Uredništvo (o gpraoniftra:
Maribor, Korošice ulice 6.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti wih dan od 11.—12. ure dopoid.
Tetefon št. 113.

Celo leto...........12	K
Pol leta ......	6	K
četrt leta.......... 3	K
Mesečno............. J	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.

Št. 1.
Maribor, dne 3 januarja 1910.
Letnik II.
Naša naloga.
S	to številko začenjamo drugo leto svojega obstanka. Leto, ki je za nami, je bilo polno veselih dogodkov, pa tudi bogato na vročih bojih.. Pomiaigaii smo izvojevati sijajno zmago naše stvari ob dežjelno-zborskih volitvah; stali smo ob zibeli mogočne organizacije Vseslovenske Ljudske Stranke; spremljali smo z pazljivostjo in ljubeznijo vsak, pokret naših somišljenikov na političnem, gospodarskem ,in izobraževalnem polju; odbijali smo nčjpad za napadom, ka je prihajal ali od naših nemških ali naših slovenskih neprijateljev; tudi sami smo napadali, kjerkoli smo opazili pri naših nasprotnikih ranljiva mesta, uvažujoč staro resnico,' ‘da je politika boj, in da se v boju ne prihaja ne z lakom, klakom in frankom, ampak z ostro brušenim orožjem.
Prepričani smo, 'da bi nastala za vse našfe organizacije občutna praznota tam, kjer je stal doslej naš list, ako bi nehali 'ga izdajati. Leto, v koje smo stopili, nam nalaga nove naloge, statvi do nas nove zahteve. Zato je tudi list, ki izhaja »večkrat ha teden, življenjska potreba naših organizacij.
Ce bo v zadnjem času ustvarjena politična situacija količkaj 'stalna, ne bomo imeli to leto, ki smo je ravnokar začeli, niti volitpv tv .državni, še manj pa volitev V deželni zbor. Temveč Časa bo preosta-jalo, da posvetimo svoje moči izpopolnitvi in poglobitvi delovanja naših organizacij.
Že najbližji čas bo pokaßal, da bo naša gospodarska organizacija intenzivno ter \ekstenzivno krepko nadaljevala svoje zapričeto delo. Zjadnje mesece preinMega leta se je v krogih, katerim je poverjena ta plat organizatoričnega dela, vrjo pri] pravljalo na to; da se zanesejo v naše gospodarski gibanje zopet nove oblike tor črtajo nojra. pota. Kje. je mir, tam umira vsaka organizacija! Kdor živi, giblje. Mi na Štajerskem nimamo lob strani djež in s tem tudi države, da bi najm Šli s ‘svetom in n ar jem na roko, ravno tem bolj pa moramo misliti na to, kako si naj sami pomagamo. Ne bomo z; marjaii, da Iri ne opominjali dežele in Sdržave na njuno dolžnost n apr am našemu narodnemu gospodarstvu, vendar to pa tudi slobodno izrazimo, da njuna brebrižnost ne bo naša smrt, Vemo, da je v našem narodu Še veliko razpoložnih sil za eksistenčni boj, in za svojo nalogo bomo Smatrali, da b«mo te sile budili in gojili.
Na izobraževalnem polju pa warn dela itak ne more zmanjkati. Kakor dozdaj bomo tudi zanaprej z veseljem in z vsem razumevanjem spremljali delovanje Slovensko krščansko-sooialne zveze in Ziveze slovenskih mladeničev. Dve organizaciji, za koji nas Zavidajo z bledimi obrazi naši nasprotniki.! Dolgo so metali na njiju blato in kamenje, toda zaman je bil napor, in sedaj v potu svojega obraza težkih korakov sopihajo za nami. Otročaji!! Mislijo, da je z oblikostno ustanovitvijo društva že vse doseženo, in ne vedo, da je duh, ki oživlja mrtve oblike, duh krščanstva, duh domorodne ljubezni in gospodarskega napredka.
Naše politične organizacije so imdle čudno sodo. Komaj ustanovljene, so morale po svoj krst v iharne boje. Za to pa tudi, kakor žejna zemlja po sžu; hrepenijo po mirnih časih,- da najdejo priložnosti Ta notranjo izpopolnitev.
O	naših zadačah glede vero in narodnosti nam ai treba govoriti. -To sta temelja, na katerih slone i'se naše organizacije li katera jim dajeta svoj značaj. Cim hujše se bodo nasprotniki zaganjali v te fundamente naše a tränke, tem silovitejši bo naš odpor. In v zadnjem času iz nasprotnega tabora streljajo rajši kot keda j poprej ravno na ta temelja, v zaupanju, da ne bo kmalu volitev , in da torpj pred ljudstvom ui treba & kri vati pravega obraza.
Pri vsem tem delovlanju in bojevanju je krvavo potreben list, kakor je -„Straža,* List 'zahteva od somišljenikov veliko žrtev. .Toda ker izpolnjuje svoje vzvišeno zvanje, žrtve niso zastonj, V prepričanju, da se razumevajo naše težke naloge, stopamo pred vse slovensko katoliško ljudstvo z vabilom, da postanejo v obilnem številu naši naročniki.
„Straža“ stane na leto 12 K, — za pol leta 6 K, — na mesec 1 K.
Politični pregled.
Izpremenjeni politični položaj.
Letošnje novo leto stoji pod vtisom izborne politične poteze, s katero je Slovenski klub spravil zavoženo (politično Situacijo v pravi tir, Citateljčm je vsa zadeva že znana, amp)ak radi njene zgodovinske važnosti in pa radi malenkostnega nasprotovanja naših liberalcch, ki iz same strankarsko zavisti nočejo pripoznati važnosti tega parlamentarnega
sklepa, je dobro; da spregovorimo o njej še kako besedo.
Dijžavni zbor bo dolo vaji. Pod tem vtisom je praznovala vsa politična javnost novo leta Poleglega je pa tudi jasno vsem, ki se le mal|o razumejo na naše parlamentarne razmere, d|a bo delovanje avstrijskega parlamenta od sedaj naprej baziralo na podlagi poštenih kompromisov med obema narodnima taboroma. Nemški veto, ki je imel tlosedaj odločujoč vpliv pri naši vladi, je zlomljen. Pot k pravičnemu razumljenju je odprta, To je dosegla dalekopotezna in energična taktika našega Slovenskega; kluba. Rekli bi lahko, da živimo preveč v političnem vrvenju notri in ne čutimo vlažnosti tega zgodovinskega političnega! koraka tako, kakor zahteva,
Poglejmo. Njemški radikalizem; pred katerim je trejjetata vsajk& naša Vlad d, /je sdrft.j OOemu delu nemških zastopnikov, ki so tolike pošteni in toliko dalekovidni, da so spoznali, da je bil dosedanji položaj nevzdržljiv, je sedaj omogočeno napraviti s Slovani premirje, ki bo trajne koristi z^K miren razvoj posameznih avstrijskih narodov in tudi cele države. Strah, ki so ga imeli pred .agitačno silo narodnih fraz (ražnjih! Wplfov, Wasfcüanov in Mapkjov, je izgi-
nil.	Podlagla za pravičen naroden kompromis je dana. In pri tem ne smemo (pozabiti, da je to zasluga naših poslancev, ki naj gir^lo v novem letu naprej po poti, na klateno so tako krepko stopili,
(Mi vendar ne zahtevamo nič drugega, kakor enakopravnost. Nadvlado Nemcevi z vso odločnostjo in pravico zavračamo, .Njihovih zgodovinskih zahtev o premoči, njihovih sanj o visoki kulturi ne pripozna-vamo. Mi smo samostojen, izobražen in probujen narod in si hočemo svojo usodo sami odločevati. Hlap-čevsta smo se do grla nasitili in onim, kateri od nas skromnosti in ponižnosti zahtevajo, povemo, * da so za svoje, „zgodvinske pravice* z gospodarskim ojačenjlem, že preobilo poplačani. Vsi pošteni Nemci to spoznavajo in bi bili že poprej sklenili z nami premirje, ako bi se ne bali svojih v zgodovini živečih sonarodnjakov. Tem gospodom je naš Slovenski klub izvil njihovo orožje iz rok in na ta način omogočil poštene in pravične kompromise. Več pa mi tako ne zahtevamo.
Da vsa ta naša razmišljanja niso brez podlage, je jasno vsakomur, ki le nekoliko jčita dnevno časopisje. Vsi listi imajo rv tem smislu se glaseča novoletna premišljevanja.
Strogi sodnik.
Bili bo hudi časi na Sedmo|^ajŠkem.
Kdorkoli je imel zdravi rpki, zdravi nogi, zapuščal je domače ognjišče, da se udeleži neizgledno obupnih bojev; kajkCršnih nam povesttnica ni- prej, ul poznej ne more naMesti,
Nikdo se ni podal siljen ,v boj, prostovo-jno je šel vsak. Vsakdo se je čutil nesrečnega, ako je mo-jtal ostati drinla, preživeti čas, mesto bi si z drugimi ^ehl slavo.
Letopise! prafvijo, da sie je tedaj hotel Seidmo-graški izdat vek narediti. Ce pročitamo orumenele liste, na katerih so popisani oni časi, do kraja, in ako odložimo debelo knjigo, si nehote ‘mislimo: Oj, to so bili lepi Časi!	;
Dokaj Čudnih, nenavadnih povesti je ^isatnia v onem času, da jih komaj verjeti zamoremo. Mnogo jih je Šaljivih, da se mora Čitatelj razčesnit od smeha; a dosti zopet žalostnih, da bridko bol navdaja src», ko je pročitamo. _	r
Dragi čitatelji, hočem vam pripovedovati eno izmed žalostnih.	.
1«) , ;; !. , . ' -Hrabri vojaki sede krog visoko plopujočega ognja. Vsi se nam zde veseli, da so zabili krvavo bitih, drago plačano zmago, Mojo sa Bi pri boje vali 8anesu
Koliko se je prelilo krvi, koliko hrabrih Jova ttiknr manjkaj med njimi . . . včeraj Še veseli, polni zmagovalnih upov v prijateljskem krogu, a danes jih že krije hladna gomila; lei heotesan lipov križeč znoči kraj, kjer so padli? ;:',v	■
Stari general prispe sedaj med vesele bratce. [Vsakdo se spominja dne, ki je starcu zadajal rane, ko sta mu v nagljutejši bitki padla dva vrla. krasna In krepka sinova na eni strani, le najmlajši sin Laszlo Še mu je ostal.
Komaj povjeljnika zapazijo, je že vse hitro na
Decal, pravi stari general, ko pride bliže, nocoj mi spite le z enim očesom, z .drugim pa pazite; tepeni vrag se bo maščeval. Lahko noč!
Vojaki se zopet vsedojo k ognju; a stari general se poda v Šotor, sede k mizi, ter razprostre pred Se ogromni zemljevid, gleda ga dolgo, ter s prstom sledi progi; naenkrat se ustavi, globoko se zamisli; važno, strategično mesto je gotovo moralo biti tamkaj,
Ne dolgo, mu vstopi sin — stotnik Laszlo,
(	— DČe, baterije so nastavljene, poroča.
—-r Rad bi te bil stavil *za pokrovitelja; a v eni Mri ihoraŠ odriniti, obideš vraga!
Dobro, pripravljen sem!
—1 »Sin moj, pozor ! Preplelzal bodeš ono pogorje had našim taboriščem; ko preplaiziš gozd, obrni se v dolino, prekorači Marošo — voda ni globoka)— iti od jodi splažiš se po jarku, vragu za hrbet. — Dolgo bodeš koračil po slabi poti; a biti mora, Čuješ Laszlo, biti mora! Na slednji Čin! Ce sovražnik nič ne prične jutri, poprimjem ga Sam. Da si pripravljen na prvo znamenje!
— Nič se ne bodem mudil in točno bodem, na odkazanemu kraju!
Načeloval bodeš dvema Četama konjenikov, iim bm.Krim dečkom. moiemu iedru: ako jim
korajžnim, bralnim dečkom, mojemu
je načelnik kavelj, jgrodo »za njim Še v peklenski ogenj.. Zmagati moramo v ti batM, usoda domovine je odvisna od nje.
— Bodi brez skrbi, oče, jaz zadostim svoji
dolžnosti, >—• A sluga mi je rekfcjl, jda so cfošh neki listi s a g
—	Eden za te, Laszlo. Ce se ne motim, je rokopis tvoje Žene, Tamkaj v torbi je!
Kapitan Laszlo urno vazpečati list In jame čitati. Cim dalje Čita tembolj se mu mrači ljepo, moško lice, in ko dokonča, |se tau iz prs izvije težak vadih,:
i— Kaj resen si postal, Laszlo, si dobil gotovo kako bridko poročilo?
—	Kar šle tiče mene, pač najbridkejše. Marjeta mi piše, da je hudo bolna, in da se boji, da kmalu ne sklene. Zarota me, naj po sprejemu pisma, takoj prihitim k njej!
Stari general ne zavrne drugega, nego:
-- Uboga dobra žena!
—	Da jo izgubim, da mi umrje, ne da bi jo Se kdaj videl v tem Življenju!, vzdihne Laszlo potrtega srca. — Oj, oče moj! Kako krivična je osOda preti meni! Vedno hitreje pobira mi one, katere najsrčnejše ljubim» ki so toliko dragi mri dašv mojemu sreni;
A oče ne Zavrne ničesar «a te besede, kaker ne bi čful sinovega govora; in v novo jame iskati po razprostrtem zemljevidu.
—	Ko sem slednjič si Jo na prsi pritisnil, dan
nsa dan se spominjam, s kako ganljivimi besedami se je bila tedaj poslovila, Opasaje mi meč, dejala mi je: Vojni Bog naj te varuje, vihti meč vedno prav častno!	:!
—	Bog jb dosedaj Še vedno uslišal prošnjo tvoje Žene, sin moj !
—	Dj, OČe, srce mi poči, Če izgubim to drago bitje. c
-v-;..-.A stari oče zamrmra tiho:
moj sin, ubogi moj sin!
„IGrazer (Tiajgblatt“ v svojem uvodniku opozarja na važen dogodek v starem letu, 5d se je zgodil s spremembo državnozborskega poslovnika.
Poslanec Markhl pa v ravno tem 'listu toži, da. mu je silno težko voščiti pod vtisom zadnjih parlamentarnih dogodkov srečno novo leto. Edino upanje, da se geslo: „Avstrija mora biti slovanska, ali je pa sploh ne bo:“, ne uresniči, ga nekoliko tolaži. Komu bi se ne smilil gospod Marckhlj? Mi imfamo usmiljeno srce in prav zelo čutimo njegovo žalost.
„iTiagespost“ ima širokavezen (članek, ki je tudi očividno pisan pod uplivom dr, Krekovega predloga,
„.Reichspost“ tudi zaznamuje za nadaljni razvoj naših notranjih razmer tako važni predlog v svojem poročilu o pomembnih dogodkih preteklega leta.
(Baron Bienertli odlikovan.
Cesar je podelil ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu veliki križ Leopoldovega reda.
Ebenliocliove novoletne misli.
V „Reichsposti“ priobčuje bivši minister Ebenhoch zanimiv članek, v katerem razmotruje o nalogah parlamenta v novem letu. Poslušajmo: „Dela v novem letu bo veliko. Finančne razmere v državi so silno slabe, a te vrediti je silno težka iru kočljiva naloga. Ne le, da smo že sedaj do glrla v deficitu, ampak izdatki še pri vseh ministrstvih rajpidno rastejp. A v zadregah ni samo država kot celota, ampak tudi posamezne kronovine. Izboljšanje deželnih financ je nujna zadeva, o kateri se je že veliko pisalo, govorilo in mislilo, a ni še nobenega končnega uspeha.' Ljudsko zavarovanje, ki je tako. velikega socialnega in gospodarskega pomena, bo tudi treba rešiti. K vsemu temu pride pa še vprašanjel ivseh vprašanj, to je narodno in jezikovno vprašanje. Avstrija bi bila lahko cvetoča in krepka v kulturnem in gospodarskem oziru, akoi bi ne bilo teh, že 6 stoletij trajajočih narodnih bojev. Upajmo, da bo narodnostni,odsek našega državnega zbora rešil to vprašanje, ki postaja od dne cto dne vitalnejšega pomena.“
Dr. Steinwender o ministrih-rojakih.
Naši liberalci vedno 'jahajo na (zahtevi po mini-stru-rojaku. Mi smo že večkrat imeli priliko, razložiti kvarljivosti Ite inštitucije za ves parlamentarni razvoj. Zianimivo je, kako si misel o nepotrebnosti in škodljivosti mihistrov-krajanov pridobiva vedno več pristašev, in to tudi med Nemci. Dr. Steinwender, ppdpredše^nk zbornice f n»/gotovo leiden najboljših nemških politikov, sodi v. »„.Tagespost“ o omenjeni instituciji tako-le: „Ministri-rojaki so svojo vlogo zamenjali. 'Prej so zastopali velike narodne skupine v svetu krone, sedaj pa so postali posredovalci za razne služ, be, ki napravijo mnogokrat silne zmeda v, upravi in postajajo vednq bolj politični protektorji.
Zmede na Ogrskem.
Nlekoliko na boljšem smo še vedno mi v Cis-» lajtaniji, kakor pa naši sosedi na Ogrskem. Pri nas
, .	in .
Uro po prijetem povelju zapusti (kapitan Lasz-lo s »svojo četo taborišče, da obide vraga po odka-zanem načrtu.
Tiho jezdi na čelu svojim vojščakom, tik drugega kapitana, ki si na: vsem potu prizadeva žalostnega tovariša spraviti k govorenju.
Dospievši do Morišinega obrežja zagledata jezdeca, ki se v urnem diru bliža Četi,
—	Iz taborišča pride — si mislita — donese nama gotovo kak uka/z. In mala četa ‘se, pričako-vaje ga, ustavi.
—	Kaj novega, Barabas?, vpraša kapitan, čisto osupel vsled navzočnosti svojega zvestega sluga, ki ga je pustil doma, pri bolni ženi.
—	Nujen list, gospod kapitan!
—	Si bil v šotorišču?
—	Le trenutek, kajti kp izvem, katero pot ste krenili, poberem jo takoj fea vami, ne da bi le besedice govoril s starim generalom.
List, kojega je napisala tuja roka, poroča nesrečnemu iLasaiu, da se mu soproga bori s smrtjo, in da je nje zadnja želja,, enkrat Še si ga pritisniti na prsi.
—	Izgubljen sem, zavpije Laszlo unič6n.
—	I, kaj hočeš pričeti* zdaj ?, vpraša ga tik stoječi tovariš,
—	Kaj znam! Moj Bog!
—	Laszlo, cenim ogromnost tvoje bolesti, srčne žalosti, kako rad bi ti pomagal! Cuj, brate, {prepusti mi poveljništvo, in hiti k na smrt borni tvoji Ženil.
—	Ni mogoče!
—	Li (nimaš nifcakega zaupanja do meue!
—	In da imam največje, smem Hi zapuščati svoje stališče?!
—	Ako hipoma odjezdiš, si ponoči lahko doma, in ko ne prične boj, si že zopet tu.
Trenutek pomišlja Laszlo, na obrazu se mu bere bridki dušni boj,
(Konec prihodnjič.)
se je politična situacija vsaj pred, no,v im letom z dr. Krekovim predlogom nekoliko zjasnila, v sosedni polovici se je pa ravno za novo leto izjalovila politična misija gospoda Lukasca, Čuditi se Je, kako so gospodje parlamentarci tam v Budapesti vst,rajni ljudje. Pogajajo se že mesece In mesece in ivcndae ne pridejo do nobenega cilja. Pričakovati bi bilo, dia s;e naveličajo vefdnih in dolgihf konferenc in, se vendar enkrat zedinijo za kako „formulo,“ Pa ne! Formule so vedno nove, a sporazuma ni nobenega. Po našem mnenju bi bilo najboljše, ako bi odločilni krogi energično prejeli zmedene razmere v roke in ne glede na to, ako bodo sedanji »voditelji zadovoljni in ako bo '„formula“ — ker zato gre vodno boj »4 vsem prava ali ne, korenito pomedli.
Designirani ministrski predsednik Lukacs, ki ima nalogo spraviti skupaj parlamentarno v/ečino, je najprej poskusil z Justhom. Vsa akcija je pa vkljub Justhovi avdijenci pred par dnevi pafdla v vodo. — Justh je ostal tudi nasproti vladarju trd. On zahteva samostojno banko z letom 1911 in brez t|ega ne odnehaj. Zdaj se je pa obrnil Lukjacs do drugfh voditeljev In hočje sklicati sejo vseh predsednikov, v kateri naj bi se potem razjasnil položaj. .Uspeha temu koraku že y naprej ne prerokujejo. Nektag bomo pa gofovo še doživeli — konference in formulje.
Dr. Kukovec v Gradcu.
Dva kratka odlomka deželrozborskega zasedanja v Gradcu sta nam podala jasen (dokaz, da smatra voditelj liberalne stranke za svojo »glavnjo nalogo v Gradcu, da provocira prepire med seboj in poslanci Slovenske kmečke zveze — v največje veselje Nemcev. Čeprav mora vsak rodoljub, naj si bo katerekoli stranke, v| imenu slovenskega imena nastopanje dr. Kukovca globoko obžalovati], moramo vendar reči, da je drf Kukcveo s svojim delovanjem v Gradcu, resničen' odsev delovanja liberalne stranke doma na Slovenskem.
Odkar je ustanovil dir. Kukovec svojo stranko na Štajerskem, nastali so nemiri in prepiri medljud mi istega jezika v sleherni naši vasi. Kam dovedejo ti prepiri, pokazali so zadnji ekscesi v 2alcu, ki so se tudi po nemških listih prijdno komentirali, in sicer ne v čast ijlovenskega ljudstva
Co bi se liberalna stranka le na kateremkoli polju poprijela resno kakega dela, (bil bi njen obstoj vsaj razumljiv. Sedaj pa nima drugega upliva, nego da ponižuje nivo slovenske politikje in škoduje, kjer le more, slovenski stvari.
Raznoterosti.
Dobre volitve. Zadnji dogodki v deželnem zbora štajerskem so nam pokazali, kaka vel ka sreča je bila za slovensko kmečko ljudstvo, da ni zmagala dr. Kukovčeva stranka. Dobro bi bili po tem mogoče zastopani redko sejani slovenski kapitalisti in liberalno učiteljstvo, ne pa slovenski kmet in delavec. Sedaj ko imamo toliko vina, glasnje dr. Kukovec v smisla, da bi bilo pivo kolikor mogoče ceno. Sedaj ko kmet komaj nosi zemljiški in hišni davek, ko delavec vzdihuje vsled visokih stanarin, povzročenih po dokladah na hi mi davek, ko se vsak obrn»k pritožuje zaradi visokosti obrtnega davka, nastopi dr. Kukovec v deželnem zboru ter glasuje proti dokladam na pivo, čeprav dobro ve, da se sicer morajo doklade na direktne davke zvišati za 15 do 20 procentov. Ta dogodek si je treba zapomniti za volilno agitacijo, ker nam g asno pravi, kaj pomenijo dobre deželnozborske volitve tudi za š rše ljudske sloje.
Preobrat v mišljenja. Kakor se nam poroča iz Gradca, se je tudi v Gradca že izvršil preobrat v nazira-nja glede doklad na pivo. Ljudje prej niso vedeli, da se zvišajo doklade na direktne davke, če se ne sprejme doklada na pivo. Sedaj ko je debata v deželnem zboru ia časopisje razjasnila to stvar, izvršil se je preobrat, kajti vsak plača rajši prostovoljni davek na pivo, nego bi bil prisiljen plačevati doklade na zemljiški, hišni, obrtni in drage »vrste direktni davek. Veselimo se, da so naši poslanci takoj zavzeli pravo stališče in je branili do zadnjega trenotka.
Esperanto. Še enkrat opozarjamo na esp. slovnico, ki bo že tiska. To je ista slovnica, ki jo je nameraval izdati „Slov. esp. krožek.“ Da se knjiga hitreje razpeča, smo skrčili nekoliko njeni obseg in določili eeno zelo nizko (1*10 K s) poštnino.) K 5 izvodom priložimo zbirko zanimivih pripovedk. Kdor hoče razširjati esperanto v svojem krajo, naj naroči po več izvodov, ker jih pozneje ne bo dobiti. Naročila sprejema založnik Lj. Koser, stud. iur., Jaršinei pri Ptaja, Štajersko.
S pasjim bičem je v Štajerski deželni zjbornici dobil ne dr. Benkovič, kojega zadevo je po nepotrebnem zavlekel tja dr. Kukovec, temveč Kukovec sam, ki je med splošnimi krohotom zbornice zaklical, daje antiduelna zveza bratovščina, Zaismeh, ki ga je vzbudila taka gorostasna nevednost, je bil pravcati u-daree z moraličnim pasjim bičem.
Pozor. Na našo vest, da se kupijo tamburice za neki nov zbor, se Jepg^asilo jveč ItamtouraŠMh zborov, ki imajo tamburice na prodaj. Tudi posamezni inštrumenti (brači, kotrašice, bisernice) st prodajo. Ako bi tedaj kdo hotel kupiti ali prodati kak instrument, naj se obrne na S, K, S, Z. v Maribor, ki mu naznani prodajalca, oziroma kupca.
„Narodni Dnevnik4* se je v zadnji Številki prav dobro priporočil za novo leto. Že iz prvega» njegovega stavka zveni nevolja nad 'tem, da je naša domovina s stolpi tako zelo obl agodarjena. V teh besedah se ponavlja stara misel liberalnega očaka Tavčarja, ki je že parkrat zarentači« proti cerkvam maj Slovenskem kot znakom naše sužnosti. Iz te „sužnosti“ pa so se liberalci, ki se zbirajo okoli „Narodne stranke“, že temeljito osvobodili 3 ker ne marajo za eeirkev in službo božjo. Zašli so pa v drugo resnično in hudo suž-nost, in to je svobodomiselstvo z vsem svojim sovraštvom proti cerku in duhovnikom, V tem drvijo kakor čreda za raznimi voditelji in vzorniki, posebno radi za češkim svobodomislecem Macherjem. Nedavno je „Narodni Dnevnik“ priporočali jMa/iher/fe^O', knjigo, kjer se imenuje krščanstvo strup Iz| Judeja' in se za nika božanstvo Kristusovo. V zadnji Številki pa je prinesel dve črtici Macherjevi, V prvi, ki ji je naslovi :i „Ljudska morala“, opisuje dvia duhovnika ter jd sramoti, kakor da živita po svobodomiselni morali. V drugi Številki pa psuje Machar njorava)nskle kmete kot tako zabite zarukance, da ne vedo nič o državni zbornici na Dunaju; temveč blebetajo le o rimski zbornici, ki nimajo smisla za šolske zahteve svojega naroda, temveč bot občinski odborniki komaj čakajo Lonec seje, da bi bil prej nastavljen sodček piva. Cehi so se že primerno zahvalili Macharju kot' eramot telju češkega kmeta1. Mislim, da!se bodo bralci ^Narodnega Dnevnika1“ tudi enkrat spametovali ter se osvobodili svobodomiselne sužnosti.
Dr. Kukovec nima v zbornici nobenega ugledia. „Narodni Dnevnik“ piše venomer, kaj dr. Kukoveo vse doseže. Naj vendar celjski gospodje navedejo dejstva, ki spriöu'je Kukoviöeve pridobitve. Saj j se za njegove besede in njegovo govoričenje nikdo ne briga v zbornici. Ce še tako napada večino, ne najdejo njegove besede odmeva, ker ga nithče ne upošteva. To čuti dr. Kukovec sam. Zadnjo sejo je bil siromak že takb zbegan, da bi se bil skoraj jokal. Vsem se je že smilil. Primerjajte pa pisavo „Narodnega Dnevnika“! V teh poročilih je pa on zopet junak. Večina se je pa že prepričala, da niso brez vzroka padle oslre besede: cigan, lažnjivec.
Dr. Kukovec je v zvezi z nemško večino. Večje hinavščine ne more zapisati „Narodni Dnevnik“, kot je pisal nekdaj začetkoma deželno-zblorskega zasedanji, Češ, da so poslanci S, K. Z. odbili od sebe nemške krščanske socijalce in veleposestnike, Mi smo že tedaj rekli, naj dr. Kimovec ne skrbi za poslance Kmečke zveze. Ko pridejo gospodarska vprašanja, se bodo našli pravi odkriti zastopniki kmeta. Tako je bilo tudi zadnji četrtek. Kmečki zastopniki in veleposestniki so glasovali za davek na pivo in preprečili povečanje doklad, dr. Kukoveo pa je branil proti kmečkim interesom ,s socialnimi ' demokrati in nemškimi aacionalci razne pivovarnarje, Radi hmelja ni trOba imeti nobenih skrbi, ker ni nobene zveze s tem davkom. Pač pa bi dobili hmeljarji na svoja posestva in s\’oje hiše tem večje doklade. Na ceno hmelja tia (davek čisto nič n,e upliva, To je gotovo in o tem sta se prepričala zastopnika Savinjjske dolijne, predno sta se 'odločila za davek na pivo. Pač pa je dr. Kukovec škodoval največ našim vinogradnikom; kajti konzum vita se gotovo tudi pospešuje z davkom na, pivo. Zlasti Bizeljčani se lahko zahvalijo za te dobrote svojemu ljubljencu dr. Kukoviču, ki je imel| v skrbeh piri oehm tem vprašanju le pivovarnarje, In fee posebej žališ ko in laško pivovarno, pri katerih ima gotovo dosti akcij.	v
Posojilnice na Štajerskem, ki so Članice liberalne Zadružne Zveze v Celja, opozarjamo na dopis iz Podgrada v Idri!
--c.***	.
Štajersko.
Pridobivajte nove naročnike I
Maribor. Za zadružni tečaj v Maribora se je oglasilo nad 70 udeležencev, izmed katerih se je sprejelo 55 udeležencev, Tečaj se začne v pondeljek 10. t. m. ob t/i 10. uri predpoldan in traja do sobote 15. t. m.
Maribor. Velikanski deficit „Narodnega Dnevnika“ se misli pokriti, kakor pripovedujejo tnkajšnji liberalci, s tem, d» liberalni „rodoljubi“ prispevajo po 100, oziroma 10 K n» mesec. Govori se, da v Maribora gg. dr. R »sina, dr. Turner, Ferk in Posojilnica prispevajo po 100 K na mesec, večina liberalnih profesorjev in uradnikov pa po 10 K na mesec. Ne vemo, koliko je resnice na teh govoricah liberalcev, pripomnimo pa, da bi se s tem denarjem lahko vzdrževala 3 razredna slovenska šola v Maribora, dočim je denar, ki se daje za liberalni dnevnik, popolnoma vun vržen, ker je inteligenca, za katero je list nameajen, itak liberalna, kmetje pa dnevnika ne berejo; kdor pa hrepeni po liberalnem Čtiva, ima „Slov. Narod“ na razpolago.
Lejterfiberg pri Maribora. Včeraj je bilo v društva zopet predavanje ki je bilo dobro obiskano. Govoril je dež. poslanec dr, K. Verstovšek o draginji. Sposodilo se je zajedno mnogo knjig in časopisov.
Ribnica. „Potovalni učitelj“ Ivan Prekoršek je vendar enkrat po jednoletnem službovanja v Celju našel pot v našo dolino. Prepričani smo, da ga ni poziv v „Straži“ privedel k temu koraku, temveč le skrb za obrambo meje in pa slučaj, da — ravno sedaj ni nobenih volitev, pri katerih bi bili liberalni agitatoru potrebni. Da je v družbi z raznimi Mravljaki in Paherniki koval načrte za ojačenje
«narodnosti po liberalnih vzorcih, je jasno, Ciril Metodova dražba pa — sme plačati sirošk«.
Studenice. Včeraj je priredil pri nas g, drž. in deželni poslanec Pišek zborovanje, M je bilo za našo faro zelo častno obiskano. Nad 250 poslušalcev se je zbralo v prostorni sobi, kjer je g. poslanec poročal o delovanju državnega zbora, o Velikem uspehu dr. Krekovega predloga, o gospodarskih zadevah, o meli-joračmem zakonu, o nameravanem občnem vinskem davku, o postavi za živinske kužne bolezni, o podpori _ za krmo, in odgovarjal na razna vprašanja. Za njim je govoril g. deželni poslanec Novak o deželnem, zboru in njega delovanju, o davku na pivo Itd. Končno se Uo poslancem S. K. IZ. izrazilo popolno zaupanje.
Hoče. Veselica Kmečkega bralnega društva se je lepo obnesla. Prostorna soba je bila natlačeno pol-na< Otvoril je veselico C. g, dekan, ki je pozdravljal vse goste, domače in tuje., Nato so mariborski pevci
S.	K. S, Z. zapeli par lepih pesmic. Govornik z Maribora je označil pomen in namen mladeniških zvez, na kar se je izvolil odbor. Igra je bila zelo dobro igrana. Med odmori nas je vejdno zabadal mariborski pevski zbor. Po končanem vzporedu se je razvila prosta zabava, ki jq je povzdignilo veselo petje.:
Savinjska dolina. Prav nič se ne ustrašimo doklad na pivo, ki bi znašale, ako se sprejmo, le 1 kr, na liter. Hmeljar.em ta krajcar ne bo Škodoval, mogoče da pivovarni rjem, To j,e menda jtudi razlog, da se je dr, Kukovec tako postavil proti dokladam na pivo^ kajti sicer nikdar nismo videli, da bi se njegova stranka kaj posebno zanimala za kmete hmeljarje. Še vedno smo odvisni od judov, koje podpirajo mešetar-ib ki so vsi zvlesti pristaši liberalne stranke. Prijatelji dr. Kukovca imajo slavnoidočo žalsko-laško pivovarno, in ti pivovarniški akcijonarji so njejgovl kmetje, za katere se boji. Smešno je, nas begati, da bomo sedaj vsi trije, pivovarnarji, gostilničarji in, hmeljarji nosili ta krajcar, za katerega se cena piva pri litru zviša. Vsi tudi vemo, da ižlidi, M od nas kupujejo hmelj, niso Štajerci, ampak iz Češkega in Nemškega, in tam našega hmelja ne zadenejo štajerske deželne doklade, Le odkritosrčno: Gre se za pivovarn ar je, ne za kmeta. Nam bi bile doklade na direktne davke skrajno nfeljube, a te nam je vrli dr, Kukovec hotel velikodušno nakloniti,
Šlkolje pri Pragarskem. Na svojem potovanju prišel sem slučajno v nek kraj, kjer se ni dalo dalje voziti, ker se je konj na občinski cesti mlake zbal. Poprašal sem tamošnje prebivalce, kajko se zove ta kraj. Mož, ki je bil videti po mojem mnenju kovač, mi je odgovoril, tukaj je okolica Šikolje, Slišal sem že o tem kraju, da pa Je tako napreden, tega še nisem vedel. Hotel sem dulje, toda videl sem na občinski cesti še večji mlaka, v katerih so se gosi in race zabavale, zate sem st? nevoljen obrnil s konjem nazaj, Nato se mi je pridi užil nek gpdec s harmoniko na rami, ki je začel pripovedovati o ptujskem „Štajercu“, rekoč, da je ta hvalil župana tega kraja, kako je ta spreten gospodar itd. Toda mo:e mnenje je, da mora skrbeti za vse, kar mu je v skrb 'dano, osobito za ceste, ne pa, snovati nove gostilne, ki jih sploh v tem kraju treba ni* Ceste popravljati ne sme biti deveta briga. Godec je pokašljeval ter mi pravil Še druge štajereijansko zadeve, o tem drugikrat.
_■ .	,	.	Popotnik.
Celje. Bilančni tač«! se začne v petek 7. i. m. oh 8. pri zintraj v betel n „Beli vel“ v Celja
Cirkovce. Včeraj s« je vrš lo pri nas gospodarsko zborovanje, na katerem je predaval nadrevizor Vlad Pnšenjak o važnosti kmetijskih strojev in o strojnih zadrugah. Ustanovila se je na to strojna zadruga za župnijo Cirkovce in izvolilo načelstvo.
Staritrg pri Slov. gradcu. Na občno željo gleda cev ponovi tnkajšno Km. bralno društvo v Staremtrgn na Kraljevo v istih prostorih gosp An Lhelna p. d. Petriča igro Na Betlehemskih pohanih z istim sporedom. Začetek točno ob 4 uri popoldan Vabijo se zopet vsi ki so že bili in ki Se niso bdi, da vidijo to prekrasno igro, katera je gle daloem r* s vzbujala prekrasen spomin rojstva našega Zveličarja. Vljudno se vabijo zopet Korošci še v večjem število kakor so bili zadnjikrat.
Št lij v Slov. gor. „Narodni Dnevnik“ se radi tukaj se snujočega Turnvereins zaganja v g. Žebota s vprašanjem, sakaj ne ustanovi „Orla*. R dovtdaemn dopisniku povemo, da sp za „Orla“ že izvršene vse priprave in bo isti začel takoj delovati, ko bo „Društveni dom“ sezidan in dvorana za telovadbo na raznnKvo. Na zd r!
Dramlje. „Straža" je v dveh dopisih za Božič občinskemu tajniku vest zbudila, da je v „Nar. Listu“ dne 30. decembra poprašalr: Kedaj in y katerem «oziru jaz proti veri delujem? Proti kateremu mojemu delovanju ee naj župan na noge postavi? Na» to jasno vprašanje bpdi jasen tudi odgovor. Tajnik prireja za Narodno stranko shode, daruje za njen sklad, dopisuje v njene časnike in lovi 'ljudi y tisto Narodno stranko, ,ki neprenehoma ruje proti katoliški veri. V začetku jle stranka v ^voji knjižici napovedala, da ne bo nikdar vere pripustila v javno življenje. Več protiverskih naukov je „Slovenski Gospodar“. lani „Narodnemu Listu“ dokazal. Od pretečene jeseni dela stranka Še vse huje proti veri. {Da nam ne bo tajnik in „Narodni List“1 vhajai, sledi natančno nekaj protiverskih mest. „Narodni Dnevnik“ od 30. oktobra 1909, Štev. 249, sramoti v podlistek» na
2.	strani, da Je krščanska vera „strup" in da Kristus „ni Bog.“1 Isti list dolži 'dne 9. novembra 1909, Štev, 256, na 1. strani, vero hudobij: |„|Saj je v ve-
ri vedno dovolj zaslombe zja politična lopofvstrva“; Na 2., strani zasmehuje ta list spoved, odvezo in miloščino. „[Narodni List“ odvračajo dne 4$. nov. na 5, strani mladino od Marijinih družb; Škofom da priimek, da so „lopovi, ki tirajo ljudstvo v svoji neumnosti v moralno pogubo,“ Vsa ia druga protiverska mesta vidi in bere tajinik. Ak|o bi bil on v resnici dober kristjan, bi že zdaivno bil moral od Narodne stranke odstppiti in druge pred njo Svariti. Ne, tega ne stori on, ampak se na, ivse moči trudi za stranko, Kaj mora vsak iz tega sklepati? Dvoje: da tajnik protiverskih naukofv Narodne stranke ne razume, ali pa jih razume, Ce jih ne; 'razume, ne soldi za voditelja v resnici inteligentnih in zavednih ljudi. 'Ako jih pa razume in Še ostane pri stranki, tedaj sodi Še manj za voditelja. Kajti takrat hoče hudo vedoma in prostovoljno. Tedaj pa prestaja tista lastnost, katero pripisuje „Narodni List“ zopet dne 16. decembra župniku, »namreč da je hudoben, veliko bolj nekomu drugemu, V obeh slučajih je dolžen' Župan in vsi občinami, tako. 'dolgo takega tajnika odpraviti, dokjler se ne poboljšat. Naj prodaja robce, cuker in kofe, krivih naukov varujc{ sebe, in druge vse.
Dramlje. V svojo Škodo je tajnik za stara leta napisal v „Narodni List“ Še tri druge nepremišljene reči. „Straža“ mu je dokazala z občinsko postavo in volilnim imenikom, da ima župnik večjo) volilno pravico kot tajnik. Dokazala mu je, da cilj župnikovega Idelovanja ni, napraviti sovraštvo med farani, temveč farane ohraniti v krščanski veri in odborniško službo pridobiti še drugim davkoplačnikom, da ne bo tajnik, ki je predzadnji vplilec prvega razreda, vedno odbornik, drugi večji in manjši volilci pa nikoli ali redkokdaj. Pravičen Človek bi na take dokaze lepo molčal in pri sebi sklenil, da se bo zanaprej za pravico trudil. Tajnik ni storil tega, temveč nasprotno pove, da se mn sploh ne zjdi vredno na take dokaze odgovarjati. Zmaguje li pravičnost pri njem? Dopis z dne 24. decembra se je bil skrajšal. Primeril se je pri tem nek pogrešek. Za tajnika je to juhe! Kakor učen profesor hoče tajnik zavpljo tega pogreška urednika in župnika nazaj v šolo potisniti, Naj ne bo smešen 1 On, učenec ljudske šole naj potisna sebe nazaj v Šolo; potem se mu vsaj ne bo več pripetilo, da bi dav-karijsfci zapisnik za občinski imienik pomanjkljivo prepisal, Podpisal se je tajnik fako-le: „Vaš nepokorni politikiar Jarnovič,“ V enem oziru se mu prileže to ime prav dobro. Bogu In katoliški cerkvi je tajnik s svojo politiko v tsjužbi „Narodne stranke“ res zelo nepokoren. Nič nepokoren, ampak z dušo in telesom naj-ponižnejše pokoren je tajnik celjskim liberalnim urednikom, študentom in liberalnim advokatom. Zavoljo tega je Jarnovičevo politifcovanje tako nezrelo in po-hujšljivo.
Velikovec. Kakor smo svoj čas v listih brali, je liberalna Z eza slov Zadrug v Ljubljani objubila liberalni Zadružni Zvezi v Celja, da ne bo posegala na Koroško in Štajersko Koliko je dati na obljube liberalcev, je jasno, če pomislimo, s kakimi sredstvi lovi ljubljanska liberalna Zveza članice na Koroškem, osobito v našem okraja. —
G.	Štibler, na topite proti ljubljanskim liberalcem tako odločno, ko — v Celja!
Grebinj. P. d. Lorenčnik ima na prodaj lepo majhno kmetijo z vsem inventarjem
Vrba. Na Malem Strmčn prodaja Martin Pne svojo Kajžo s petimi orali zemlje za 5200 K.
Thovše. V naši občini vlada sedaj prepir radi nove šole, ki bi se imela staviti v Tolčanjčah. Liberalni občinski zastop je za novo šolo, ki naj bi se zidala v St. Andrežu pri Žalam, večina prebivalstva je pa za popravo oz povečanje stare šole v Tolčanjčah kar bi mnogo cenejše b lo. Dne 19. t. m. je bilo pri Bruckenwirtu jako burno zborovanje.
Kriva Vrba. Županom je bil pri nas izvoljen stari župan Pamperl.
St. Martin na Tbolici. Pri naših občinskih volitvah so po hudem pritiska in napora zmagali zopet liberalci nemškutarji.
Tinje. Naša občina bode dne 7. januarja ob 2 ari popoldne potom licitacije oddala zidavo mosta.
Kranjsko.
Nov savski most v Kranja. Pred kratkem se je otvoril nor betonski most preko Save v Kranja in se oddal prometa Most je zgradila danajska tvrdka Gärtner in ima štiri po 30 metrov dolge betonske oboke, ter je dolg 129 m. Stroški znašajo okroglo 500.000 kron.
Dr. Karol vites Bleiveis f. V petek 31 decembra je umrl v Ljubljani zdravnik dr Karl vitez B e weis Trste-iški, sin nepozabnega slovenskega rodoljuba dr Janeza Bleiweisa Umrli je bil skozi dolgo vrsto let deželni po-Blanec in ljubljanski podžupan.
Auer proti dr. Oražnn. V četrtek se je vršila pred trgovskim senatom v Ljubljani razprava o tožbi Jurija Auerja proti dr. Oražnn in njegovi soprogi. O dr. Oražnu pravijo, da se je bahal češ: Dobil sem Anerjevo dedščino ■a smešno ceno. Ne bom miroval preje, dozier ne pojde Auer beračit. Tako je dr. Oražen, ta uzor možakar, postopal proti Auerju, katerega oče je bil njegov največji do brotnik za časa njegovega gimnazijskega študija. Dalje se je dr. Oražen tudi žaljivo izrazil o Auerjevi ženi. Ker ga je radi tega Auer zavrnil, je prišel dr. Oražen zvečer k
Auerju v stanovanje z bičem in mu grozil Taki si» toraj ti liberalni Krist ini vzor možakarji. Za rastavo in muzej bi jih že bi o precej na reda.
Kongres slovanskih požarnih bramb v Ljnbljani.
Zveza siovausk h pro-tuvoljnih gasilnih društev v Avstriji je sklenila povodom slavja 40 letnega obstoja Ljubljanskega gasilu ega društva napraviti izlet v L nbljano v dneh 14. in
15.	Avgusta 1910. Is»e dni se bo vršdo tu li glavno zb rovanje v Ljub jani. To pa seveda graškemu stricn v podobi Gr. Tagbl. ni povolji in se že zdaj grozno napihuje in repenči v svuji hudi jezi Zlasti ga peče, ker je cul, da pride ob tej priliki stotine in statine Čehov obiskat svoje južne brate. Graškemu stricu le pomirjevalno svetujemo, naj se pomiri, ker drugače ga bo sovraštvo in jeza raznesi,
Primorsko.
Most se podrl. Radi izpodjjedanja narasle Soče se je most Čez reko pri Zaigraj ah podrl, Ta stari, v leto I860, zgrajeni leseni most se je podrl v obseg» 16 metrov in 20 cm. O času nesreče se je nahajala na mostu samo ena ženska, ki pa je Še o pravem času zapustila most. Pijonirji iz Gorice delajo sedaj na novem mostu, kar pa ni posebno lahko, ker ja voda močno narasla in deroči valovi sproti strgajo lesene kole izpod rok.
Radi motenja službe božje so zaprli y Trstu dva iredentovska pobalina, ker sta zasmehovala v kapucinski cerkvi mašnika, ki jje delil Najsvetejše vernikom,	;
Istrska deželna razstava. Na tej razstavi se bo videl tudi puljski amfiteater v obliki lesenega modela, kateri je širok 8 metrov. Model je dal napraviti nadvojvoda Ferdinand Maks, ali po njegovi) smrti pa dediči niso hoteli sprejeti naročenega modela, nakar: si ga je nabavil nek zasebnik iz Modene.
Podgrad ▼ Istri. Pozor posojilnice, ki ho članice Zadružne Zveze v Celju! Naša posojilnica je članica Zadružne Zveze v Celju in ni nikdar mislila na to, da bi kedaj kam drugam pristopila, akoravno jo je liberalna Zveza slov. Zadrng v Ljubljani opetovano vabila. Zadružna Zveza v Celju pa nam je vkljub temu odpovedala ves do-sedaj podeljen kredit, pa menda ne radi tega, ker ima — sušo v svojih blagajnah. Brez komentarja objavljamo ta slučaj in kličemo: Posojilnice, ki ste članice Zadružne Zveze v Celju, poiščite si druge Zveze, sicer pridete naenkrat v hade stiske! (Besedo ima st-daj g Jošt! (Op. nredn.)
Promet z avtomobili v Istri. Delniška dražba, ki oskrbuje poštno službo z avtomobili po raznih progah v Istri namerava opn-titi to slnžno že tekom tega meseca ali pa v prihodnjem, ker ne more dobiti dosti sp sobnega slnžbenega osobja Podržavljene teh avtomobi nih črt pa se bo izvršilo š< le 1 aprila. D-jstve je namreč, da poštni avtomobili zelo slabo funkcionirajo in se vedno dogode kake nezgode. Vzlic tema so prizadeti kraji prosili deželni odnor, naj ukrene vse potrebno, da se jim še nadalje zagotovi neoresrgana avtomobilska zveza in vožnja.
Omnibus v Pulju je pričel zopet izhajati radi predstojećih oočmskih volitev za mestni svet. List je h vatski.
Razgled po svetu.
Koliko ljudi se lahko preživi na zemlji. Na celi zemlji se nahaja sedaj približno 1 milijarda in 467 milijonov prebivalcev, tako da pride na kvadratni kilometer približno Komaj 15 ljudi. Ako se deli skupna jcelota površine 46,350.000 angleških kvadr. mil (po 2.50 kjvadr. km) v tri dele : rodovitno zemljo, obdelano zemljo, stepe in pustinje, potem M bilo od teh 28 milijonov angleških kvadratnih milj rodovitne zemlje, 14 milijonov step in 4 milijone pustinj m puščav.: Najvišje število ljudi, ki jih more prehraniti rodovitna zemlja, bi jih bilo po Raven-teinu 20 na kvadratno miljo. Na ta način bi bilo 5994 milijonov prebivalcev maksimum ljudi, ki bi jih mogla zemlja v sedanjem stanju ■ prehraniti. Ako se ljudje n,a enak način pomnožijo, kot v zadnjih deset letih, bi se to število doseglo že iv letu 2072, torej po 162 letih. Gotovo,- da se da še mnogo nerodovitne zemlje predelati v rodovitno, ali vendar se razvidi iz tega, da so obljudenosti zemlje stavljene gotove meje.
Razstava v Odesi. Razstava za umetnost, obrt in industrijo v Odesi se ne bo, kakor smoi zadnjič poročali, vršila od 15, aprila do 15. maja 1910, Informacije o tej razstavi je dobiti v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Naraščanje prebivalstva na Angleškem, Po naj-novejših podatkih je nairastlo prebivalstvo na [Angleškem v zadnjih 25 letih za 10 milijonov. Število porok je marastto na Irskem, dočim, je padlo na Angleškem in Škotskem, - Smrtni odstotek je znašal leta 1881. 18.7, dotem je znašal Janško leto samo 15,1 na tisoč. Zelo očevidno je pa padanje porodov v zadnjih 30 letih, Se leta 1881 je bilo na 1000 ljudi 36.3 porodov» leta 1908 pa Še samo 26.
Grozne številke. „Mali Journal“ poroča iz Bel-grada, da se je meseca oktobra izvršilo v Srbiji 50 umorov, 36 poizkusov iu]mora, 23 težkih telesnih poškodb, 11 roparskih umorov, 118 vlomov in 79 požigov. Skupaj se je dogodilo 317 zločinov v 80, dneh.
„Srbska žena“ v Pragi, „Osrednje društvo Seških ženi v Pragi“ priredi v Pragi razstavo srbskih Ženskih ročnih del pod naslovom „Srbska žena“. K sodelovanju eo povabljena vsa srbska društva-v Srbiji in Avstro-Ogrski,
Koroško.
Maribor, Tegetthoffova ulica št 31
priporoča svojo
trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice.	226
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-hejev muškatelec^ mozlee, vinaree, bizeljcan, konjiČan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Hranilne vloge
m «prejemajo od vsakega in seTobrestajejo: navadne po 4*/* proti S mesečni odpovedi po 4‘/i-Obresti se pripisujejo h kapitala 1. jaaaaija in 1. jtihja vsakega leta. Hranilno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (Sek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4’///,, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 '/**/• ki “ osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgovs pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje n vknjižbo dela posojilnica 'ta plača 1«
brezplačno, stranka
kolek«.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne la vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! prašnik». — V uradnih arak so spsgjomn in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prašni« «prejemajo vsak delavnik ni 8.—1Ä. dopoldne in od 1—6. dopoldne,	6
PMsJilnlM Im toil «zn razpolss« isoiai« hrzaUac naM»«lalh«i
mtmßnßm
im Donu
v MARI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo *
MK" Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko j 10 vi nar j e v. Drugače se ne odgovori.
Prodzjof se tri obleke, smoking in sako, vse popolnoma novo in moderno po zelo nizki ceni. Teget-bcfova cesta 32. I. stopnice na deenc. j	241
V Novi vasi pri Maribora na Sp. Badvanski cesti št. 21 je posestvo, ki obsega 1 oral njive, vrt, hiša s tremi sobami, 2 kuhinjami, 1 kletjo, se proda. Natančneje pove hišni gospodar.	951
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: ::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 ps leg G rilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene.
dom
pri franc Karfin-a nasledniku
Janko- priman
v Šenf JurJu ob Juž. žel.
dobite za
poročne slavnosti
najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago za možke In ženske obleke, kakor tudi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drago priznano dobro blago po telo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Janko Arfman
Šent Jur ob Juž. žel.
Velikanska zaloga m
manoiakturnega, volnenega, saknenega in platnenega blaga. — Bogata zaloga
najboljše špecerije in železnine.
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelo vanj e vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako. nizkih cenah,	48
Edina narodna steklarska trgovina Fran Stropi, Cei|e
Svoji k svojimj!
Urar, očalar in zlatar
S?Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ar itd. po najnižji ceni.
(tTO m nfnn a 8 slovenskimi ploščami, čistim in valUlllUlUilC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljšo igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Preklic
Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneskč daroval za sklad obmejnih Slovencev. -
R. Stermecki,
narodni trgovec v Celju.
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in nüm, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
ilije cene! Nijsoiiilntjša In teina postreli»!
Ha debelo.	Ka drtibna.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotel«, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
as
1 f i
Cerkveni In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
fll ARI BOR, Kasinogasse štev. 2*
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
ra
Postrežba točnaI ::	:: Cene nizke!