Pofttnfna plačan* t Leto LXVII,. št« 267 Ljubljana, sobota 24« novembra I934 Cena Din L- Lznaja rs&ft aao popoldne. izvzema) nedelje in prarnilce, — Inseraa do 50 petit rrst A Din 2... do 100 rrst S Din 2J50. od 100 do 3O0 vrst A Din 3.-. rečji inserarj petit rrsta Dir 4.- Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej — »Slovenski Narod< relja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo DId 25.- Rokopisi se ne vračajo. CJKEDN1STVO C* OPRA VN1STVO LJUBLJANA, tUialljeva ulica »t. 5 Telefon: 3122, 5123. 3124, 3125 ln 3128 Podružnice: MARIBOR, Smetanova «4/1 — NOVO MJDSTU. i^juDij&naaa ceau telefon St 26. - CEl^TB: celjsko uredništvo: Stroeamaverjev* ulica 1, telefon at 6^ podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon tt 190. — JE? FIN K "F.. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubil sni it. 10.551. v ljudi obtožuje Madžare Vsa poštena svetovna javnost je na strani Jugoslavije in zahteva« da se marsejski zločin do kraja razčisti in krivci pozovejo na odgovor Bukarešta, 24. novembra. AA. Ra-dor poroča: Listi pnobčujcjo dosiovno besedilo jugosiov-enske note m pisma rumunske in češkoslovaške vlade. V svojih komentarjih listi naglaša.o pomen tega koraka in popolno solidarnost držav Male antante pri razpravah o marse;skem zločinu in dognanu odgovornosti za a:-en:at. »Umversul« pravi med drugim, da jugoslovanska nota s strogimi, a dostojnimi in jasnimi besedami ugotavlja soudeležbo Madžarske pri gnusnem mars£jskcm aten:atu. List dodaja, da trije miroljubni narodi, ki štejejo skupaj 45 milijonov ljudi, in ne zahtevajo drugega, kakor da morejo prispevati k napreDaily Herald< piše. da ste Muesolini in Scbuschniee sklenila u6tmeni v0'a3ki dogovor, po katerem bi smele italijanske čete vdreti v Avstrijo, zlasti v primeru nemškega napada na Avstrijo ali pa poskusa prevrata avstrijskih nacistov. Na Dunaju se že oglašajo Zagovorniki teroristov so iele danes prišli do sape — Vladni organ je o tvoril kampanjo proti Jugoslaviji Dunaj, 34 novembra, r. Dočhn so vsi ostali avstrijski listi rezervirani n ne objavljajo o jugosiovenski noti nobenih komentarjev, je smatral ofidieln1! org-an dunajske vtede *Neukests WeJtblatt« za potrebno, da rristavi svoj lonček k madžarskemu ojrnj šču. V svojem komentarju o jugoslovenski noti skuša sipraviti ta korak v zvezo z avstrijskimi narodno^sociiatsteč-nfmi begunci v Jugoslaviji. Ne da bi z besed co omenil delovanje teroristov in emigrantov v AvstriiJ, piše list: »Morda nobena driava ni toliko trpela pod na tihem dovoljeno aK celo javno podpirano emigrantsko politiko, kol Avstrija. Zaradi tega je Avstrija to točko ženevske obtožnice po polno m a razumela n vzela z šoto vim za-doš"5enjem na znanje, d« je sedaj tudi Jugoslavija odrekla avstrijskim enrgrantorn azilsko pravico in jih dala z današnjim dnevom preko Sušaka odpraviti v Nemčijo. Saj ie do^ro znano, da avstrijski enrgrant niso samo v zaključenih taboriščih, temveč tudi popolnoma zasebno Živeli zelo velikopotezno na lugoslovenskih tleh ter pri tem vod?fi poKtiko prot AvstriM in nfeni vladi Tudi tem lHjdem bo morala iu-goslovenska državna polici i a posvetit svojo pozornost« H koncu piše list da niti Beograd, nrfc Budimpešta ne bosta odločala o usod fago-sloveniske note, temveč bo Pariz in Rtm- Poieg tega nepotrebnega obreganja na Jugoslavijo pa je smatral tudi PerČevččev prijatelj, generalni tajnik patriotske fronte, polko-vuđc Adam za potrebno, da se opere pred težkimi očitki jugoslo venskega t ska. Niti ne zanika svojih zvez s Perče-vićem in mu zagotavlja še nadaljnjo zvestobo in zaš&ito, ker smatra, da izžrebanje morilcev n bilo nič nečastnega za tivšega jreneralštabnega oficirja. Le h koncu pravi v svoj-i izjavi, da Perčeviča že. od juliia dalje ni videl m ne ve, kaj je od takrat počel Odgovor na avstrijske šikane Maribor. 24. novembra Kakor znano, je avstrijska vlada do skrajnosti omejila obmejni promet m uvedla takozvane družinske karte (Hsusstands-karte). s katerimi sme hišni srospodar oziroma poglavar družine hodUi eez našo melo v našo obmelno rono. kif»r sme nakupovati živila v zelo omeienm obsesn in iih prena-ni a vet rijeka Ha Ta ukrep avstrijske vlade je v odločnem naaDrotju r uredbo glede ureditve obmejnega prometa, kar je razvidno iz prilose E trgovinske poeodbe z Avstrijo z dne 9. marca 1932. Naše oblasti 60 na to krčenje mednarodnega dogovora odgovorile s protiukrepi in so z včerajšnjim dnem ukinile vse permamentne vožnje za potovanie v Avstrijo Odslej se bodo potni lista vidirali samo za enkratno potovanje in Še to samo v primeru neobhodne in ne-odložlj;ve potrebe potovanja. Ta ukrep je veljaven za območji okrajnih glavarstev bivše mariborske oblasti. Potniki, ki imajo Se vtatretne potne ltete rn potne ritimi, s^ teh ne bodo mocli več posluževati, fce so ie enkrat potovali. Posledice teh naših ukrepov napram Avstriji so se pokazale že vč*rai prvi dan na mariborski policiji, ki ie izdala samo štiri dovoljenja za Avstrijo nnmestu običajnih 30 do 50. Prav občutno pa bo ukrep na$ih oblasti zadel zlasti tiere, ki nameravajo kakor prejšnja leta tudi letos v Avstri-k> po darila za Miklavža in božič. Tudi \* bil ta ukrep naših oblasti nuino potreben. 6aj so avstrijske oblaetj v zadnjem času brezobzirno šikanirale na£e obmejno prebivalstvo, ki je iz kateregakoli vzrok« moralo preko nase državne meje pripomogel k zbljšanju in razčiščenju zapletenega mednarodno političnega položaja v Evropi. Nedvomno pa bo mel povsem določene učinke glede na diplomatsko akcijo za zbližanje med Italijo in Mak) antanto na eni, ter med Italijo m Francijo na drugi strani. Glede na to ženevski politični kregi do neke mere zelo obžalujejo, da se bo vršila razprava o jugoslovensk' pritožbi sele prihodne leto po posaerskem plebiscitu. Nove gospodarske uredbe Vlada je izdala tri nove gospodarske uredbe za ureditev razmer pri denarnih zavodih Beograd, 24. novembra. AA. Na včerajšnji sam je ministrski svet sklenil uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij ter uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij se drži v glavnem določb star« uredbe, ki preneha veljati 23. t. m. Izpremenjeo >e samo nekoliko razpored materije zaradi večje jasnosti ter sprejeto vanjo načelo pravičnosti, da se ima znižanje prejemkov vodilnih uradnikov izvesti najmaai v isti povprečni meri kakor pri nameščencih, pri čemer stremi za tem, da se poslednjim ohrani eksistenčni minimum. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov, ki so pod zaščito je znatno izp remen jena glede na staro uredbo, ki preneha prav tako veljati 23. t. m. V tej uredbi je večkrat jačje poudarjeno načelo socialne pravičnosti, da se ne bi neizogibno znižanje režijskih stroškov pri denarnih zavodih pod zaščito izvedlo v glavaem na škodo uradnikov. To je predvsem poudarjeno v členu 1., kjer je poleg doLžnosti zavoda, da mora znižati režijo na najmanjši iznos, ki še omogoča neovirano vodstvo poslov, dostavljeno, da se mora znižanje prejemkov vodilnih uradnikov izvesti na isti način, kakor je to poudarjeno v zgoraj navedeni uredbi. Nadalje je odiOčeno, da se morejo pogodbe in pragmatike, kjer so obstojale, sicer odpovedati v svrho zmanjšane režije, vendar pa se morajo nadomestiti z novimi pogodbami in pragmatikami glede na današnje razmere in pla&lne sposobnosti zavoda. Te pogodbe in pragmatike so pridobljena pravica uradnikov in je zgolj pravično, če se v tem pogledu zagotovi pravna kontinuiteta. Da te pragmatike in pogodbe vendar ne bodo preveliko breme zavodom, more resorni minister veljavnost posameznih določb teh pogodb in pragmatik ustaviti, dokler je zavod pod zaščito. Pokojnine so ponovno zmanjšane za vodilne uradnike od maksima 8000 na 6000 Dm na mesec pri uradnikih pa od 6000 na 4000 Din na mesec Končno je uveljavljeno načelo, da ima znižanje prejemkov za posledico tudi znižanje pokojnin in da pokojnine že prej upokojenih uradnikov ne morejo biti večje, kakor so pokojnine, ki jih prejemajo uradniki istega čina in z enakimi službenimi leti na podlagi današnjih prejemkov, ker se je pripetilo, da so imeli pri nekaterih za-vodrih upokojeni uradniki večje prejemke kakor aktivni, kar ni predstavljalo samo velikega bremena za zavode, temveč tudi krivico. Uredba o javnih delih Že včeraj smo kratko poročali o novi uredbi za izvrševanje javnih del, pri katerih se mora zaposliti v prvi vrat? siromašno prebivalstvo. V poštev pridejo javne ceste s pripadajočimi objekti, dela na obrambi pred preplavami in regulaciji rek. osuševanju in namakanju zemljišč, preskrbi s pitno voro. asanaciji vasi ter pogozdovanju golicav. Na sedežih vsakega sreza se ustanove STCski odbori za javna dela. na sedežu vsake banovine pa banovinski odbor za javna dela. ki mu predseduje ban in to v nfem delegati sreskih odborov. Ustanovi sa državni fond za javna dela. Finančni minister se pooblašča, da sporazumno s mmistrom trgovine* in induafrve ter poljedelskim ministrom odredi mešanje špirita z bencinom za proizvodnjo sredstev za pogon motorjev. Pri mešanju ae rabi najmanj 20% špirita, d ena turi ranega s sredstvom, ki ga določi finančni minister. Raba mešanice za pogon motorjev ni obvezna. Od tega pogonskega sredstva se bo plače vala državna trošarina iz točke 13 pod b 61. 72 zakona o državni trošarini. Izločanje špirita ir mešanice se bo smatralo za tihotapstvo. Razmerje mešanja bo določil fi nančni minister s posebnim pravilnikooo-Izpremenjena je tudi določba glede državne trošarine na bencin in mešanico. Odslei se bo plačevalo od čistega bencina 500 Din od 100 kg, od mešanice bencina s špiritom pa 360 Din od 100 kg. Finančni minister bo dajal v državni fond za javna dela vsako leto na račun proračunskih prihrankov in večjih dohodkov do 30.000.000 Din. Iz dohodkov državnega fonda bo ministrski svet določal 5%, minister za soeijalno politiko od njegovih letnih dohodkov za brezposelne delavce v gotovini, v naturi in v obliki javnih del v večjih gospodarskih centrih. Minister javnih del lahko po potrebi najema posojila na pod lagi svojih dohodkov, ki bodo šli fondu in po odobrenju ministrskega sveta. Po sklepu banovinskega sveta in na pristanek ministrskega sveta lahko banovine uvedejo banovinsko trošarino na vino in žganje. V oni banovini, kjer se uvede trošarina na vino in žganje po tej uredbi, bo ukinjena državna in banovinska trošarina po točki 4 čl. 73 zakona o državni trošarini. Ulica kralja Aleksandra v Pariza Ulica kralja Aleksandra v Parizu Parte, 24. novembra, "p. Večja skupina fiJanov občinskega, odbora je stavna županu predlog, naj bi se ena izmed grlavnih pariških uiic prekrstila, v ulico kralja Aleksandra. Komisar v veslaškem savezu Beograd, 34. novembra. aa. Ker so pred sednfk in večina članov uprave jugoslo venskega saveza odstopili, je minister za telesno vzgojo sporazumno z dosedanjim predsednikom jugoslovenskega veslaškega saveza imenoval dr. Mi jo Deka risa. zdravnika iz Šibenika, za komisarja jugoslo v enakega veslaškega saveza. Imenovani bo vtš 1 sw>k> funkcijo do izvolitve nove uprave Hud vihar na Grškem At^ne, 24. novembra, č. V Atfld je divjal silen vihar, ki je napravil zelo mnogo Škode na stavbah v Pire ju ln Atenah. Poškodoval je tudi več parnikov, ki so bfll zasidrani v pd^ejskem pristanišču. Štirje ljudje so bili ubiti, Sest drugih pogrešajo. Posebno hudo je bilo prizadeto atensko predmestje, kjer so imeli grški begunci evoja borna stanovanja v dolgih vrstah barak, katere je vihar skoraj vse porušil. 40 pokopanih nri stavbni nesreči Brnaalj, 24. novembra. w. Danes popoldne se je pripetila pri graSn)] stavb za mednarodno razstavo leta 1935. huda nezgoda. Del strehe velike lope z« bergiislri oddelek se i« podrl, ruševine pa so pokopale okoli 40 oseb. Sest oseb le bilo na me1-sru ubitih. 25 pa iih je dobilo tako hude poškodbe, da so jib moral odpeljati v bolnico. Boje se. da bo tudi med njfmi fte nekaj smrtnih žrtev. INOZEMSKE BORZE Curlh. Pari* 20.3376. London 16.4060, Naw Tork 308—, Bruselj 71.96, Mi lati 26.33. Madrid 42.15. Amsterdam 208.60. Berlin 124.—. Dunaj 56.85, Prasa 12 Varšava 58.20, BukareSta 3.06. Stran Z. »SLOVENSKI It A R O D«, Ali je bolnica najpotrebnejša? Usta navijajmo raje dispanzerje, da bodo dostopni vsem, in izrabimo že obstoječe nezasedene prostore v 'zdravilUMHh Ljubljana. 24. novembra. Pri nas. kjer lavzema tuberkuloza tako strahoten obseg, ki je usoden celo za ves narod, bi morali poznati vsi pravilen ter smotren način protituberkulozne borbe; vsi bi se morali jasno zavedati, kaj zahteva ta borba od nas. da bo čim uspešnejša in da ne bomo nepotrebno zapravljali sredstev in sil ter ostali sredi poti. Glede na predlog, da zgradi Ljubljana bolnico za tuberkulozne kot spomenik blagopokojnemu kralju, smo se obrnili na znanega javnega delavca, ki je v središču praktične protituberkulozne borbe, da nam pojasni, kaj si obeta od nove bolnice. Na vprašanje, ali bi bolnica za jetične v Ljubljani pomenila pomembno pridobitev v barbi proti tuberkulozi, je strokovnjak odgovoril: — Bolnica je neobhodno potrebna ustanova, ki bi jo pa morali baš zaradi tega zgraditi že zdavnaj prej ter bi velika narodna nesreča, smrt kralja, ne smela biti povod, da jo zgradimo zdaj, zlasti ne, ker bi marsikdo mislil, da bi bilo z zgradnjo bolnice zadoščeno spominu kralja-mučeni-ka in da bi bili ustvarjeni vsi pogoji za uspešno zatiranje jetike. Kako bi se naj vodila borba proti jetiki, da bi bila čim uspešnejša ter katere pogoje je treba izpolniti? — Tuberkuloza je na eni strani socialno higienska bolezen ter zahteva splošnih socialno higienskih ukrepov, na drugi strani je pa izrazita bolezen posameznikov, ki so potrebni nujne in strokovne zdravnikove pomoči. Zatiranje tuberkuloze torej zahteva socialno Iigienske in medicinsko zdravstvene ukrepe, ne pa samo enih ali le drugih. Zato je tudi potrebna celotna vrsta zdravstvenih ustanov v borbi proti tuberkulozi, in sicer kot izhodna ustanova proti-tuherkulozni dispanzer, njemu pa slede zdravilišča in bolnice. V vseh kulturnih državah je prevzel dispanzer najvažnejše mesto kot glavna zdravstvena ustanova; dispanzer je edinica. ki je z njo vedno v neposredni zvezi sleherni jetični in ki izdaja vse nadaljnje odredbe za socialno higienske in medicinsko zdravstvene ukrepe. Zdravilišče in bolnica mu stojita ob strani za izpopolnitev individualne terapije v posameznih primerih. — Pretežna večina ljudi, ki so sicer rudi okuženi s klicami jetike. ne potrebuje nobenega zdravljenja. Tistim pa, ki so potrebni izvestnih zdravnikovih ukrepov, nudi navadno vse dispanzer in le za posamezne je potrebno zdravljenje v zaprtih prostorih, kar nudita bolnica in zdravilišče. — V naši banovini je okrog 10000 jetič-nih z odprto tuberkulozo, ki so nedvomno vsi potrebni zdravljenja zaradi samih sebe in zato, da ne okužujejo drugih. Razen teh je pa še 30.000 do 40.000 j etičnih z zaprto tuberkulozo, ki so tudi potrebni zdravljenja, da ne postanejo nevarni za svojo okolico ter ne pomnože števila že obolelih na odprti tuberkulozi in da ozdrave čim prej brez težjih posledic. Razumljivo je torej, da hi tega ogromnega števila tuberkuloznih — 50.000 — ne mogli spraviti v še tako številne bolnice ali zdravilišča, četudi bi jih imeli. Veliko vprašanje je, odkod vzeti sredstva za zdravljenje v bolnicah ali zdraviliščih tako visokega števila bolnih. Jasno je, da se ne moremo odločiti za ta način zdravljenja že zaradi sredstev. In ponesrečen poskus takšnega zdravljenja v ne- katerih modernih državah nam kaže, kako nam ;e ravnati. V tistih državah imajo namreč zdaj mnogo modernih zdraviilšč skoraj praznih in več celo zaprtih, ne da bi dosegli smoter v protituberkulozni borbi. Tudi pri nas, kjer ne moremo govoriti, da imamo preveč zdravilišč saj vedno tožimo, da jih je premalo, imamo precej zdravilišč, ki imajo mnogo nezasedenih postelj. N. pr. Golnik, Topolšica itd.) Pri nas je iskati vzrok temu v gospodarski krizi, dočim je v drugih državah mnogo zdravilišč praznih tudi zato. ker niso izpolnila pričakovanj. Zato so prevzeli glavno delo dispanzerji in njihova organizacija se je razprcgla tako, da sega njih območje do slehernega človeka. — Tudi pn nas je zavzel dispanzer razveseljiv razvoj, a še daleč ne takšnega, kakršen bi bil neobhodno potreben, da bi prišla v njegovo območje sleherna vas. Ko si torej zastavljamo vprašanje, kaj je najpotrebnejše v protituberkulozni borbi za naše razmere ter glede na sedanje čase, lahko odgovorimo le, da so nam nujno potrebni protituberkulozni dispanzerji. Za dispanzerje govori tudi. da za njihovo ustanovitev in delovanje ni treba toliko sredstev, kot za vzdrževanje bolnic ali zdravilišč, a njihovo delo. v zvezi z zdravilišči — ki jih že imamo — ter bolniČni-mi oddelki — ki bi se naj po potrebi še izpopolnili —, povsem zadostuje potrebam protituberkulozne borbe. — Pred očmi moramo tudi imeti, da je-tičnik ne more ozdraveti že v nekaj mesecih, saj tuberkuloza zahteva zdravljenje več let. in torej ne moremo zahtevati, da se naj bolniki vračajo ozdravljeni iz bolnice ali zdravilišča, ko se lahko tam zdravijo le malo časa ali pa snlnh ne Zlasti dandanes se pretežna večina jet:čnih ne more zdraviti v bolnicah zb zdraviliščih, ko trpe v bedi najbolj ba* mi let jim je tudi tuberkuloza delež. Torej se Vam ideja zgradbe bolnice za tuberkulozne v Ljub'iani ne zdi najprimernejša in bolnice ne smatrate za najpotrebnejšo zdravst\feno ustanovo v borbi proti tuberkulozi? — Ne! Ustanavljajmo dispanzerje, da bodo dostopni vsem, in izrabimo že obstoječe nezasedene prostore v zdraviliščih! Ko bomo imeli dovolj dispanzerjev in ko bo v bolnicah dovolj postelj za najnujnejše primere, bo storjeno vse, kar moramo storiti in kar lahko storimo v danih razmerah. Napačno je pa misliti, da tuberkulozni lahko v bolnicah docela ozdrave in da bi bilo storjeno vse, če bi zgradili bolnico v Ljubljani. Naj nihče ne misli da bi bil boj proti tuberkulozi že končan, čim bi Ljubljana dobila bolnico! Marsikoga bi tudi zavedlo, da bi mislil, ko bi bila bolnica zgrajena, da protituberkulozna organizacija ni več upravičena zahtevati sredstev ter da je izgubila pravico do obstoja. S pretiranim naglaševanjem po potrebi bolnice v Ljubljani bi zameglili pojem smotrne borbe proti tuberkulozi in zmanjšali pomen dosedanjega koristnega in vsega upoštevanja vrednega dela pri zatiranju tuberkuloze, kot rudi zaustavili njegov nadaljnji razvoj. Ze zaradi tega bi nova bolnica ne mogla biti dostojen »pomnik kralju, ako bi jo zgradili z enostranskimi pogledi na škodo smotrene protituberkulozne borbe, ki nam mora biti tudi sveta, ne le smotrena. FRA DIAV0L0 Prošnja mestnemu magistratu LJubljana, 24. novembra. Na Tvrsevl cesti so nam desni hodnik proti BežigTadu po dolgem moledovanju koccno vendar obdali z robniki in vsaj dekama tuđi asfaltirali. Lepo prosimo, da nam. desni hodnik asfaltirajo vsaj do Ks-čičeve g-ostilne. de nujnejSa pa je naSa prošnja, da tudi levi hodnik obrobi jo z robniki, ki že leto in dan leže ob straneh in čakajo delavcev. Kar sredi dela so lani prenehali, in robniki so predolgo le za navlako, dasi so ob hodniku nujno potrebni, čemu bi se vsako delo docela ne dovršilo, preden se lotijo drugega, da ga zopet izvrše le napol? Zdi se, kakor bi se delalo brez nacrta ali kakor bi se vedno sredi ene nalogre pnreniistDo in začenjalo drugo, tretjo... Ali res ne utegne nikoli noben član gradbenega odseka občinske uprave, da M se osebno prepričal, kako in kaj se dela po mestu? Videl bi marsikje lepo začete ali nikdar ekrvršene naprave. Povsod vidiš Škrbine, ki jfh je treba racmtoirs/L In Skr-bine res niso lepe, — Prav lepo bi tnal prosCi, da si kak gospod obč. svetovalec is gradbenega odseka ogleda ostudne razvaline podrte hiše in mzvsJjenega zidu iz opeke nasproti novega dela starega pokopališča, skoraj nasproti nove ceste preko pokopališča. Te razvaline so prava sramota, ki bode v oči vsakogar, le mestne uprave menda Se ne. — Tudi tista grda baraka, ki al uži kot popravi j al niča vozil in jo obdajajo celi kupi zarjavelih, polomljenih vozil in starega železja, mora vendar končno izginiti. Ob desni strani TvrSeve ceste le*i ta grdoba ki jo vse občuduje kot neverjeten anahromizem v modernem mestu. čas je tudi že da posekajo nasproti te stare, grde barake nekaj starih kostanjev, ki povzročajo od trafike dalje le blato, nesnago in temo Ti kostanji so zadnji ostanek nekdanjega drevoreda ob levi strani Tvrseve ceste in samo kvarijo enotno sliko ceste. Lepo prosimo, da se gosp. župan in obč. uprava spomnita včasih tudi nas, ki tudi ljubimo red m lepo ofrniloo A. K. Živilski trg Ljubljana. 24. novembra. Mraz se še ne pozna posebno na naši živilski borzi, cene se Je niso znatno dvignile. Zelenjave je dovolj in tudi jabolk je še precej, ker še vseeno ni takšen mraz, da bi jih ne mogli prodajati na prostem. Pač pa ni bilo naprodaj krompirja na debelo. Tudi sezona za zeijnate glave je že minila ter jih več ne prodajajo na debelo. Na gob jem trgu je bilo danes še nekaj •ivk, zdaj so zadnje, ker je že začela zemlja zmrzovati. Prodajali so jih še vedno po dinarju Kter. Jabolk je bilo malo manj kot prejšnje tržne dni. Nekatere prodajalke imajo še velike zaloge jabolk, ki bi jih rade spravila čim prej v denar, ker letos sadje precej gnije. Čeprav so nekateri prekupčevalci letos nakupili jabolka zelo poceni, vendar niso posebno zaslužili pri njih, ker gre sadje tako v nič. Ker je še torej vedno precej jabolk na trgu, jih prodajajo po zmernih cenah, po 2-50 do 4 Din. Vendar mnoge gospodinje raje kupujejo od rezke nagnitih jabolk, ki so pač poceni in baje Wjub vsemu uporabni za kuho in pecivo. Tudi danes je bilo naprodaj precej lepih orehovih jedrc. Mnoge gospodinje bi jih rade nakupile za praznike, a njihovi gospodinjski proračuni so vedno izčrpani sproti. Na zelenjadnem trgu je precej uvožene cvetače, ki jo prodajajo precej lepo po 6 Din kg. Zdaj se bo cvetača zopet podražila, ker ne bo več domače. Trnovčanke so založile danes trg z lepo svežo zelenjavo. Kljub močni slani Je bilo dovolj motovll-ca in špinace, ki so ju prodajali po dinarju merico, torej po nespremenjeni ceni. Tudi endivije je bilo mnogo, ki je še vedno najlepša po 75 par glava. Ntjbolj živahno je bilo zopet na perutninskem trgu, kjer je še tudi precej mlečnih izdelkov. Pred prazniki jih nedvomno ne bo. Drobna jajca prodajajo v splošnem po 75 par, najlepša pa po dinarju- Perutnine je mnogo, tudi za izbirčno gospodinje Za živo perutnino so se skoraj bolj zanimale kot za zaklano. Zaklano so prodajali: pisk« po 20. kokoši po 18 in gosi po 14 D:n kg ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Drugo gostovanje A. Burdina Ljubljena, 24. novembra. Naša bojazen, da gosp Burdina ne bo več v Ljubljano, se ni uresničila, kajti snoči je vendarle nastopil v napovedani »Carmen*. V partiji dona Joseja nam je pokazal drugič visoko kulturnost svojega petja in nobleso svoje igre. Seveda ga je že natura obdarila s izjemno krasnim, mehkim, prožnim organom, ki je kakor fin instrument sposoben in lahkotno izvaja vsa možna nijansiraaja od najbolj nežnih pasaž do silnih dramatskih akcentov. Naturi pa se je pridružila kultura in v lej zvezi se mu porajajo kreacije, ki jih poslušamo kot resnične umotvore. Ta pevec nam je tip čisto izjemno odlično inteligentnega tenorista, moža iztančanega okusa in pristnega, naravno iz krvi mu kipečega temperamenta. Gosp. Burdino doživlja svoje partije z vsemi svojimi čustvi in živci, zato pa tudi učinkuje na gledalce in poslušalce skladno kot mojster petja in igre. Ne spominjam se, da bi bil slišal na našem odru opernega tenorja lirskega značaja s toliko harmonična popolnostjo v pev-anju in igranju. In ker je vrhu vsega tudi zunanje zelo simpatičen mlad mož visoke, vitke rasti in jasnega obraza izrazite mimike, zmerom zgovorne, a nikoli pretirane geste Ln kretnje, je razumljivo, da žanje povsod uspehe, ki so resnično triumfi operne pevske umetnosti Še nikoli nismo slišali cvetlične arije v 2. dej. na našem odru s toliko umetnostjo in moško čustvenostjo brez jokavosti in brez najmanjšega forsiranja. Brezkončni aplav* je mojstra prisilil, da je arijo ponovil, in vrisk je bil obakrat enako kolosalen. Odveč je pisati še več. Rečem le: vse je resnica, kar je poročala o njem reklama. Gosp. Burdino je žel tudi na našem odru mnogo specialnih aplavzov na odprtem odru, burno priznanje po vsakem dejanju in po zaključku predstave nenehne ovacije. Njegovo gostovanje je bilo za vse nas krasen doživljaj. Vobče je bila predstava prav dobra in živahna ter — z izjemo našega preskromnega orkestra, ki pač stori vse. kar more spričo svoje bornosti — tudi v splošnem, v detajlih zelo zadovoljiva. Vsem na čelu seveda naša Carmen. gospa Vilma-Thierryjeva Čeprav je prinesel odlični gost v igranje mnogo novih potez, se jim je kot zmerom izvrstna igralka imenitno prilagodila ter tako /'ast! v 3. in 4. dej. prinesla nove zanimive efekte Glasovno je imela pra\ srečen večer ter je za svojo priznano kreacijo prejela cvetlični kešek. Prav dobra Micaela je bila zopet gospa Ribičeva, ki je v 2. dej. žela toplo priznanje. G. Primožič kot junaški Escamillo se je odlikoval v spevu in igri, ga. Golobova in ga. Ramšakova pa sta biti kot Mercedes in Frasquita prav dobri partnerici. G. M. Rus kot Zuniga, g. Pcrko kot Morales in g. J Rus kot E>oncairo so se postavili z vso vnemo. Ker sta bila tudi zbor in balet skrbno pripravljena in vseskoz pozorno pri stvari, smo ostavljali predstavo zelo zadovoljni. Dirigent g. dr. Švara. Fr. G. SAMO SE DANES!! OEORGE O'BRIEN slavni cowboy Divjega zapada v sen-zanciji nad senzacijo: Zakon pragozda Bogat dopolnilni program!! Danes ob 4., 7. in 9. uri ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Knjiga o smučarski gimnastiki Ljubljana, 24. novembra. Vsaka športna vaja zahteva gibanje, ki človeka več aH manj utrudi, čim bolj je telo utrjeno, tem lažje prenaša napore in je Tato nujno potrebno, da ae za vsako športno panogo, ki jo nameravamo gojiti, temeljito pripravimo Zima je pred vrati. Kmalu bo zapadel sn^g, nastopila bo naj. milejša doba vsakega smučarja. Smuča r-aki sport pa je i«redno naporen, zato se Je treba nanj pripraviti. Najboljša priprava je smučarska gimnastika. Kakšna naj bo gimnastika, da bo dosegla svoj namen? To je vprašanje, ki ne dela skrbi samo začetniku, temveč tudi tekmovalcu. Drago Ulaga, diplomirani ab. solvent nemške vieoke šole za telesno kulturo, ki nam je nedavno napisal dragoceno knjigo o sportu, se Je zdaj poglobil tndi v to vprašanje In Je Izdal knjili-co o smučarski gimnastiki. Ni obsežna, komaj £2 strani ima. po vsebini pa bo vsakemu smučarju nenadomestljiva. TJla-ga nam je z njo ponovno dokazal, da Je kot športni pedagog na vršku. Kakor nam je bila potrebna osnovna knjiga o epor-tu, tako srao tudi pogrešali dober, priročen učbenik o smučarski gimnastiki. Pisec je svojo nalorgo rešil v splošno zadovoljstvo. Ulagova »Smučarska gimnastika* je vsebinsko razdeljena na *> poglavij. Prvo govori o stremljenju po napredku, po olimpijskem načelu: citins, altlus, fortius. Nato govori pisec o potrebi smučarske gimnastike riasti starejšim smučarjem. Priprava za smučanje n! le v tem, da si oakrbfcš smuči, čevlje, oaliee in obleko, uo-mlsliti moraš, da tvoje telo ni vajeno novih naporov, ki jib prinaša smučanje. Mars-Katera nesreča bi se pr. E-mnranju ne ugodila, da ao bile mišice dobro priprav. Ijene. Po tean uvodu obdeluje Ulaga takoj teorijo smučarske gimnastike. Razlikuje 5 vaj:, krepilne, sprostllne, raztezne, dihame in posebne pred vaje za tehniko smučanja Sledi bogato Ilustrirani del, kjer navaja pisec najrazličnejše osnovne vaje \i smu. carske gimnastike. Vsaka vaja je opisana tako poljudno, da jo lahko delaš sam brez učitelja ob spremljevanju rodbe. Tu naj-5e5 vse. kar potrebuješ za smučanje: vaje, ki frrepe roke, noge ln trebušno mišičevje, ki napravijo tefo protno in gibe.no. k! urejujejo pravilno dihanje Itd. V lažje razumevanje vaj, Je pisatelj dodal še po sen na navodila sa trening poertlocev. kakor tudi navodila za vaditelje riranastlč-nih tečajev, na koncu pa ie poeebej trening tekmovalcev, ki je seveda različen od običajne gimnastike in znatno naporne j«! Knjižica Je vsekakor dragocen prispevek dosedanjim smučarskim knjigam In jo toolo priporočamo začernfkom fn tekmo. vato*m pa tudi voditeljem gimnastlčnih tečajev. M. P Vprašanje mariborskega trga Maribor. \z ..ovem*ira To pereč vprašanje bilo ie precej tretirano v m m dnevnem časopisju E i: sn bili za delitev živilskega trga, dru. g" za preložitev na Vodnikov trm, tretji z ie poročali, ie kr. banska uprava pred dnevi potrdila občinski proračun za proračunsko Leto 1984/S5 Proračun prtxjvideva 2,794.878 Din dohodkov m 2,789.616 izdatkov. Proračun občine Trbovlje je tore* sedaj, ko se je izločil hrastniški del trboveljske občine in priključil občini Dol. skoraj za polovico manjši, nego je bil preHe V trboveljski občini se bo letos pobirala 111 */• občinska doklada na vee državne neposredne davke, dočim znaša ta doklada v občim Hrastnik-Dol okros 180 ft/a vendar »e pa proti visoki odmeri bila vložena pritožba in se m eoto-vo, Če bo ta visoki odMotek oblastveno potrjen- — Občine Trbovlje bo v tem proračunskem letu pobirala skoro iete trošarine In takse, kot v prejšnjih letih in aicer od hI. vina 100 Din. od hI mošta 50 Din. od hL prve 60 Din. od hI stopnje icanja. likerja, konjaka, etc. po Din 5-—, izmed taks pa: za zagotovitev domovinetva ino-zemcu Din 250.—, za vsakega psa Din 50.— za ogled mrliča Din 20.—, za prekoračenje policijske ure Din 50.—, za prireditev plee-mh zabav (ki jih bo pa v tem proračun skem lelu boli malo) Din 50.— in za vsa kčua grodca Din 4__. za tovorni avto Din 500 —, za osebni avto Din 250—. za motorno kolo Din 50.—, itd. Doklade k neposrednim davkom bo pobirala Davčna uprava Laško, ostale davščme n« občina Trbovlje sana. — Godba narodnih železničariev. Da so Trboveljčani glasbeno nadarjeni, dokazuje dejstvo, da sta bili v zadnj!h dveh let:h ustanovljeni v Trbovljah kar dve godbi na pihala in to lani sokolska letos pa fceilez-ničarska. Sokolska godba je v razmeroma kratkem času že neštetokrat lavno nastopila ne le v Trbovljah, marveč tudi izven Trbovelj na raznih sokolskih manifestacijah in javnih nastopih ter narodnih prireditvah. Letos spomladi so na pričeli nasi narodni železničarji razmižliati o ustanovitvi svoje godbe. Zbralo se je neka-i starih železničar jev-godbenikov. ki so vzeli akcijo v svoje roke. Tekom poletja so zbirali začetnike in izuriene muzikante ter stare godbene instrumente Posrečilo se Mm ie kompleti rati potrebno število godbenikov nakar so se pričele vaie. Vodstvo pa ie pridno zbi ralo prisr>wke za nove inStrumente. ka so bili pred kratkim nabavili v tuiemetva Godba narodnih železničarjev je danes i* v toliko usposobljena, da bi lahko ie javno nastopila, da ni zadela na£ narod in državo strašna marselfska nesreča Potemtakem b' nastopile letos na državni praznfk 1 decem bra v javni oovorki kar S godbe in to so kolska delavska m železu i Čatvka. — VJni nbrezniki Dorava občine Trbov lie razglasa sledeče: Z ozirom na odredbo komande eeliskega vomega okrožia poziva- mo vse sposobna vojne obveznike, ki bivaj i. na teritoriju občine Trbovlje, rojene ? le tih l88o do zakliučnu leta 1914 uzvzem&i one. kateri so začasno alt stalno nesposobni), da se brezpogojno iavijo z voiaskinn dokumenti od 24 do 29 novembra 1934 leta ? pisarni vojaškega oddelka občine Trbovlje radi evidence o polozitvj zapriseee Nj. Vel. kralju Petru II Razen gori nave denib pa pridejo v poštev Se oni vojni obvezniki, rojeni od Ma 1907 do 1914. ki so odslužili kaderski rok. ali ne so oproščeni od služenja v kadru kot hranilci Proti tistim, ki bi se temu pozivu ne mlzvali. se bo disciplinarno po«*topnU> v suiialu vo,. zakona. Dane*: Sobota 24. novembra, katoličani: Ivan Kriaki, Jeca. Jutri: Nedelja 25. novembra, katodicanl: Katarina DANAŠNJE PFUREDrTVE Kino Matica: Zamenjana nevesta. Kino ldeail: Kralja vaJcka. Kino Dvor: ZcJtcn pragozda. ZKI3- >Mata Hari« ob 14.15 v kinu Matici. Kino ftiska: Grofica Monte Christo. &eutjaiii>i,»kp ^ieduiisče: »RokovuJačJ« ob 20.15. Mestni dom Mllldln*kl od*ek Sokola L Tabor, rodU tedjski večer ob 20 v mali dvorani na Taboru. (Predava dr. Pavel Pe^toLnik ta dr. Blumauer. > PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Veselite se življenja. Kino Ideal: Kralja valčka ZKD: >Mata Hari« ob 11. dop. v Idzm Matici. Kino fti£k»: Grofica Monte CJiriato. dentjakobsko jrlcdalisče: »B^kovnjači« ob 20.15. Mestni dom Ilirija : železničar (prvenstvena tekma) ob 14.30 na Stadionu, preiitekma ob 13.15: Ilirija n. : SK Kam m k Lutkovno gledališče na Taboru ab 16.30 >Da!#i, široki, bistrooki«. Slavnostno odkritje &pOmln*ke plošče ob 11. na Suhem bajerju. DEŽURNE LEKARNE Dane* ln jutri: Mr. Ustar. selenburgo^ va ulica 7. dr Kmet, Tvrseva cesta 4.1 ta TrnJkoczvja decL, Mestni trg 4. Iz Ptuja — Uradni dnevi za kontrolo mer m sodov bodo v Ptuju v dneh 23. in 24. t- in, v uradnih Drostorib na klavnioi. — Dva požara. V ponedeljek zjutrai je izbruhnil na gospodarskeni poslopju pocestnice Medved Jere v Cirkovcih Offeol, ki je mahoma uničil vse poslopie, krito e elaino in deloma ledeno, deloma pa sidano. Zgorelo je tudi seno. ki ga je imel na skednju spravljenega pos^tjiik Kmetec Franc. Sumi se, da je bil ogenj oodtaknjen. — V torek zjutrai okob 7. ure pa ie izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju posestnika ži-rovnika Mihaela iz Pobrežja. ki se ;e prenesel tudi na h:So. Ker so domači Ae ležali, je bila nevernost, da zgore in so Hb ir goreče hiše redili gasilci iz Jurovc tn Ptuja, ki so prihiteli na pomoč Tudi tu so ttzo-reli vsi poliski pridelki, živež m deloma tudi pohištvo. Skupna Skoda znaša nad Din 50.000—. Domneva se. da *e tu bil vzrok ognja slab dimnik, skozi katerega so uba-|ale iskre na slamnato streho. — Karambol avtomobila. Na ostrem ovinku Minoritekecja tr<_ra in Draveke ulice fre prišlo do karambola med osebnim avtomobilom in mesarskim vozom. Kljub signalom, ki jib ie. dajal avtomobili, je prišlo do karambola zaradi ostrega ovinka. Dočim voznik na mesarskem voru odnesel na drugih poSkodb kakor da se mu je strla ojnica in da so dobili konji lažje praske, je bol k>fer na osebnem avtu poškodovan na glavi, na avtu samem pa je razbila sprednja šipa. Ker je tukaj ovinek zeio nevaren, bi bilo želeti, da se hiša. ki je ob parku, podre in s tem raeširi cesta ter par^ primerno podaljša — Odbor ia splošno in »trokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi v 6oboto 24. trn ob 20 uri zvečer v prosvetni dvorani Mladike javno predavan ie. Predaval bo gimn ravnatelj g. dr. Kovačič o našem boju za lastno državo. Vstop prost. Iz Kranja. — Nasilnež. V torek okrog 17. sta stali Ivanka S. in Veronika P. v KokriSkem predmestju ob ograji ln se ramgovarjall pred hISo. Prav takrat pa se je pripeljal mimo 31 letni Oevljar in posest h k Andrej K. hz Cerkelj, ki je btl te večkrat kasno. van. Brez povoda je udaril Tvanko * dežnikom, nakar mu je ta rekla, da je nesramen. Nasilnež je to sltftal. ustavil kolo rn se približal obema dekletoma, ki sta zbežali Andrej je za.V za "mn vniti. Ivanka je zaklenila pr*>d nJim vetna vrata in mu zagTrrzr: d, da bo poklicala mota. Andrej pa je zbijal z rokami In suva! % nogami v vrata, ki Jih Je hotel s silo odpreti. Na vse zadnje pa se Je le naveličal in ae - lneljal don. v. Ko ao »a rožniki prijeli, se Je Izgovarjal, da je bil popolnoma r»Han ln nI ve*el. kaj Je delal in govoril Za svo'o na5^noe* ho kaznovan. — Kolesarjem. Kolesarji so sonet postal! brezobzirni in predrzni 7. vso naglico drvijo Po dovoljenih Ia prepovedanih petih, zvečer *>a vozijo br«z hiči Stražnik* In orožniki bodo strogo paall! na t*! cestno-policijek** prestopke ln kaamo. vall vsakogar, ki ne bo upošteval predpisov. — Tatvina. Posestnik Fr^nc Pogačni> 8 Kokrlce je prijavil kranjskim oroani-kom, da mu Je bilo že v*»^krat pokradeno J'*o aH . oljsko orodj«- Vedavno rnn '< zmanjkalo b podstrehe precej komre, rži, Ječmena In ajde. Večjo količino lita j« pogrešil fnd' lani I - rvoletl pa so IBS b;V nkradene tri ko«e dvo'e eraheM 1v. sekiri, trije cepci, phie ffl ~eVn Vsa Iko. da ia nad Din Pneačn'k Je osumil 331etnega Antona D Baje mn Je «arn prizna' nabr4 Ji -kraden^ stvari pri njer Pri blsfi! pre'akavi so -ri nJem samo Tvoerr^šan! ce*p1n. drnir'h «rvari al bilo v njegov! hiši Anton tatvino od. loč *ajl pravi dn Je ^epln trupli v frv--'ta! Kardinali tn napake. — Pana kardinali delajo velike na-oake. ie-H? — Kako to? — Ker pravi gospod učitelj v Ma da delamo kard'naVne nart*ke\ ste*. 211 »SLOVENSKI NAKOD«. o bili že takoj prve dna oddani razstavljaicem, ter se poznejJSim prijavam ni moglo več ostreč Seimska uprava pa skuša ustreči tudi onim otortnikom, ki se letos na so mogli udeležit, razstave vsled pomanjkanja prostora, zato Jim bo preskrbela ceneno propagando za njihove izdelke za ves čas obrtn gkega sejma. Primerne na-p.sne reklame bodo po vsem sejmskem prostoru opozarjale na njihove izdelke ter se bo za to reklamo pob raia zmerna odškodnina za ves čas On 40. prtštevš nabavne stroške. Ker bodo po vseh seimskih prostorih nameščen- zvočnjki se bo vsak obrtnik lahko posluž-d tudi zvočne reklame, ki bo večkrat dnevno priroročaila n egove Lzdeike, in to za riizko ceno 5 D n dnevno. Razen naštetih dveh bo delovala še svetlobna re- klama v nalaSC zato prirejenem oddelku, kjer se bodo med reklamo kazal tudi kratki zabavni in poučni filn*. Cena svetlobni rekla-nv bo za ves teden 150 Din za obrtnike in 200 D n za trgovce, ki so dobavitelji obrtnikom. Diapozitiv si mora naročiti vsak na svoje stroške. Vabimo vse one obrtnike, ki niso razstavili, a se hočejo poslu* ti cenene reklame, da sa prijavijo za napisno, odnosno rvočno aij svetlobno reklamo v sejmski pisarni v razstavni palači, ali pa v pisarni Krajevnega odbora v Beethovnovi ulici Št. 10, pritKčje. Novost naših obrtn škJb razstav bo umetno obrtni odde'ek na sejmu- Ta naj pokaže visoko izofcrazbo in sa morski ost našega obrtnika, ki zna tudi samostojno ustvarjati umetnine in jim udarjati pečat 'izvirnost in individualnosti. V tem oddelku se bodo predmeti razstavil: brezplačno in mar-fkateri naš obrtnik ima doma en ali dr-j£ izdelek, ki bi b-1 v okras irmerno-obrtnemu oddelku. Naj zato ne zamud; pri-f ke !n se prijavi Atrakcija za or^kova'ce fn kupu:cče r*-bč>istvo na se:rr?u bo izreden popust, ta" ga bodo nuditi raartavljalci in prodajalci na svoje blago, pa najsibo. da se kupčuia skene takoj ah pa proti poznejil dobavi. Prepričani smo, da bodo konzumenti radi ixrabi!i to priliko in se ro>Iuiil: ugodnega nakupa predmetov za vsakdanjo uporabo, ali pa predmetov, k! yh bo potreboval sveti Makla v*. V obrtniškem tednu naj bo sploh geslo vse javnosti, ki je bila in je obrtnikom vedno naklonjena, da si ne nabavlja manjvrednega m dražjega inozemskega rokodelskega blag«, ampak ktrroJe samo izključno domače rokodelske izdelke. Na ta način bo pomagala do uresničenja pregovora, da »Temelj narodnega Vago^nja je krepak rokodetek stan!« Prihodnj« teden bodo obrtreki sami v podrobni propagandi »Obrtniškega tedna« med ljubljanskimi tovariši, -pa tudi trgovci Jn go-sfcihrčarji razpečevali propagandne lepake in r&klamne markice. Lepak za 2 Din, mar-kico pa 10 para, kar n: n;kaka cena. Zato ne sme biti v Ljubljani obrtnika, katerega delavnice ne bi krasil lepak, v tem tednu simbol vseg-3 iugosloven.sk ega obrtn-iŠtva. Vsak obrtnikov dopjfs naj bo opremljen z reklamno markico. Apeliramo budi na naše tovarše trgovce rn go^iaičarje, da se bodo rade volje odzvali in odvzel: vsak po en lepak m nekaj markic ter tako položili svoi oholos za obrtniško akcijo. ~ Otvoritev bistriške ceste. Jutri do- Sddne ob pol 12. bodo v dolini Kamniške strice slovesno izročili prometu novi del ceste od Gaberja do Kopiš in s tem odprli promet na celi bistriški cesti od Stahovice do izvirka. Ob tem pomembnem dogodku, katerega bodo radostno pozdravili vs4 ljubitelji lepih Kamniških planin, se spominjamo prvih začetkov gradnje bistriške ceste pred štirimi leti. Takrat smo vsi skeptično gledali na započeto delo in oglašali so se že proroki, ki so trdili, da cesta nikoli ne bo dograjena. Prizadevanje vseh odločujočih činiteljev pa je dovedio do končnega uspeha, katerega smo tem bolj veseli, ko vidimo velike koristi in prednosti, ki jih bo imel Kamnik od nove ceste. Seveda bo treba še mnogo truda in stroškov, da bo novo prometno sredstvo res v vsakem pogledu za- služilo ime avtomobilske planinske ceste, vendar pa je položen trden temelj od Stahovice do izvirka. — Esperanto. Vsa mogoča društva imamo že v Kamniku, ali ne bi bilo čudno, če bi bili brez esperantskega kluba. Ze lani so se organizirali kamniški esperantisti v klub, ki je imel začetniški tečaj o espe-rantskem jeziku. Poučeval je g. Alojz Pere Prvi poizkus je pokazal, da ICamničani niso nenaklonjeni esperantskemu gibanju. Zato se je letos poživila akcija za ustanovitev močnega esperantskega kluba. Pripravljalni odbor je bil pridno na delu in je sklical za nedeljo 25 t. m. ob 16. uri v Grajskem dvo ru (pri »Petru«) ustanovni občni zbor. n§ katerem bo med drugimi govoril tudi gosp Ivan Kralj iz Ljubljane. Vabimo k številrv udeležbi! Sreča v nesreči. Bandfti so v Chicagu napadli bogra-tesra meščana in ga umorili. Nastednie-sra dne ie priobčila »Chicaso Evenins Post« obširno poročilo o roparskem napadu, k: se je končalo z besedami: — K sreči je imel umorjeni denar ti vrednostne papirje naložene v banki tako da ni utrpel občutne Škode. NASI PROIZVODI SE IZDELUJEJO IZ: NAJBOLJŠEGA DOMAČEGA MATERIJALA PO POSLEDNJI MODI EN FAZONI Z DOMAČO DELOVNO MOČJO V DOMAČI TOVARNI IN SO ZATC PRAVI DOMAČI IZDELEK! NOSITE TUDI VI SAMO „S0K0" - OBLEKE KER SO ONE DOBRE, TRPEŽNE, A KLJUB TEMU POCENI IN KER DAJETE S TEM ZASLUŽEK DODA CIM LJUDEM — PREDNO SE BOSTE ODLOČILI K NAKUPU, OBI6CITE PRODAJALNO „S 0 K 0" - OBLEK in zahtevajte, da se vam pokažejo naši izdelkL — Brezobvezen ogled in pomerjava! LJUBLJANA: SV. PETRA CESTA 23 ln CELOVŠKA CESTA 63 — MARIBOR: ALEKSANDROVA CESTA ST. 27 — CELJE: KRALJA PETRA CESTA 22 — KRANJ: GLAVNI TRG 102 Oglasi v Slovenskem Narodu" imalo velik uspeh? 1 Zveza združenj gostilni carskih obrti dravske banovine naznanja, da je snoči nenadoma preminul gospod bivši predsednik Gostilničarske zveze v Ljubljani. Pogreb pokojnika bo jutri ob 15. izpred hiše žalosti na Pnvozu 4 na pokopališče k Sv. Križu. Velezaslužnega in neumornega sodelavca v prospeh gostilničarskega stanu ohranimo v najlepšem spominu. STROJEPISNI POUK iesetprstnem sistemu, za začetnike in Izvežbance. Večerni tečaji od 6. do H8. in od Vs>8. do 9. ure. Učna ura 2 Din. Pouk se prične 4. decembra. Vpisovanje dnevno Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Cene govore! Preproge: Perzija, Sm yrna, Banyai, Angora, Pirotske; tkanine za pohištvo, zavese, store itd. Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. 5 ZDRUŽENJE GOSTTLNTČARSKIH PODJETIJ V LJUBLJANI sporoča tužno vest, da je snoci nepričakovano, zadet od kapi, preminul njegov zaslužni bivši dolgoletni predsednik in podpredsednik ter pobornik gostilničarskega stanu, gospod Fran Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 15. izpred hiše žalosti, Na Privozu fit_ 4. Združenje se ga bo vedno spominjalo s spoštljivo hvaležnostjo. LJubljana, dne 24, novembra. Jutri v nedeljo 21. t. m. VSI NA VESELICO v RESTAVRACIJO „FRANKOPANSKI DVOR" v ŠIŠKI. — Ples, zabava, domače krvavice, nova vina, okusna jedila. — Vsako nedeljo ples. — Se priporoča Ukmar. ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT EV INDUSTRIJO V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni zaslužni svetnik gospod Zdrav, odbran tet-otnplr prodaja — dokler zaloga po 50.— Din 100 kilogram vsako količino tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, Resljeva cesta št. 24 IVAN MAGDIČ krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za idočo sezono. 3333 dolgoletni predsednik Zveze gostilničarskih zadrug, gostilničar in posestnik v Ljubljani itd« v petek, dne 23. novembra 1934 preminul. Zbornica, v kateri je blagopokojnik v interesu gosUlničarstva dolgo vrsto let požrtvovalno sodeloval, mu ohrani trajno hvaležen in casrtec spomin. V Ljubljani, dne 24. novembra 19S4. H' 1 pogi ffcof nrre sobe. To pa ne pomeni mnogo, kajti znano je, da je Cu-dahy vsega zmožen. Doktor Penninova. Opravljala je običajno službo v porodniškem oddelku. Obiskala je okrog dvajset bolnikov, ne da se pa točno dognati, kaj je počela in kod je hodila. Vse dopoldne ni zapustila bolnice, kakor zatrjujeta Cobb in Moran. Moric Kneisol. Vse dopoldne je bil v svojem privatnem laboratoriju, kjer ga ni nihče motil. To pa ni dokazano. Trdi. da je prišel Jannev v laboratorij tik pred deveto in da se mu je poznalo, da ga je vest o predstoječi aretaciji močno razburila. Izjavil je. da po;de v svojo sobo. ker noče nikogar v'deti. in da bo delal na svoji knjigi. Kratko je omenil poskuse, potem je pa odšel. Kneisel ne ve, kaj bi rekel o umoru, videti je pa. da ga je zelo potrl. Ste zabeležili to. gospodična? — Vse, gospod doktor. — Dobro, zdaj pa Še nekaj. — Inspektor je pogledal v svoje beležke in začel zopet narekovati: — Heodrfk Doorn: Prišel je v bolnico ob 9J0. da bi se podvrgel lečenju z ultra vijoličastimi Žarki, kar >e delal glede na svoje bolne živce redno trikrat na teden. Čakal je v laboratoriju v četrtem nadstropju do 935, procedura z ultravijoličastimi žarki je bila končana ob 9-50. Potem je legeJ k počitku v privatni sobi v pritličju, kjer >e ostal do trenutka, ko so našli zdravnikovo trupla Ni dokazano, ali je bil res ves ta čas v sobi. To je vse, gospodična. Prepišite to takoj na stroj s kopijo in dajte vse to seržantu Veliu. tistemu visokemu fantu na hodniku. On bo tu vse popokine. Strežnica je prikimala in odhitela prepisovat svoj stenogram na pisalni stroj. Eilery je dvignil glavo. — C« si že konča' te prazne in nepotrebne raporte, papa, bi predlagal, da se vrneva domov. Pri tem je brezbrižno zrl skozi okno. — Se trenutek potrpi, fant. Ne jem-Iji si tega preveč k srcu. Vsakokrat se to ne posreči. — Inspektor se je naslonil na Jannevev stol in začel počasi nosljati tobak. — Skratka, to je grozno. — je nadaljeval ves v skrbeh. — Človek b: dejal, da kaj takega ni mogoče Nihče ni gledal dovolj doigo na ta vrata, da bi bil ka: videl, pri iem je pa vse poslopje polno naših ljudi, ki bi morali vestno izpolnjevati svo.,e dolžnosti. — Žalostno je zmajal z glavo. — Človek bi dejal, da je Jannev sam pripravil svojo smrt. Zaklene se v sobo. poreče gospodični Priče, da je danes dopoldne ne bo potreboval — po vseh znakih sodeč je bil silno razkačen — in nastavn se monlnemu napadu, ki po čudnem naključju usode ni imel nobenih prič. Zadnjič ga je videl živega Cobb. ko se je vračal iz Kneislovega laboratorija v svojo sobo. To je bilo nekaj minut po deveti. In zdi se. da živa duša ni govorila z njim, da ga ni n:hče videl, razen strežnika pri telefonu okrog 9.45 in samo Ou je z njim govoril o Morehouso-vem obisku. In zdravniki soglasno trdijo, da je bil Jannev umorjen med 10 in 10.05. Tako je jasno, da je odgovoril po telefonu Jannev ob 9.45. Pastam in ostani člar „Vodnikove družbe" MALI ©GLASI V vsen malin vigiaslh /elja Deseda 50 para, davek Din 2._, Najmanjši znesek za mali >gias L>in 5.—, daven Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu, lahke tudi v znamkah — Za oismene odjjnvnre t*lede matih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo POSTREŽNICO sne^jmem. skope k, Aškerčeva 5. 3424 HIŠO 16 let davka proste, vsa v najboljšem stanju prodam. Prevzame se lankc 80.000 Din hipoteke. Naslov v upravi »Slov. Narodac 342S AVTOBUS dvai*5usedežen in dvotonski TOVORNI AVTOMOBIL Ugodno naprodaj pri avto podjetju čas!. Gornji grad. 3416 NAPRODAJ je v Starem trgu pri Trebnjem ob državni cesti lepa stavbna parcela s pritlično hišo in v bližini dve njivi. — Ponudbe pod šifro i Stari trg 3421« na upravo »Slov. Naroda«. SLUZ0L NAUČNIKA za trgovinu manufakturne struke, keji imade najmanje 2 razreda srednje škole, prima se odmah o nauk sa stanom i hranom bez ode van ja. — Prednost imadu koja peznadu dobro 3 hrvatski jezik Ponude na: Branimir Latinčić — Krapina KROJAŠKEGA POMOĆNIKA za prvovrstno delo in velike komade sprejme takoj Sommer ffinko, Celje. VRTNARJA oženjenega, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj za vodstvo imetja kraj Zagreba. Ponudbe na: Depozitna banka d. d., Zagreb, Tomašičeva ulica br. 10. STANOVANJE obstoječe iz sobe, kuhinje tn kabineta takoj poceni oddam. Poizve se v Zg. Šiški 254. nasproti *ole. 3419 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in vsemi pritiklinami iščem za februar ali marc. Po možnosti v centru mesta Ponudbe pod šifro »Brez otrok* na upravo »Slov. Naroda-c. RAZNO SVARILO Ker sem zvededa, da me gotove osebe podlo obrekuje^o, prosim vsakogar, da mi sporoči dotičnega naslov in dobi 500 Din. Da pridejo ti zahrbu ni lažnivci pred sodišče. I. Peterim, Orlova uL 11. 3425 OKUSNO PRIREJENO DIVJAČINO nudi vsako nedeljo po zmerni ceni gostilna Me vzel j preje Plankar. Dolenjske cesta. 3427 JABOLKA štajerska najboljših vrst ananas, m»vSance, pepink. kosel-ske itd. dobite najceneje: Poljanska cesta 70. Pri mostu. 3415 GOSPODINJE - 6JTVTLJE Izposojamo rabljene šivalne stroje proti nizki najemnini, naprodaj veliko izbir- predmetov za malo denarja. Isto-tam se sprejemajo vsakovrstni še uporabni predmeti v prodajo. »PROMET«, Napoleonov trg 7 (nasproti kri-žrnske cerkve). 3417 k i3L IZPOSOJAMO plošče a 2 Din gramofone a 10 Din »ELEKTROTON« Tavčarjeva uX 3. POHIŠTVO lepo. pleskano vam nudimo po najnižjih cenah. Naročja in popravila mizarstvo VEL-KAVRH, Krakovska ul. 7. 3420 »MUZIKA« prodaja prvovrstne mozemske klavirje tn Dianine tudi pre-rgrane ter popravlja m ugla šuje strokovr jaške najceneje _ Knafljeva ulic* 4. Trenchoati .isnjeni suknjiči ui najbolj nakup pn PRESKEKJL, .JUBLIANA Sv Petra c H PES VOLCJAK ki sliši na ime »Perun«, z znamko 328 škofja Loka se je zatekel. Sporočiti na naslov: Bralovič, Tomačevo flt. 75. PERNICE ^zgotovljene - velikost 180 > 115 «2 puhastega perja 220-300.- in 340.- Din la puh pa (50.-, 550.- Din Garantiramo solidna postrežba — pri: RmOLF SEVER, jubljana, Marijin trg Štev. 2- 36,1 Obiščite nas! Brezobvezno vam homo razka-zali zalogo naših vseh vrst preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, štor itd. „ČILIM" PASA2A NEBOTIČNIKA KAVARNA SjTRITAK vsak večer koncert. 67/T Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 2OD naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs* motorji od Din 5000.- Ceniki franko! naprej — pri Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlov&ka c 4. . i_Js>Jt- za volane « različnih gubah.. SPEC1ELN1 EN i KI oblek, volan, ftaJov l L. a vzL'RiRANJE, entei vložkov ln čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE, MONOuRAMOV. zaves, perila Hitro, fino ln poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljjarr poleg hotela Struke!; Liuia m reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg it* 7 Poverjenlštvo: LJUBLJANA, TyrSeva 34 naznanja smrtne slučaje svojih Članov v mesecu oktobru 1934 Baumel Adolf, Maribor Twickel Matilde, Maribor Horvat Ludovik, Maribor Buchmelster Franc, Ruše Meaarec Alojz. Sv. Trojica v SL g. Hausman Alojzija Mota Fidersek Euza. Budina Koželj Neža, Sv. Jurij ob j. žeL Sušteršič Neža, Blatno Stuklek Neža, Botričnica Riegersberger Johan, Celje Vrabič Ana Rogatec Stopinsek Gera, Gerečja vas Opold Katarma, Celje Peitler Johan. Plavč Fllipič Lovrenc, Celje Kranjc Matilda, Gornjigrad Sucher Marija, Celje čadež Ignac, Tržič Spari Marija. Jarenina Glazer Jozefina, Maribor Mlinaric Frančiška, Trbovlje Cestnik Gera, Ormož Radanovifi Martin, Sromlje Bricman Antonija. Pameče KI asi n c Jurij. Hottnja vaa ZdolSek Roza, Maribor Toplak Peter, Grajensak Terček Franc, Kranj Stadler Marija, Lesično Medvedek Franc, Brezovo Čaka Martin, Šmarje pn Jelšah Hauptman Ignac, Šmartno p. Litiji Sellh Sebastjan, Kamna gora Les jak Janez, Sv. Vid pri Ptuju Schibert Ana, Sv. Lenart v SL gor. Ferlinc Marija, Dragučova Rojko Mihael, Dobrava Rajšp Jernej, Sp. Breg Veljakovič Anka, Buljke* Kokol Marija, Maribor Masehera Blaž, Maribor Gor en Jak Uršula, Celje Grobelšek Jožef, Draža vas 2eleznik Peter. Maribor Lenič Neža, Crešnjice Krepek Ferdinand, Vurberk žurman Tomaž, Kostrivnica skodič Mihael. Sp. Poljakava Lobnik Janez, Maribor Vovaek Alojzija, Arclln Račičič Ana, Krtka vas Kelc Filip, Cirkulane Rosker Jožef. Dobrenje žokelj Marija, Gorenja vaa Žemljic Barbara, LokavcL Po vseh BmrJBi se je takoj izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 428.000.— BLAGAJNIŠKO NAĆELSTVO. etnici imena tvrdke Ant. Krisper dajemo v času od 22. do SO. novembra 1034 na vse naše cene poseben popust Izkoristite to priliko za Miklavžev nakup! Mestni trg štev. 26 ANT. KRISPER. LJUBLJANA Stritarjeva ulica 1—3 U*ojot* Ja*r Zup-oćt _ Z« «N«odDo Mlumo.: Fr«n Jrsetfek. - Za upi*™ » inaemta. del tast*: Otoo Chr»to*. - V v L|ubi>«XLL