506
o. H. Šalamun: Ptuj.
Poleg nebrojnih romarjev je prišlo tudi 34 procesij z dušnimi pastirji ter so ta teden polnili ulice, trge in cerkve starodavnega rimskega Petovija. Veličastno je bilo gledati te procesije, ki so imele kot kras veliko število belo oblečenih in venČanih devic — nekatere do 400 — in so štele na tisoče vernikov. Pri teh procesijah  se  je   Čutila   moČ   katoliške vere,  se je
*<t#
Florijanski trg v Ptuju.
videlo veličastvo cerkvenih naredeb, kazala se je velika pobožnost Slovencev. Molitve in pe-vanje pobožnega ljudstva in veličastno donenje zvonov je delalo vtisek, ki se ne da popisati. Vsi, ki so gledali mimo idoče procesije, bili so do solz ganjeni in še sedaj le s solznimi očmi pripovedujejo o tem. Gez vse ganljiv pa je bil prihod Častnega korarja in župnika pri svetem Marku, g. Andreja Ledenika, v sredi svojih župljanov,   ki   je   došel   82-letni  starček med
majhnimi, nedolžnimi deklicami. Kakor so se zbirale okoli prvotne starodavne cerkve mlajše hčerke, tako je čvrsti starček med mladino na poseben način predočeval pomen praznikov.
Večer pred slovesnostjo, t. j. 15. rožnika, je bila Častitljiva, starodavna cerkev praznično ozaljšana. Velikim vratom so bile v kras tri vrste zelenih, s cvetlicami pretkanih, vencev in nad njimi napis z zlatimi Črkami: „In beneplacito Altissimi mille anni." (Eccl. 41,6.) Stebri v cerkvi so bili oviti z lepimi venci. Prižnica je bila pregrnjena z rdečim damastom, ki je bil obšit z zlatimi križi v znamenje vere, ki se oznanja z onega mesta. Pri vhodu v prezbiterij je viselo zgoraj iz nežnih cvetlic sešito znamenje vere, upanja in ljubezni. Na obeh straneh pa so visela lična pregrinjala iz rdečega blaga, z nekaterimi cvetlicami in zelenimi listi olepšana, ob jednem pa prozorna, tako, da se je skozi videl bogato olepšani marmornati veliki oltar z brezštevilnimi lučicami. V prezbiteriju je visel zelen venec, ki je v belem, podolga-stem Četverokotniku iz belih in rdečih cvetlic v velikih črkah imel Številko „tisoč", ter je na vsaki strani oltarja segal do tal. Pogled na to številko je bil veličasten, — nekak spomin, da je božje kraljestvo tu na zemlji nepremagljivo, v nebesih pa večno. Ko je bila cerkev pripravljena, zadoneli so v starem in temotnem zvoniku slovesno in veličastno zvonovi, in tako se je 15. rožnika od 6. do 7. zvečer pri vseh cerkvah velike dekanije jubilej naznanil z zvonenjem.
Po pol osmih zvečer so sprejeli   PtujČani višjega pastirja   se-kovske škofije, Romana Sebasti-jana, na Florijanskem trgu  s šolsko mladino   in   veliko množico ljudstva;  duhovnikov je bilo došlo 48. Po slovesnem blagoslovu je škof v krepkem govoru otvoril jubilej, imel drugi dan slovesno sv. mašo, popoldne večernice in tako poveličal svečanost. Druge dneve   v  tednu pa  je   služil   z obilnim sijajem  sv. maše  najstarejši  duhovnik, ki  je  bil tedaj v Ptuju.  Vsak dan je bila tudi slovenska pridiga.
A. ne samo veličasten je bil ta jubilej, ampak tudi   koristen   vernikom.   Po   35 mašnikov   je