem užival v t em t ednu . P r og ram mi je bil z elo všeč in bil je drugačen k ot lani, zat o sem videl k ar pr ecej no vih st var i. L et os mi je bilo t o še posebej všeč in z delom sem z elo zado v oljen, vse bi rad pono vil . Na žalost sem z daj pr estar , da bi se še lahk o udeležil t e šole , ampak nik oli ne bom po zabil vsega do živ et ega. T oma Škugor Planika S KNJIŽNEGA TRGA 16 ALMA M. KARLIN N emšk i časopisi njenega časa so o njej pisali, da je bila pr va belo - polta ž ensk a, k i je na začetk u 20. st o - letja sama pr epot o vala v es sv et. Č e dodamo , da ni pot o vala k ot tur istk a, t em v eč k ot razisk o valk a in ust varjalk a, da je pot o vala sama in se med potjo v es čas tudi sama pr eživljala s sv ojim znanjem in da je po sv etu nepr ek inje - no pot o vala osem let zapor ed , pot em ta tr dit e v dr ži. V 30. letih 20. st oletja je postala tudi ena najbolj pr iljublje - nih in branih a vt or ic pot opiso v , k i so se celo v času sv et o vne gospodarsk e k r iz e na nemšk em tr gu pr odajali v sk upno st o tisoč iz v odih. “P r eden je 24. no v embra 1919 na celjsk i ž eleznišk i postaji sedla na vlak in se podala na pot, je na mat er ino vprašanje , zak aj g r e , odgo v or ila: »M o - ram. Nek aj v meni me pr iganja in ne bom našla miru , če ne bom sledila t emu vzg ibu .» - Barbara Trnovec, Delo, Sobotna priloga Almine knjige • Magične zgodbe starega Egipta M onog rafija o Almi M. K ar lin, k i osv etli njeno strast, po v ezano s star o - eg ipčansk o k ultur o , hk rati pa posv eti tudi v pr ost or t eo z of sk e misli, k i se ji je bolj posv etila v zadnjih letih sv oje ust varjalne dobe . Na sv oji poti ok r og sv eta je C eljan- k a Alma M. K ar lin (1889–1950) k onec leta 1927 obisk ala tudi afr išk o celino in jo občutila k ot »dež elo sk r ivnostnih ur ok o v in pot opljenih k ultur .« T oda v pr vi stik z njo je pr išla ž e v elik o pr ej , v letih tik pr ed pr v o sv et o vno v ojno , k o je – medt em k o je delala in študirala v L ondonu , k i je na začetk u 20. st o - letja pr ek ipe val od št e vilnih ok ultnih z družb in mag ičnih praks – z v elik im zanimanjem obisk o vala Br itansk i mu- z ej t er v eg ipčansk em oddelk u za vz e - t o študirala razsta vljene eksponat e , k i so ji bili marsik daj v mag ično spodbu- do za k akšno od njenih k ratk ih zgodb . Star oeg ipčansk a civilizacija je bila tak o ena pr vih visok ih k ultur , s k at e - r imi se je Alma podr obneje seznanila, čepra v je k ot t eo z ofinja marsik at er o zgodbo iz star( oda vn)ega E g ipta pr e - pletla z dediščino mit ološk e A tlanti- de , k i naj bi bila praiz v or vseh civiliza- cij , tudi star oeg ipčansk e . Č etudi ž e hudo bolna, je K ar lino va no v elo o dv or nem z dra vnik u in sv e - čenik u Amneosu iz »zlat ega obdobja E g ipta med 7. in 6. tisočletjem pr ed K r istusom« v t emeljih pr ež ela z duho - vit ostjo , hudomušnostjo in humor - jem t er tak o posk r bela za zgodbo , k i jo bralec poleg bogatih duho vnih spor očil in mnog ih življenjsk ih mo - dr osti ber e pr edvsem z nasmešk om na ustih. Besedilo , k i ga danes v tipk opisu hranita tak o Ber linsk a dr ža vna k njižni- ca k ot tudi Nar odna in univ er zit etna k njižnica v Ljubljani in pr edsta vlja no - v ost v a vt or ičinem k njižnem naboru , je Alma tak oj po nastank u ponudila v obja v o sv ojemu najljubšemu zalo žni- k u M axu M öhr ingu iz L eip ziga, a do njego v e obja v e pr ihaja šele let os , k ot pok lon zalo žbe Sanje ob 125-letnici pisat eljičinega r ojst va. • Sama Gr e za izjemno k njigo , k i nam raz o - de va Almino otr ošt v o , mladost, študij v L ondonu , na Nor v ešk em t er Šv ed- sk em in sk o zi k at er o se vsesk o zi pr e - tak a duho vit ost Alme M. K ar lin. Gr e za poslastico za vse ljubit elje t e sv et o v- ne popotnice , saj jo pr vič spo zna va- mo na z elo intimen način. • Isolanthis R oman o pot opu celine Isolanthis vsesv et o vne ust varjalk e Alme M. K ar - lin sež e v mogočno pr ost orje visok o raz vit e civilizacije A tlantide . • Nisem le napol človek - Alma M. Karlin in njeni moški (Avtor: Jerneja Jezernik) V k njig i lahk o poleg doslej ž e zna- nih podatk o v o pomembnih mošk ih iz Alminega življenja bolje in globlje spo znamo njene št e vilne pr ijat eljsk e zgodbe z visok o iz obraž enimi, dr zni- mi in družbeno angažiranimi posa- meznik i. " Alma je bila očitno pr epr ičana, da ne zna ljubiti o zir oma da so drug i lju- bili njo v elik o bolj , k ot je ona ljubila njih. T oda v k ončni fazi, po pr ebrani k njig i J er neje J ez er nik , ugot o vimo , da je ljubila v elik o , a na sv oj način. ” - Valentina Plahuta Simčič, Delo Povzela: V . H. Na pot s svetovno popotnico Planika UTRINKI, REcEPTI, ŠALE 17 BESEDE LJUBEZEN SLOVENSKA LJUDSKA PESEM SKORAJDA NE POZNA Dušica Kunaver, ohranjevalka ljudskega izročila D ušica Kuna v er je napisala 93 k njig o slo v ensk em ljudsk em izr očilu , izjemna a vt or ica, k i ji r ečejo tudi r omantična etnolog inja, je nar edila og r omno , da bi slo v ensk e pesmi, šege , legende , bajk e , pr ipo v edk e iztr gali po zabi. P ra vzapra v je nam dala pr ilo žnost, da t o mi nar edimo . Naslo vi njenih del so Š ege in pesmi pod lipo domačo , Slo v ensk a pesem v besedi in glasbi, Slo v ensk e pesmi, šege in panjsk e k ončnice , Slo v ensk a dež ela v pr ipo v edi in slik i, P isanica r deča - ljubez en gor eča, D ober dan, k ruh, L egenda o K rasu , Slo v ensk o nar odno izr očilo . » Š e sr eča, da imamo pr i nas v elik o pe vsk ih zbor o v in drug ih pe vsk ih sesta v o v , k i negujejo petje ljudsk ih pesmi. Jih t o ohranja? V sa čast st ot er im in st ot er im pe vsk im zbor om, od najmlajših do najstar ejših pe v ce v , k i k ljub vsem moder nim tujim pope vk am ohranjajo domačo pesem. D ok ler imamo t olik o zbor o v , tuja glasna glasba ne bo mogla prevpiti domačih melodij«. "Besede ljubezen ljudska pesem skorajda ne pozna, njeno govorico govori cvetica.” Imamo več žalostnih pesmi kot veselih? Je naša preteklost predvsem žalostna? Naša pr et ek lost je r esda žalostna in mnogo naših ljudsk ih pesmi je žalostnih, v endar mnogo je tudi tak ih, k i nam dajejo samo za v est, k i nam je danes tak o z elo pr imanjk uje . P r edvsem so vse naše pesmi o delu v edr e in v esele . P esem daje delu takt. L e sek aj , sek aj smr ečico , da si boš st esal bar čico , poje melodija v r itmu zamaho v sek ir e . Ob bistr em pot ok u je mlin, a jaz sem pa mlinarje v sin, k lopota pesem v taktu mlinsk ega k olesa. M ili Bo ž e , al sam lepa, se lepa Ank a samo za v estno za v eda sv oje mladosti in lepot e , četudi ima samo eno delo vno in eno ta k mašno oblek ico in četudi je le tr ik rat na let o sita, ob najv ečjih praznik ih. S em fantič z z elenega Štajerja, sem v edno pr ijaz en, v esel , pr it eg ne s pesmijo še v eseli Štajer ec , k i v eselo pr epe va, četudi mu življenje ni ra vno lahk o . Včasih so morali moški dosmrtno v vojsko, potem za deset, osem, sedem let. To seveda ni mogel biti razlog za vesele pesmi. V ojaščina je eno najbolj žalostnih pogla vij naše pr et ek losti. St otisoči naših fant o v so od k onca 18. st oletja do k onca 1. sv et o vne v ojne morali pr eživljati sv oje življenje na bojiščih v bojih za dunajsk e cesarje . M nog i so pr ed v ojaščino bežali v domače gor e in go z do v e in postali r ok o vnjači, k i so po vzr očali oblast em v elik e t eža v e . Dunaj je zat o post opoma sk rajše val v ojašk o ob v eznost. P esem je vse t o spr emljala. D omo vina, domo vina, mili moj domači k raj , Bog v e , kt era bo dolina g r ob dajala mi nek daj , je t o žil fant, k i po odhodu k v ojak om sv ojega doma sk oraj got o v o ni nik dar v eč videl . Bodi Bog s t eboj in angel varuh t v oj , oh, adijo , - dijo , sink o moj , se je od sina posla vljala njego va nesr ečna mati. K o je bila v ojašk a ob v eznost sk rajšana na sedem let, je fant t olažil dek le: “Č ez k ratk ih sedem let se bo va vidla spet. ” K o je Dunaj sk rajšal v ojašk i r ok na tr i leta, je v ojašk a pesem postala v esela: “R eg iment po cesti g r e , pa moj fantič zra v en je . ” Katera je najlepša slovenska ljudska ljubezenska pesem? M ed t olik o tak o z elo lepimi ljubez ensk imi pesmimi je t ežk o izbrati najlepšo . P r edvsem besede ljubez en ljudsk a pesem sk orajda ne po zna. G o v or ico ljubezni v naši pesmi go v or i c v etica, pr edvsem slo v ensk i nar odni šopek : D ek le , daj mi r o ž r dečih, r o žmar ina, dek le , daj . K it o c v etja mu je dala, s c v etjem mu je dala sr ce . Nageljček , r o ž enk ra vt, r o žmar in, iz njega ti pušeljc nar dim. Vsako obdobje leta je imelo svoje šege, pesmi, celo vsak mesec. To verjetno kaže na veliko navezanost na naravo. T ak o je , naš člo v ek je ganljiv o t esno po v ezan z nara v o in s pok rajino k ot celot o . T o se odraža tudi v ljudsk i pesmi in njenem sk ladju s pok rajino: na gorat em, posk očnem G or enjsk em posk ak ujeta posk očna polk a in valček Jaz pa pojdem na G or enjsk o . R a vna Štajersk a ob počasni Dra vi in M ur i po zna počasno , zat eglo pesem P ojdem na Štajersk o , gledat k aj delajo ljubice tr i. D olenjsk a, polna vinor odnih g r iče v , vabi v zidanico z v eselo pesmijo En hr ibček bom k upil , bom tr t o sadil . M ehk a Bela k rajina v beli noši med belimi br ezami ob t opli K olpi valo vi ob k olu L epa Ank a. T udi ostale naše pok rajine so našle sv oj odme v v pesmi. Bojan T omažič/VEČER, 8.9.2019 Planika O JEZIKU 18 RAZSTAVA LADIJSKIH MAKET R azsta va ladijsk ih mak et R ek a 2019, obenem pa tudi 24. dr ža vno t ek mo vanje ladijsk ih mak etarje v je pot ek alo na R ek i od 4. do 13. junija 2019. P o dolgem času sem se tudi jaz odločil , da sodelujem na t ek mo vanju s tr emi ladijsk imi-mak etami: Šb “ Ja- dran ” , Sicilijansk i leudo S. L ucia, iz v en k onk ur ence pa z Betinsk o gajet o . Za Šb “ Jadran “ sem osv ojil br onast o k olajno , a za vse tr i sem pr ejel diplome in zah valnico za uvrstit e v . Nek oč smo , pok . R ober t Šibila, J o ž e K amenšek in jaz z elo uspešno nast opali tudi k ot člani SKD T r igla v Split. Željko Udovč Foto: Željko Udovč JEZIKOVNE DILEME Nekaj nasvetov za boljšo slovenščino. Malo za šalo, malo zares Blefsikon slovenskega pisanja - Ne pišit e pr e v eč pogo v or no , k ’ t o čist sux. - V ejice naj , bodo tam k amor sodijo . Obstajajo pa tudi, sta vk i br ez v ejic . - V elik e Začetnice Uporabljajt e po P ra v opisu . - Uporabljajt e v eznik e , k at er i so pra vilni. - P r ed pisanjem ne po zabit e obno viti pra vilno uporabo r odilnik a. - K o omenjat e dv e osebe , uporabljajt e dv ojino . - P opačenk e iz drug ih jezik o v sigur no ne pašejo v lepo slo v enščino . - P r edloga z in s uporabljajt e v sk ladu z pra vili. - Da nebi k daj pisali sk upaj besed , k i se pišejo na raz en, ali na spr otno . - Č e uporabljat e tujk e , jih uporabljajt e ak vaduktno . - P r ide vnik e st opnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pra vilnejšega. - I n ne začenjajt e pr epogost o začenjati sta vk a z v eznik om ali pr edlogom. K er t o ni lepo . - P r i pisanju pišit e tak o , da bo t o , k ar pišet e , zapisano za tist e , k i bodo t o brali, tak o , k ot oni pr ičak ujejo; naj jim ne bo nerazumljiv o in nejasno , saj tak o ne bodo mogli razumeti, k ar bi si razumeti ž eleli, sk ratk a: pišit e jasno , poleg t ega naj sta vk i tudi ne bodo pr edolg i, da ne bodo pr et ežk i - dolžina naj bo samo t olikšna, da pr i glasnem branju med enim sta vk om ni tr eba na no v o zajeti sape . - P r i pisanju ne uporabljajt e vulgar nih izraz o v , saj lahk o vse zajebajo . - P omnit e:za ločilom je v edno pr esledek , raz en če je desnostično . - P r ed oddajo t ekst se enk rat pr elglejt e , da izločimo tik parsk e napak e . - Ali r es ne g r e br ez pr etirane rabe vprašaje v in k licaje v!!!!!!!!!?!?!?! - V pr id dobr emu stilu rabit e doma v edno dr žati SSK J , da pr e v er it e , zak aj je t emu tak o . V aši bralci morajo v edeti, zak aj se g r e , br ez da bi gledali v slo varje . - K ar se tiče tak o imeno vanih mašil , pra vzapra v pr ipor o - čamo , da se jih v bist vu pač iz og ibat e . - Č e ne ž elit e biti nejasno razumljeni, bost e ob v ezno mogli paziti na razlik e med glagoloma hot eti in ž eleti, pa tudi med moči in morati. - T r pnik naj bo iz og iban. - P omembno je , da v bogat em slo v ensk em besedišču zadanet e ustr ezno besedo in se ne pr e var it e . - V slo v enščini po znamo tudi na v ezno oblik o osebnih zaimk o v , zat o ne po zabit e na njo . - T r eba je razlik o vat med nedoločnik om in namenilnik om, drugače g r e vse sk upaj rak om ž vižgati. - H r vatizmi: V aljda jih ne smemo pr etirano uporabljati, k er k ao izgledajo g r do . - K ratk i sta vk i - pr ipor očamo? Ne! Običajno so g r di. Nerazumljivi. Čim manj! - Naučit e se pra vilno sk lanjati mno žinsk e samostalnik e , da ne bodo vsi mislili, da st e br ez mo žgan. Slovenščina, mila beseda naše matere, naj nam bo ravno tako draga kakor zemlja, na kateri je naša zibel tekla. A. M. Slomšek Planika O JEZIKU 19 VIKANJE – MALA ALI VELIKA ZAČETNICA? Vabila in uradna pisma P r edvsem v vabilih ali uradnih pi- smih, tudi pr ot ok olar nih besedilih, dostik rat zasledimo , da spor oče valec ob nago v oru uporablja osebne in sv ojilne zaimk e , k i so zapisani z v elik o začetnico: • V i/V as/V aše/V am/V ašemu it d . Najv ečk rat lahk o iz takšnega bese - dila začutimo poudarjeno spošt o va- nje , k i je namenjeno ogo v orjenemu posameznik u , dostik rat pa celo sk u- pini oseb . Velika začetnica in Pravopis I zraz e posebnega spošt o vanja, za- pisane s t. i. socialno v elik o začetnico , sicer do v oljuje tudi v elja vni P ra v opis , pr i čemer pr ipor oča pisanje z v eli- k o začetnico pr i mno žinsk ih oblik ah osebnih in sv ojilnih zaimk o v za drugo osebo (posameznik a), t or ej k o nek o - ga vik amo . Naspr otno naj bi se vse - k ak or iz og ibali rabi v elik e začetnice v pr imer ih, k o vik amo k olektiv , sk upino oseb , odbor , k omisijo ipd . Uporaba male in velike začetni- ce hkrati V vabilih zasledimo tudi pr imer e , k o se pr i vik anju v elik a začetnica uporabi zgolj na začetk u: • » V abimo V as …«, v nadaljnjem besedilu pa so izrazi vik anja zapisani z malo začetnico: • » V eseli bomo vaše udeležbe …«. Č e smo se odločili nek omu izk a- z o vati posebno spošt o vanje z pora- bo v elik e začetnice enk rat o zir oma na začetk u besedila, je pr ipor očljiv o , da smo dosledni in se izbranega načina dr žimo v celotnem nago v oru . P osebno razmerje lahk o glede na uv elja vljeno prakso pisanja poudar i- mo tudi br ez vik anja, npr . z v oščilom pr ijat elju , k i mu ž elimo spor očiti, da ga še posebej cenimo: • » Č estitam T i … » ali • »Ž elim T i vse najboljše …«. V erjetno ni tr eba posebej opo z or iti, da je tudi pr i slednjem pr ipor očljiva doslednost in uporaba ali v elik e ali male začetnice k ot posebnega izraza spošt o vanja pr i osebnih in sv ojilnih zaimk ih, k i nek oga nago varjajo , sk o zi celotno besedilo – vabilo , v oščilo it d . Kaj uporablja in priporoča veči- na jezikoslovcev? I zbira enega ali drugega načina spoštljiv ega nago varjanja je naj- v ečk rat le st var osebnega sloga pi- sanja. Uv elja vljena raba jezik oslo v- ce v sicer potrjuje malo začetnico . Č e se sprašujet e , zak aj vas v nek em vabilu niso vik ali z uporabo v elik e za- četnice , st e t or ej lahk o pomirjeni, saj t o ne pomeni, da vas tisti, k i vam je besedilo namenil , zat o k aj manj spoštuje . K ot v elja t o , da dandanes tudi od- nosi v poslo vnem sv etu niso v eč tak o t og i in se ljudje ne glede na nadr e - jenost/podr ejenost polo žaja tudi v službah v eč str ogo ne vik ajo , lahk o pra v tak o r ečemo , da raba v elik e za- četnice pr i vik anju v pisani besedi vse bolj izg inja, vsek ak or pa ni ob v ezna o zir oma pr edpisana. V elik o pomemb - neje se je pr i izražanju vljudnosti tak o v go v orjeni k ot v pisani besedi sicer dr žati t ega, da ne uporabljamo t. i. polvik anja – še v est e , k aj je t o? MOJEMU DEDKU žIVEL BOŠ VEČNO Vse se je začelo, ko si se pred 16 leti skrival pod odejo, medtem ko so meni doktorji in sestre pomagali na svet. Nisem še niti shodila, a že smo mi trije v starem Opelu osvajali svet. Od igranja briškule, kopanja v Sto- breču, prepevanja Grdovića, do vsa- kodnevnega smeha…vse preveč je teh nostalgičnih spominov…. V vseh teh skupnih trenutkih sta osvojila moje malo srce in si zaslužila titulo „moj najboljši prijatelj“, čeprav mislim, da je premalo, iščem nekaj še lepšega, bolj vzvišenega, morda zla- ta medalja za „najbolj zlato babico in dedka galaksije“ . Vidva sta me oblikovala v to kar sem, v osebo, na pol sta podelila va- jine osebnosti, vse tisto najboljše sta meni podarila. Za vedno bom čuva- la dedkovo podeljeno polovico duše, značaja in srca, a naprej živela s ba- bičino, kot stena močno polovico, ter si srčno želela, da bo takšna še dolgo z mano. Toliko pozitivnega, toliko smeha in radosti sta prinesla v moje življenje in meni pokazala in dokazala, da ja ta svet okoli mene prečudovito, čarobno mesto. Če bi bili vsi ljudje takšni kot vidva, bi bil takšen tudi cel svet. Vnukinja Tina Raguž Mislite, da sta obe moji? Ne gre vse peš. Moja je!!! Niso Bačvice, ali "paše" ... Kjub savni, pesmi predane. Izberi ljubezen! Pozdrav fotografskemu mojstru Josipu Pelikanu. Vinska kraljica je izbrana! Cvetoče Celje Vse o vinu, vse o trti. Na zdravje, šole je konec! Naša korajžna Olga je "na konju"!