Lelo XI V.b.b. Dunaf, dne 25. novembra 1931 Sl. 47 KOROŠKI SLOV Naroča se pod naslovom: „Koroški Slovenec", Klagenfurt. Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100’—. Naša soseda Madžarska. Tudi Madžarska preživlja težko gospodarsko krizo. Dušljivo politično ozračje se je zgostilo po vsej zemlji in brezupnost, prevara in bridkost je napolnila duše madžarskega ljudstva. V mestati in na deželi vlada mir, sumljiv mir, vsiljen z izjemnim stanjem, ki je potlačilo vse izraze ogorčenosti nad vladnim režimom, da bi svet ne spoznal pravega mišljenja madžarskega naroda. Pod tem dozdevnim mirom pa vre kot v kotlu in je pripisati samo obsednemu stanju, da nezadovoljstvo naroda še ni prišlo do izbruha. Vsesplošno nezadovoljstvo je prišlo .do izbruha 4. nov. ob otvoritvi parlamenta. Samo v parlamentu more govoriti narodni poslanec odkrito. Opozicija je zahtevala, da se stavi grofa Bethlena, ki je Madžarsko 10 let tako vladal, da stoji pred bankrotom, pred sodišče. Bethlen je vladal brez parlamenta s trideset-članskim odborom, katerega naloga je bila, da je sklepal o prehodnih odredbah, kakor o zvišanju in novih davkih, o znižanju mezd, najemanju novih posojil in omejevanju gospodarske svobode. To je moralo privesti do padca grofa Bethlena, ki se je umaknil šele potem, ko ni videl več izhoda. Madžarska državna banka je prazna, ljudstvo je izčrpano in kaj je preostalo drugega, kakor da išče država novo zunanje posojilo. Pri tein je bil Bethlen še tako predi zen, da je zaprosil Društvo narodov, naj izvedeniški odbor preišče državne finance in ugotovi, da so zdrave. S tem bi bila ustvarjena podlaga za novo posojilo. Poročilo izvedencev Društva narodov pa je za Madžarsko naravnost porazno. Gospodarski krogi smatrajo dan, ko je bilo poročilo objavljeno, za črni dan v zgodovini Madžarske. V poročilu se v lepih besedah čita, da je Bethlenova vlada podpirala iredentistična društva z državnim denarjem, časopisno propagando, tajna udruženja z vojaškim obiležjem, žandarmerijo in policijo v posebni meri, da je uporabljala država inozemska posojila v neproduktivne svrhe, da se je proračun zelo povišal in da so dolgovi še enkrat tako visoki nego pred petimi leti. Dalje ugotavlja poročilo, da je Madžarska v teku zadnjih petih let vse inozemske terjatve plačevala z novimi posojili. To je gotovo slabo priznanje. Vlada je razsipala denar, kakor da bi bila Madžarska kaka velika država. Skupni dolgovi Madžarske znašajo 4094 milijonov Pengov. Samo za obresti mora Madžarska plačevati letno 300 milijonov pengov. Zlata zaloga Državne banke se je od 13. decembra 1930 do 30. septembra 1931 skrčila od 230 na 112 milijonov. Izvedenci v svojem poročilu ne govorijo o kakem novem posojilu, pač pa svetujejo vladi, da naj zniža proračun za 100 na 800 milijonov pengov, da naj na vsak način spravi v ravnotežje trgovinsko bilanco in naj morda izroči izkoriščanje rudnikov in druga državna podjetja zasebnikom. Tuje valute naj porabi za plačevanje obresti in odplačevanje dolgov. Vlada pa pravi, da obresti in kratkoročnih dolgov ne more vrniti in da je potreben odlog plačil. Državni proračun se na noben način ne more znižati na 800 milijonov. Tuje valute pa rabi za nabavo sirovin, ki jih potrebuje madžarska industrija. Sicer pa so vsega krive mirovne pogodbe in svetovna gospodarska kriza in se Madžarska ne bo prej opomogla, dokler se te ne revidirajo. Ta izgovor je jalov. Dalje se vlada sklicuje na visoko število upokojencev, ki jih je morala sprejeti po svetovni vojni. Kakor Avstrija, mora sedaj tudi Madžarska trpeti za svoje grehe pred vojno. Vsa najboljša in najvišja mesta v Avstro-Ogrski so imeli zasedene nemški ali madžarski uradniki in je popolnoma pravično, da so šli nazaj odkoder so prišli, ker v nasledstvenih državah so nepotrebni. Je kaj umljivo, da so nacijonalne ; države vse tuje uradnike zapodile in postavile na njih mesta svoje ljudi. Kai^ly, ki'lB^^pariamentii proti pričako- vanju zagovarjal Bethlenovo politiko, bo imel izredno težko stališče. Ljudem so se odprle oči in bo mogoče vzdržati mir le z izjemnim stanjem. Zdi se, da se na Madžarskem svetli in da je tvorilo to zasedanje parlamenta začetek likvidacije preteklosti. Gotovo pa je tudi, da se bo kriza na Madžarskem še poostrila in smo lahko radovedni, kakšen izhod bo izbrala Karolyjeva vlada, da reši državo iz tega položaja. Skrb za šiling. Ureditev državnega proračuna. - Državna uprava in nezadovoljnost kmetov. Vedno več jih je, ki vprašujejo, kaj bo s šilingom. Ali je varen ah bo padel? Prvi te vpraša s skrbi polnim obrazom, na drugem zopet vidiš, da upa na čase, kakršni so bili po vojni. Kdor si je tekom zadnjih sedem let nekaj pri-štedil. se sedaj boji za svoje prihranke; oni pa, ki so v dolgovih, upajo, da bodo zopet lahko vse poplačali z ničvrednim papirjem. Nevarnost preti predvsem od strani države. V našem narodnem gospodarstvu se kaže vsesplošen propad. Državno gospodarstvo pa je seveda v najtesnejši zvezi s celim narodnim gospodarstvom. Saj država vendar krije svoje izdatke z davki in drugimi javnimi dajatvami. Ker pa se vsem slabo godi, stalno nazadujejo dohodki države. Vcdiv manj davkov prihaja v državne blagajne. Naša zunanja trgovina počiva, vsled česar se krčijo carinski dohodki. Na drugi strani pa se državni izdatki nikakor niso zmanjšali. Država tedaj več izdaja, nego bi ji dovoljevali njeni dohodki. Tako bi se nekega lepega dne lahko zgodilo, da bi bile državne blagajne prazne. Država ne bi mogla izplačati svojim uradnikom plače. Tudi za druge državne izdatke ne bi bilo denarja. V takšnem položaju obstoja nevarnost, da država pusti tiskati vedno nove bankovce in ti so vedno manj vredni, 'kakšen razvoj je treba preprečiti. Zato se mora nujno spraviti državni proračun v red. In s tem vprašanjem si menda avstrijski politiki sedaj belijo glave. Državni proračun je v redu, ako dohodki krijejo vse izdatke. Če so izdatki previsoki, je mogoče dvojno: da se zvišajo dohodki, ali pa se izdatki znižajo. Kakor je danes položaj, na zvišanje davkov seveda ni misliti. Vendar so na Dunaju sklenili dva nova davka: krizni davek in davek na samce. Mnogo dohodkov seveda oba davka ne bosta prinesla. Glavne važnosti je torej vprašanje, kako naj se znižajo izdatki. V ta namen so državnim uradnikom in nastavljencem znižali plače, in sicer stopnjema za 6 do 10 odstotkov. Prerešetava se še na-daljno vprašanje, kako naj se sploh naša uprava na novo uredi, da bi se zmanjšal upravni aparat in bi se s tem dosegli znatnejši prihranki. Splošno prevladuje optimistično mnenje, da se bo težka naloga posrečila, da bodo v pri-hodnjem letu vsi državni izdatki kriti. Ker ni upati na nova inozemska posojila, bo pač treba povsod štediti. Še bolj lahkomiselni pa so kar brez strahu in pravijo, da nam bo v resnem; trenutku že prišla pravočasno pomoč od zunaj. Saj so bogate velesile zainteresirane na tem, da se v srednji Evropi ohrani red in mir. Od strani države torej šiling ne bi bil ogrožen. Tudi vse prilične politične stranke zastopajo mnenje, da naj se vrednost denarja na vsak način obvaruje. Posledice padca bi bile mnogo hujše nego v povojni dobi, zakaj danes smo v veliko večji meri zadolženi v inozemstvu in sicer država kakor tudi zasebna podjetja. Te dolgove pa bi bilo treba na vsak način plačati z zlatom, oziroma polnovrednim tujim denarjem. Padec denarja bi nadalje povzročil, da bi bili uničeni vsi dosedanji prihranki ljudstva; bojijo se ga tudi nastavljene! in delavci, ki so zaposleni. Če denar pada, je plača, ki jo dobi uradnik v začetku meseca, čez teden polovico manj vredna; uradnik je torej v vedni stiski. Iz teh sličnih razlogov je večina za to, da se o-lirani vrednost denarja. Oglašajo pa se tudi glasovi, ki so odkrito nasprotnega mnenja. Zahtevajo, naj pride več ] denarja v promet, kar bi seveda znižalo njega j vrednost. Posebno iz kmečkih krogov se oglašajo slične zahteve. In zdi se nam, da to niso samo posledice demagoštva. Te zahteve imajo svoj vzrok, ki ga bo treba premisliti in upoštevati. Gotovo bi bilo krivično, da bi se z inflacijo okoristili vsi oni, ki so se lahkomiselno zadolžili, in to na stroške onih, ki so si kaj malega prihranili. Toda oglejmo si zadevo še od druge strani1. Uradnikom so znižali' plače, toda ne znatno. Nižjim za 6, višjim za 10 odstotkov. Kaj pa je s kmetom? Pred letom je morebiti stoječ les v ravnini še lahko prodal za 24 S kubični meter, letos pa dobi kvečjemu še 12 S. In tukaj so varčevali celi rodovi, preden je ta les dorasel, sedaj pa je kmet izgubil kar polovico tega premoženja. Teleta so imela druga leta ob tem času ceno 1,60 do 1,80 S, sedaj pa komaj 1 S, Isto je pri goveji živini in pri vseh kmetskih pridelkih. Cene so padle za 40 do 50 odstotkov. S tem se uničuje kmetsko premoženje. Zakaj? Ker ima kmet za polovico manjše dohodke, izdatki pa so ostali isti. Glavno vlogo igrajo pri kmetu davki in ti so ostali docela v prejšnji višini. Kaj se pravi to? Da kmeta državni aparat kar naenkrat polovico več stane nego prej. Poglejmo pa pri višjem uradništvu. Ako> so dvornemu svetniku znižali plačo od 1000 S na 900 S, se s tem položaj čisto nič ni poslabšal, ker z 900 S še vedno lahko sijajno izhaja. Kmet pa se obupno bori za obstoj, grozijo mu vsak čas eksekucije. V resnici pa dvorni svetnik sploh ničesar Pri revmatičnih boleznih, bolečinah v členkih ir: sklepih, kakor pri glavobolu učinkujejo Togal-tablete hitro in zanesljivo. Popolnoma neškodljivo. En sam poizkus prepriča! — V vseh lekarnah. — Cena S 2,40. 5/6 ni izgubil, niti onih 100 S ne, ki so mu jih odtegnili, ker za več kot 10 odstotkov so tudi cene padle, posebno pri živilih. Uradnik torej s svojo zmanjšano plačo isto kupi ko prej, medtem ko je kmet izgubil polovico premoženja, zato mu pa njegovo breme niso zmanjšali niti za spoznanje. Kaj čuda torej, če so kmetje nezadovoljni. Ta primer — in našli bi jih še več —- nam jasno kaže, da ne uničuje samo inflacija ljudsko premoženje, ampak tudi pomanjkanje denarja rodi iste posledice. Razlika je samo v onih, ki so prizadeti Če je denarja preveč, da njega vred- nost pada, izgubljajo oni, ki imajo svoje premoženje naloženo v denarju, ki služijo denar; ako pa ga je premalo, izgubljajo oni, katerih premoženje je naloženo v različnem blagu, če so primorani to blago prodajati za denar in plačevati j svoje obveznosti v denarju. Če so torej kmetski pridelki v denarju naenkrat za skoro polovico manj vredni, bi se morala zmanjšati tudi denarna plačila kmeta za polovico. Ti vidiki naj bi se upoštevali tudi pri ureditvi državnega proračuna. Če boi kriza vladala dalje, bo treba resno misliti na jako znatno znižanje davkov. Državni aparat mora postati cenejši. Bavijo se sicer z reformo uprave, toda kako! Rajše odpustijo 10 nižjih uradnikov, kot pa enega višjega. Število visokih uradnikov po ministrstvih je postalo mnogo višje nego je bilo ! v stari Avstriji. Tu bo treba začeti! Pretirano varčevanje na nižjih mestih prinese škodljive posledice za ljudstvo. Na Dunaju imamo na obilico dvornih svetnikov, ki bi jih brez najmanjše posledice lahko pogrešali. To uvidevajo vsi. Toda ti visoki gospodje imajo moč v rokah in nihče se ne upa začeti pri teh gospodih. Toda če na vodilnih mestih ne bo uvidevanja, se bo uresničila beseda, ki jo imajo danes že mnogi na jeziku — prišla bo železna metla in temeljito pometla z onimi, ki niso hoteli slišati udarcev dvanajste ure. Vsenemci in krščanski socijalci. Krščansko-socijalni listi že dolgo trdijo, da je kriv dr. Scho-ber, da Avstrija ne dobi posojila, ker je dal pobudo za carinsko zvezo in je pristaš združitve z Nemčijo. Sedaj so poslali vsenemci krščanskim socijalcem spomenico ultimativnega značaja, v kateri zahtevajo, naj krščansko-soci-jalno časopisje takoj preneha s svojimi vsakdanjimi napadi na dr. Schobra in na druge zastopnike vsenemške stranke in gospodarskega bloka. Nadalje naj krščanski socijalci prenehajo z legitimlstično zunanjo politiko, ker gre tej politiki za federacijo z Madžarsko, drugače izstopita ministra Schober in Schiirff iz vlade. Odgovor hočejo imeti vsenemci do 5. decembra, kateri dan se sestane kongres vsenemške stranke. Dunajski listi pišejo, da je dogovor med krščanskimi socijalci in madžarskimi legitimisti že sklenjen. Da bi se kršč.-soc. pri teh razmerah javno izrekli za priključitev, je malo verjetno, ker bi tako protifran-cosko stališče državi le škodovalo. Ni izključeno, da pride v kratkem do vladne krize. Krščanski socijalci se lahko vesele, če se otresejo stranke, ki ima samo mandatarje, a nič vo-hlcev. Gospodarsko zbiižanje med Francijo in Nemčijo. Obe vladi sta sklicali skupen nemško-francoski gospodarski odbor, ki je razpravljal pretekli teden o medsebojni konkurenci. Lavai je naglašal, da bodo uspehi velike važnosti za proračune obeh držav, če preneha nepotrebna konkurenca v transportnem prometu ua suhem, na morju in v zraku. Glede reparacijskega vprašanja ostane Francija vsekakor v okvirju Youngovega načrta. Francoska vlada nikakor ne misli na to, da bi dala Nemčiji kakršnakoli posojila. Sicer pa so za to potrebne vsote tako velike, da jih Francija nikakor ne bi mogla dati. Ob zaključku je komisija ugotovila, da se kaže že pri sedaj proučenih predmetih upanje za uspešen razvoj nemško-francoskega gospodarskega sodelovanja. Komisija je soglasno priznala, da naj se to delo nadaljuje s stremljenje,m, da bi imeli zastopniki pri vsaki priliki pred očmi ceIotno~rešitev vprašanj, kakršna bi bila zp reorganizacijo evropskega in svetovnega gospodarstva najbolj koristna. Izvoljene so bile 4 podkomisije: za ustanovitev in razvoj franeosko-nemških kartelov, za prometna vprašanja, za interesno skimnost v gospodarstvih obeh držav in za sodelovanje obeh: držav v inozemstvu. Nemci iti Poljaki. Predsednik Hindenburg je izdal odlok, s katerim ustanavlja posebni urad za takozvano „Osthilfe“. Na čelo tega urada je imenovan za ministra mesto dosedanjega poverjenika Treviranusa Schlange-Schoning, izrazit nacijonalist, ki je doslej deloval v pruskem Primorju. V zvezi s tem piše berlinski tisk, da nemška vlada pristopa s tem k oživotvorenju velikega naselitvenega načrta na celem obmejnem ozemlju in h končni ureditvi vprašanja, ki tekom zadnjih dveh let ni dalo zadovoljivega rezultata. Akcija naselitve prehaja s tem odlokom iz dosedanje kompetence pruske vlade v Izključen delokrog nemške osrednje vlade. Načrt germanizacije obmejnega ozemlja gre za tem, da se bo odredilo 500 milijonov frankov v to svrho, da se bodo poplačali hipotekarni dolgovi nemških kmetovalcev na vzhodu nemške republike. Drugii del načrta bi bil ta, da bi se odkupila nova zemljišča za naselitev, na katerih bi se naselile mase brezposelnih. Poljski tisk povdarja, da prehaja protipoljska akcija Nemčije s tem v nov položaj. — Kakor tukaj, tako tam. In Nemci se pritožujejo nad Poljaki, da iztrebljajo nemški živelj, ko dajejo sami najboljši vzgled. Volitve v hessenski deželni zbor so se vršile 15. t. m. in prinesle hitlerjancem veliko zmago, ki so se iz majhne stranke pretvorili v najmočnejšo stranko. Doslej so imeli samo en mandat, pri zadnjih volitvah pa so dobili 27 mandatov. Naj večjo izgubo beležijo soci jaki i demokraltje, ki so od prejšnjih 24 mandatov padli na 15 mandatov. Centrum je nazadoval od 13 na 10 mandatov, d očim so komunisti! pridobili 6 mandatov, tako da imajo sedaj v zbornici 10 poslancev. Tudi skoro vse druge manjše stranke so nazadovale. Vsled velikih zmag narodnih socijalistov in vsled vedno večjega nasilja, ki ga izvajajo pristaši te stranke nad drugimi strankami, se poraja enotna fronta proti njim. Odločnejši napram narodnim soci-jalistom je postal centrum in med socijalisti in komunisti obstoji že tajen sporazum. Indijska konferenca. Konferenca pri okrogli mizi, ki naj bi končnoveljavno uredila takozvano indijsko vprašanje, bi imela biti v kratkem zaključena in se raziti. Glavna naloga njena je bila, da določi novo ustavo za Indijo. Na eni strani se Indi, ki tvorijo večino indijskega prebivalstva, niso mogli sporazumeti z muslimani, na drugi strani pa tudi med zastopniki večine indijskega prebivalstva in angleškimi delegati ni prišlo do sporazuma. Indijci niso hoteli priznati enakopravnosti manjšinskih zastopnikov ter so vstrajali na stališču, da naj bodoči režim v Indiji sam reši manjšinsko vprašanje, d očim so se angleški delegati takemu naziranju proti vili in zahtevali, da se to vprašanje reši že na konferenci pri sestavi načrta bodoče ustave. Nato je več članov indijske konference prosilo Macdoaalda, naj on razsodi v manjšinskem vprašanju. Ghandi temu ni nasprotoval, vendar se postavil na stališče, naj rešijo svoja sporna vprašanja manjšine s sporazumom med svojimi zastopniki in drugimi člani indijske konference. Za tem je razpravljal Ghandi z bivšim indijskim podkraljem in državnim tajnikom za Indijo. Na podlagi teh pogajanj se je angleška vlada priključila stališču Ghan-dija, da vprašanja narodnih manjšin ni treba! rešiti po ustavi. Tako se bo konferenca nadaljevala in bržkone beležila uspeh. I DOMAČE NOVICE || Velika nesreča v Hodišah. V soboto 21. t. m. zvečer, malo po 7. uri, se je zgodila tu silna nesreča. Dva šoferja sta privezala k velikemu osebnemu avtu, ki redno vozi iz Celovca v Hodiše, v Hodišah majhen poškodovan avto slikarja Guthlerja v Celovcu, da ga spravita v Celovec, a na drugem avtu nista prižgala luči, tako da v temi nihče ni mogel videti, da je za velikim avtom na vrvi privezan še drugi avto. Ze nad vasjo Dvorec je neki posestnik iz Rjavca, ki se je izognil prvemu avtu, a ni vedel za drugega, komaj ušel nesreči. V Dvorcu pa pridejo nasproti trije z ga-rami in Ludvik Zwander, p. d. Kajžnik. Trije z garami se izognejo desno na njivo, Zwander pa levo. V trenutku, ko pelje veliki avito mlimo, zažene vzadaj mali avto v stran, zadene Zwandra tako močno, da ga vrže v breg, kjer nezavesten obleži. Malemu avtu se zlomi levo sprednje kolo, ga prevrže s tako silo, da šofer v njem zleti na njivo, kjer tudi nezavesten obleži. Oba ponesrečenca so takoj prepeljali v Celovec v bolnišnico, kjer je Zwander v nedeljo dopoldne umrl, ne da bi prišel k zavesti. Ko to pišemo, še tudi šofer leži v nezavesti. S smrtjo mladega Zwandra (38 let star) je zadel zavedne Slovence v Hodišah bridek udarec. Ludvik Zwander je bil duša vsega delovanja. Bil je predsednik izobraževalnega društva „Zvezda“, pod njegovim vodstvom je društvo narastlo nad 260 članov, z njegovo pomočjo smo zidali prostorni društveni dom, s svojo mnogostransko izobrazbo je prinašal 1 življenje v društvo, bil globoko veren in značajen, da je najbrž naše društvo prvo, ki je dobilo svoj društveni praznik in se ta vsako leto slovesno s cerkveno in izvencerkveno slavnostjo obhaja. S tem je društvo postavil na odločno katoliško podlago, na edino in najboljšo za vsako slovensko društvo na Koroškem. Le ■težko bo društvo nadomestilo grenko izgubo. Vzgled njegove požrtvovalnosti in značajnosti bo nam moral pomagati celiti rano. Ludovik Zwander je bil tudi duša slovenskih občinskih odbornikov, ki je dosegel, da je naša stranka vedno enotno nastopala v vseh položajih in si tako pridobila ugled stvarne in skrbne stranke, ki ima korist občine vedno pred svojimi očmi. Tudi tu ne vemo, kako ga bomo nadomestiM. Pri domači posojilnici je ravno letos postal podnačelnfk in vsi smo v njem videli bodočega načelnika, ker je bil v vseh podrobnostih poslovanja izvežban, kar si je pridobil z učenjem doma in na tečajih. S svojo izobrazbo je bil svetovalec vsej okolici, ne samo svojim, ampak tudi mnogim drugim, ki niso bili njegovega mišljenja. Najbolj ga bo v tem pogrešala njegova družina. Svojemu bratu je pripomagal do kmetije, ko je kupil Rajkovo pogorišče v Plešarki, tam vodil zidavo hiše in skednja; svoji sestri vdovi, ki ji je to jesen pogorelo vse, je vodil vso pozidavo, tako da sta hiša in hlev že pod streho. Tudi v soboto nesreče je prihajal ravno od svoje sestre. Bog mu bodi obilen plačnik za vse! Njegovi ženi in vsej Cvandrovi družini pa naše najiskrenejše sožalje! S svojo zavednostjo, značajnostjo in požrtvovalnostjo si je postavil v naših srcih spomenik, ki nas bo trajno vzpodbujal, da ga posnemamo in v njegovem duhu skušamo nadaljevati delo, ki ga je v tako obilni meri vršil med nami. Na njem vidimo, kako lepe sadove prinaša zvestoba do vere naših očetov in do jezika naših mater, zato vztrajajmo v tej zvestobi! Spomin na Ludovika Zwandra naj nas podpira v tem! V spomin na č. g. Vastela. Dne 22. nov. je minulo 20 let, odkar je bil v Št. Vidu ob Glini pokopan nepozabni č. g. Franc Vastel, doma iz Lovank pri Dobrli vasi, nazadnje kaplan v Prevaljah, kjer si je pri sprevidenju bolnika nakopal smrtno bolezen. — Spominjamo se gai, ker smo v njem spoštovali enega svojih najboljših in pričakovali v njem moža, ki naj bi bil s svojo visoko izobrazbo in globoko ljubeznijo do slovenskega naroda na Koroškem voditelj svojega ljudstva. Kot dijak in bogoslovec je bil vedno najboljši učenec, najbolj pa je razkril svoje zmožnosti kot predsednik slovenske akademije v Celovcu, ki je pod njegovim vodstvom nadaljevala vzgledno delo č. g. Rožmana, sedanjega prevz. g. knezoškofa v Ljubljani in tako pripravljala vse člane na delo med svojim ljudstvom. Koliko vzpodbude so člani dobili v akademiji pod tako spretnim vodstvom, to se čuti še sedaj po dvajsetih letih povsod, kjer člani delujejo. Vse je ožarjevala in vzpodbujala globoka zavest, da je rešitev našemu narodu le ozka zveza z vero in domačo hišo. Tako je ostalo do danes. Zato vzpodbujajmo se na spominih svojih najboljših, da vztrajamo v delu za svoj narod po njihovih navodilih. Le ozka zveza z vero in domačo hišo nam bo dajala moč, da se borimo za svojo mladino dotlej, da ji priborimo vzgojo, ki jo začnejo starši v domači hiši, a jo potem šola ubija, namesto da bi jo nadaljevala: vzgojo na verski in narodni podlagi. Duh č. g. Vastla naj živi med nami! Izpred sodišča. Pri invalidnem uradu v Celovcu je bil nameščen višji računski revident Adolf Zanki. Študiral je gimnazijo in tri tečaje ekspertne akademije. Ima ženo in otroka. Plače je imel prej 410 S, stranskega zaslužka 110 S in še invalidno rento, da je prišel skoro na 700 S na mesec. Sedaj dobiva še 380 S na mesec, od katere vsote se odtegne 180 S za 'kritje poneverjenega denarja. Imel je opraviti z nakazili denarja invalidom in je pril tem nakazoval denar tudi drugim osebam za svojo osebo. K dotičnim osebam je šel potem po denar in ga porabil zase. Državo je s temi manipulacijami oškodoval za 5988 S; nekaj je že odplačanega, ostala pa je še vsota 5228 S. Denar je potrošil za razna potovanja na Dunaj itd. Na goljufijo se je prišlo slučajno. Zanki se je pred sodnijo zagovarjal s tem, da se je poneverb zavedel 1 šele v norišnici, kamor so ga poslali v opazo- vanje. Zdravniki so ugotovili, da je sicer dedno obremenjen, ra pa duševno bolan ter za svoja dejanja odgovoren. V preiskavi v raznih norišnicah je bil celo lete. Med vojno je bil častnik in desetkrat operiran. To ga je živčno uničilo. Kljub temu je bil obsojen na 8 mesecev ječe in v povračilo državi napravljene škode v znesku 5228 S. Duhovniške vesti. Investiran je bil na faro Št. Peter na Vašinjah č. Josip Wutte, dosedaj Provizor v Slovenjem Plajberku. Provizorjem so bili imenovani : č. Josef Jakolič za Št. Tomaž pri Celovcu, Luka Oizinger za Kazaze in Josip Boštjančič za Slovenji Plajberk s so-oskrbo župnije Ljubelj. Razpisane so naslednje župnije: Suha do 26. novembra, Mohliče do 3. decembra, Golšovo do 10. decembra in Kazaze do 24. decembra. Korupcija pri celovški cestni železnici. Občinski svet je sprejel 8. marca 1929 v začasno službovanje pri cestni železnici inž. Nagele. Mesečne plače je imel 900 S in prosto stanovanje. Po zložitvi elektrarne s cestno železnico je dobil inž. Nagele migljaj, da mu bo ta služba bržkone odpovedana. Dne 13. oktobra se mu je služba odpovedala in 10. novembra je bil iz službe odpuščen, ker je dobila občina njegovo korespondenco v roke, iz katere so razvidne Kotove nepravilnosti. Že dolgo se je govorilo o njegovem sumljivem zasebnem življenju, vendar mu kaj nepoštenega ni bilo mogoče dokazati. V januarju letos je naročil brez sklepa u-Pravnega sveta tri vagone dobovega lesa v vrednosti 10.000 S, ki pa ga je cestna železnica kljub temu prevzela v uporabo. Dalje se je na svojo pest pogajal z neko firmo za nakup avtomatične telefonske naprave. Inž. Nagele si je naenkrat vzel dopust in se ni več vrnil. Baje se nahaja že v Turčiji. Občina celovška utrpi škodo 8000 do 10.000 S, če bo morala prevzeti naročeno telefonsko napravo. Kar se tiče dru-Kih dolgov pri občini, se bodo krili z odpravnino in plačo. Menda je zapustil tudi visoke zasebne dolgove. Tcgal tablete so hitro in najuspešnejše sredstvo Pri revmatičnih, protimskih ;in živčnih bolečinah in glavobolu. Velika priljubljenost Togala sloni na mnogih izbornih uspehih, ki so jih dosegli z njim številni zdravniki in klinike. Toga! raztopi scalmično kislino in deluje vsled tega direktno na koren bolezni. Pomirjujoč učinek Togala tudi dobro de'uje proti nespečnosti. Št. Tomaž pri Celovcu. (Cerkveno.) Po dveletnem upravljanju nase fare je nas zapustil č. prov. Rampič. Kako težko se godi v takem slučaju vernikom v slovenski fari, je pokazal naš slučaj, ko smo bili skoro že leto dni brez vsake pridige. In če je prišel advent ali velika noč ali kak drug čas za sprejemanje zakramentov, se je vedno moral poklicati slovenskega iezika zmožen duhovnik. Dolga leta prej smo bili deležni farani pridige vsako nedeljo in praznik. Zato smo se sedaj vpraševali, kako dolgo bomo še brez duhovnika, ki bi bil zmožen našega maternega jezika. Kar ljudje pomnijo, je bilo v cerkvi slovensko petje. Tudi to je hotel izpodriniti in sam vežbal ženski nemški pevski zbor. Otroke v šoli je učil seveda samo nemški molit. Vse to m še marsikaj drugega je napravilo na vernike slab vtis. Ni se zato čuditi, če Prehaja ljudstvo v protiverski' tabor. Vovbre. (Zavijanje resnice.) Dopis v našem listu z dne 28. Oktobra je v živo zadel. Dopisnik >