Oldest Slovene Dai!y in Ohio Bes+ Advertising Medium AKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXllI.- LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) FEBRUARY 29, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 50 . r^ke vesti in sveta dobila lini0 0UE IK ^A n . I Wsk Sinoči je prispela Varn° C:ril°morsko pristaja ol° Pn'a pošiliatev sov-Hjslco t'a P°d novo bol»ar-fsko 'g0vinsko pogodbo. ^ veSelPrebivaIstvo je z ve- Nacijska vlada zahteva od Madžarske, da ji slednja izroči češkoslovaške begunce Madžarska policija oblega francosko poslaništvo v Budimpešti, kjer je baje skritih približno 40 Čehov. — Čehi uhajajo preko Madžarske in Jugoslavije v Francijo. BUDIMPEŠTA, 28. februar-*---i Delavcem sovražno postopanje Fordove družbe v Dallasu Angleži nameravajo blokirati obale Tihega oceana Sovi, l ja. — Budimpeštanska policija je pričela danes na pritisk nemške vlade s pravo oblego francoskega poslaništva, v katerem ■ifct i r>ozdravilo mo-; se skriva baje okoli 40 češkoslo- ^Wtflo ,tankerja ter! vaških beguncev, opremljenih s fkil i2xnSiSf^Jem in vinom, j francoskimi potnimi listi. Nemčija zahteva od madžarske vlade, da ji slednja izroči sče. one čehoslovake, ki so pobegnili na Madžarsko iz češko-morav-skega protektorata, in ki uhajajo potem po "podzemski železnici" v Francijo. Stotine drugih češkoslovaških Nke ,S° ubiti vsi čla- beguncev, katerih večina je v lnv«i potniki letala ! madžarskih ječah, je prepriča- ^ tWleta 1915 Prvi sov-• ki je priplul v fsko ristaniž L^ir^'^^ombia. — Vče- |l iWiževal ve. "t.% 7 m i ris. 'Odbor za Je-; je°munistični stran-' od +Ceraj naznanil, >»n JtavlJ'ena s svojih ^aiaborde' general-^ iz 'in Valentin S. ■uSmJ"re2eno' da ^iti f a> ker nista tvankini "liniji." S*'8«' d.n. odpeljal pet češkoslovaških beguncev. Policija' priznava, da je v madžarskih ječah stotine Čehov in Slovakov, ki so nepostavno prišli v deželo ali si ilegalno Važno opozorilo Naznanjam vsemi .kateri ste podpisali delnice Slov. društ. doma, da vas bodo v kratkem obiskali zastopniki. Prosimo vas da jim greste na roko. Ob enem pridobili francoske potne liste. se P& priporočamo, da kateri še "Podzemska železnica" Kljub dejstvu, da "podzemska železnica," ki vodi skozi Jugoslavijo v Francijo, operira že cele mesece, je madžarska vlada šele danes zavzela tozadevno akcijo. Policija priznava, da kadar kak begunec doseže osrčje Budimpešte, ga je težko najti, kajti mnogo madžarskih družin je pripravljenih, da ga skrije, do- niste delničarji, da postanite, ker sedaj je čas. — Tajnik. Seja V petek, dne 1. marca se bo vršila seja kluba št. 49, v prostorih čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. članstvo je vabljeno, da se je udeleži. kler se mu ne ponudi prilika za prehod meje v Jugoslavijo. '6 / B. časniška poulardno, Nemčija bo pričela najbrž v mesecu marcu z veliko ofenzivo na zapadu Nemčija ne sme več odlašati, če noče, da jo Anglija gospodarsko zadavi. — Ugodna prilika je bila že zamujena lansko jesen. DALLAS, Texas, 28. feb. — Neka priča je včeraj v zaslišanju pred Narodnim delavskim odborom izjavila, dajso delavci Ford Motor kompanije v Dallasu pretepli nekega odvetnika CIO organizacije ter razbili linijski shod, kar vse je bilo del njihove kampanje, da se "uniči unijo." Tako je pričeval James R. Longley, 31 let stari bivši Fordov delavec. Dejal je, da se je leta 1937 tudi sam udeležil tiste rabuke ter da je pomagal razbiti linijski shod. Longley je bil prva priča v zasliševanju pred Narodnim delavskim odborom, ki preiskuje kršitve odredb delavskih organizacij, napadanja na delavske organizatorje in linijske člane, unijskega špijoniranja in od-slavljanja delavcev zaradi njihovih unijskih aktivnosti. Longley je izjavil, da so Fordovi delavci, med katerimi je bil takrat tudi sam, pretepli W. J. Houstona, CIO odvetnika, nato pa so šli k domu nekega drugega Fordovega delavca, katerega so nameravali tucli pretepati, pa so spotoma pretepli ljudi v nekem avtomobilu, ki je baš takrat privozil mimo. Odvetniki Fordove kompanije so pri včerajšnjem zaslišanju gladko zanikali vse obtožbe. Ameriški velebizniški kapitalizem pošilja Rusom si-rovine, ki odhajajo potem najbrže iz Rusije v Nemčijo. FINSKA DOBI 20 MILIJONOV DOLARJEV AMER. POSOJILA Posojilo je bilo odglasovano s 168 proti 51 glasovom. RUSI POROČAJO O SVOJEM NAPREDOVANJU NV FINSKI Kultura ->iriVlada dovolila Hj.^emu križu po- %M<> ČT v zasedeni S Hh Udi dovolila, ^fi^Jati relifne pota* J3)'0sto v deželo. Namesto SNena blla lanskega >ValPo eksploziji, Ki ttiy, Ucencev, med St C- onih. ki so ko se fcia-Vtozbi,ki \L'He 7ui\ 0 d govorni m '^e. "teva $170,000 tekma V Slov. del. atje' 26 SS-aram. društ. lnarca se vrši ba- C> Pev. \'N,fa Zabava v no-.Občinstvo U^eži. zborom odsekom je (Sledeče poročilo je poslal iz Berlina listu "New York Times" Otto D. Tolischus, posebni poročevalec omenjenega lista.) BERLIN, 28. februarja. — Nemško ljudstvo z nervoznostjo pričakuje prihoda pomladi, posebno prihoda meseca marca. V vseh mislih je namreč vprašanje: ali bo pričela Nemčija na zapadu ofenzivo ali ne? Na pričetek take ofenzive je že ponovno namigaval kancelai; Hitler, in tudi vrhovni poveljnik nemške armade, general Wal-ther von Brauschitsch je dal že razumeti, da se bo na pomlad pričelo z ofenzivo. Marec—usodni mesec V vojaških krogih so mnenja, da če se hoče pričeti z ofenzivo, se mora pričeti meseca marca. Ako ne pričrio Nemci v najkrajšem času z ofenzivo, se morajo odpovedati temu načrtu ter se udati v usodo, da jih Anglija počasi gospodarsko zadavi. Nekateri so mnenja, da je j dobili naročilo, naj izvršijo Nemčija že itak zamudila svojo j osnutke in načrte za ogromne najboljšo priliko za to, in sicer j slavoloke zmage, ki jih bodo» lanske jeseni, ko sta bila njena; zgradili v Berlinu, skozi katere vojaška superiornost in elan na bo prikorakala zmagovita nem-višini. Takrat je Nemčija žamu-1 ška armada, nji na čelu pa njen dila ugodno priliko, ker se jej najvišji poveljnik—Adolf Hit-zibala v varljivih nadah o zma- ler . . . govitem miru. Sedi se, da je to vprašanje tako važno, da se mora o njem odločiti tekom prihodnjih tridesetih dni. Morda bo počilo 15. marca Splošni vtis v Nemčiji je, da se bo ofenziva pričela. Vse predpriprave merijo na to. Med ljudstvom se celo šepeta datum, ko bo počilo, namreč 15. marca. Začasno je mnogo nemških vojakov na dopustu, toda vsi ti se morajo vrniti pod zastave pred 15. marcom. Slavoloki zmage Toda naj bo že kakor koli, toliko je gotovo, da pričakuje Nemčija priti zmagovita iz vojne. To je poudarjal Hitler v svojem zadnjem govoru v Mo-nakovem, in to poudarjajo zdaj za njim vsi nemški listi. Da pričakuje nacijsld režim skorajšnjo zmago, je dokaz to, da so že v delu prepriprave za ogromno proslavo zmage. Arhitekti in razni stavbinski umetniki so že SEJA V petek, 1. marca se vrši redna mesečna seja dram. društ. Anton Verovšek v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja se prične točno ob 8. uri. člani in članice so prošeni, da se udeležijo. Poročani bodo tudi računi od igre "Denar." VAŽNA SEJA V petek, 1. marca se vrši važna seja Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave., v Slov. j domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7:30 zvečer. Starši so proše- \ ni, da se udeleže, ker je seja zelo važna. — Tajnica. * "IVAN CANKAR" Danes ob 8. uri zvečer se vrši vaja za prihodnjo predstavo "Naši domači tujci." — Režiser. LONDON, 28. februarja. — Kot kažejo vsa znamenja, bo Velika Britanija raztegnila svojo pomorsko blokado tudi na Pacifik, da odreže s tem ameriške ^dobave preko Vladivostoka Rusiji, ki jih potem morda pošilja naprej Nemčiji. Zagotovitev Ronalda Crossa, ministra ekonomske vojne, ki je rekel, da vlada že razpravlja o možnosti blokiranja ameriških dobav Rusiji, ni zadovoljila poslancev v parlamentu, ki zahtevajo strožjo kontrolo. Cross je dejal, da prihajajo povečane pošiljatve gumija, bakra in drugih surovin, ki so potrebne za vojno, v Vladivostok naravnost iz Zedinjenih držav ali pa preko Mehike in Filipinov ter preko Ilolandske Vzhodne Indije, v holandskih .japonskih in norveških ladjah. Winston Churchill, prvi lord admiralitete, je izjavil, da je angleška mornarica zmožna en-forsirati blokado do popolnosti ter preprečiti vsak kontrabant, da pa mora priti ukaz za to ne od admiralitete .temveč od vojnega kabineta. Te njegove besede se tolmačijo, da če vlada hoče, da se zamaše luknje, skozi katere prihaja kontrabantno blago, ji je treba to samo povedati in angleška mornarica bo to izvršila. LondonskJ list "Daily Mirror" cinično pravi, da se ne sme razžaliti ameriških kapitalistov in njihovih velebizniških interesov, ki pošiljajo skozi Rusijo in Italijo kakor tudi skozi druge dežele blago, ki naide svojo pot v Nemčijo. WASHINGTON, 28. feb. —• Poslanska zbornica je danes od-glasovala, da se da Finski po-, sojilo $20,000,000, kateri denar j mora Finska vporabiti za na- j kup vojaških potrebščin. Poso-; jilo je bilo odglasovano s 168; proti 51 glasovom. i Poročilo sovjetske armade \ MOSKVA, 29. februarja (če- j trtek). — Ruska armada poro-1 ča, da je zavzela na Karelijski | ožini šest finskih krajev In vasi,! med katerimi je tudi kraj Ya- Zavezniki se pripravljajo na nemško ofenzivo Nemčija bo morda tudi zdaj poizkusila izsiliti odločitev na flanderskih poljih. LONDON, 28. februarja. — Angleški letalski strokovnjaki , . , v. ... . .,. pravijo, da so bili»sinočnji pole-somme ki lezi samo štiri milje £ ^ j ^ ^ 'Bei, južno od V upunja, važnega fm- lin, Kiel in Cuxhaven podvzeti zato, da se ugotovi položaj, ker nameravajo zavezniki izvesti ...... , . .. . bliskovit zračni protiudarec na /cerajsnjih brezuspešnih proti- XT .•• , v . . ,. i Nemčijo, v slučaju, ce letalstvo skega mesta. Poročilo naznanja, da se Finci še vedno umikajo po svojih H napadih, v katerih so imeli velike izgube. slednje napade Anglijo in Francijo. Zavzetje 42 utrdb Poročilo dodaja: Dne 28. februarja je sovjetsko vojaštvo zavzelo 42 finskih defenzivnih utrdb. Na drugih sektorjih fronte ni Neki angleški bombnik, ki je letel zopet sinoči nad Berlinom, je vrgel v mesto tisoče okrožnic, v katerih se obvešča nemško . ljudstvo o resni;"nem stanju stvari. važnih izprememb. Zaradi slabega vremena je! LONDON, 28. februarja. — sovjetska aviacija izvršila samo Nova armada velike Britanije, nekaj izvidniških poletov. ,ki šteje že skoro milijon mož, i prihaja v velikih odredih v se-! verno Francijo, kjer se pripravlja, da dostojno sprejme Nemce, Finsko poročilo HELSINKI, 28. februarja. Neprestani pritisk sovjetskih če bi slednji vdrli skozi Belgijo čet na finske obrambne črte je v Francij0) k;,kor so storili Uv imel za posledico uspesen ruski ta 1914 napad na severno fronto V bli žini Petsama. Vojaški opazovalci v Parizu Vesti iz življenja ameriških Slovencev Štivo ugaja članek Mr. Marzlikarja "Naše obuvalo je važno," naročnikom zelo ugaja, kakor so nam sporočili z dopisnicami. Naročniki pišejo: Zelo pametna ideja, da se je Mr. Marzlikar namenil, pisati članke, o važnosti obuvala. Prosimo, naj le piše. — Zopet drugi: Mr. Marzlikarjev članek o važnosti obuvala nam zelo ugaja, ker obuvalo je res važno, če hočemo, da bodo noge ostale zdrave in dobre za hojo. Zato prav z veseljem pozdravljamo idejo Mr. Marzlikarja ter se zahvaljujemo tudi "Enakopravnosti," ki mu odmerja potrebni prostor. Naznanilo Mr. John Filipič naznanja vsem, da je prevzel trgovino Petrovič na 595 East 140th St. katero je popolnoma prenovil, čitajte oglas v današnji številki. priporoča vsem za obisk. Chicago. — Daniel Glumac, star 28 let in stanujoč na naslovu 9944 Avenue M v So. Chica-gu, se je 22. t. m. zabodel v žepnim nožem v bolnišnici. Ko so ga ranjenega odpeljali na policijsko posta jo, je povedal, da je bil obupan, odkar se je spri s svojo ženo, ki je nameščena v dotični bolnišnici. Policija je Glumaca — ki bo menda Srb ali Hrvat — poslala v okrajno bolnišnico. Presto, Pa. — Frank Skarl ml., član društva 166 SNPJ, se je zadnje dni pobil na roki pri delu v rovu. — Frank Primožič se še vedno nahaja v bolnišnici Mercy v Pittsburghu. — V Meadow Landsu, Pa., je naglo umrl Leonard Lenasi, star 62 let in doma iz Šmihela pri Postojni. Bil je vdovec 21 let in pred meseci je izgubil sina, ki se je po nesreči ustrelil. Tu zapušča drugega sina in hčer ,v Clevelandu pa tretjega sina in hčer. Finsko vrhovno poveljstvo in Londonu kakor tudi italijan-skoraj ne omenja bojev na Ka-! častniki v Rimu, so izrazili relijski ožini ter samo naZna- mnenje, da se bo Nemčija naj-nja, da "je imel sovražnik težke ^rž še enkrat odločila, izforsi-izgube," in da vodijo Finci "ži- j J'ati odločitev na poljanah Flan-vahno defenzivno borbo," ki jo; drije. V slučaju, da to stori, bo- po do Francoz je in Angleži poskrbeli, da bo deležna dostojnega na obeh straneh podpirana topniškem ognju Finska letala da so bombardirala ruska skladišča municije, koncentracije vojaštva in druge vojaške objektive za fronto. sprejema. NESREČA PREMOGARJA Nov grob V sredo popoldne je preminil za srčno kapjo Thomas Brod- ,43 let' S!amijf "a pl'ozi j a * d"eT a v c u* Taztrgala AMHERST, N. S., 28. feb. — Tom, Trask, premogar, je udaril s krampom po neeksplodiranem dinamitu, ki pa je pod udarcem eksplodiral ter je eks- 13417 Eaglesmere Ave. Tukaj obraz. Trask je imel priprav-zapušča žalujoče sestre Ehza- ,jena za razstrelitev dva dina-beth omož Belay, pri kateri je mitna nab • toda ko ju je u-_ živel, in Mary brata Henry v „a]< je samo eden eksplodiraL Los Angeles California, strica Premogav je pričel k ti v. Johna m Stephana Brodmck, mog ter nakladati> pri tem ter teto Mrs. John Levstik m več j je zadel s krampom na drupi sorodnikov. Rojen je bil v Cle-'j^glj velandu, zadnjih 10 let je bil mornar na jezerih. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega Zadušnica V petek ob 7. uri zjutraj se zavoda na 458 East 152nd St., v bo brala v cerkvi sv. Vida za-cerkev sv. Jeroma ob 9. uri in dušnica za pokojno Josephine nato na Calvary pokopališče.; Vadnal Wolf. Sorodniki in pri-Bodi mu ohranjen blag spomin, jatelji so vabljeni, da se udele-Preostalim naše sožalje. Žijo. SAMOMOR MLADEGA FANTA IZ STRAHU PRED OČETOVSTVOM Seja Jutri, v petek, se vrši redna mesečna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 3 v Slov. društ. domu na Recher Ave. Seja se prične točno ob 7:00 uri. — Tajnica. NEW YORK, 28. februarja. — Pred letom dni je bil Joseph Rinaldi, star 16 let, vzoren uče-nev v Flushing višji šoli. Nato pa je nenadoma pričel zaostajati v šoli ter prosil roditelje, naj mu dovole, da izostane iz šole. Pred nekaj dnevi pa je fant izginil z doma ter se nastanil v nekem hotelu, kjer je plačeval po 75 centov za prenočišče. Tam je prespal tri noči, sinoči pa je skočil skozi okno dvanajstega nadstropja na cesto ter se ubil. V sobi je pustil dvanajst strani dolgo pismo, kateremu je dal naslov! Moje življenje. V tem pismu pravi med drugim: "Moje življenje se je povoljno razvijalo, dokler se nisem seznanil pred letom dni z J. C., ki me je uvedel v spolnost, ž njim sem šel na neki "party," kjer sem se sestal z neko deklico, s katero sva pričela intimno občevati, nakar sem izvedel, da po postala mati. Zdaj mi ne preostane drugega, kakor da izvršim samomor." STRAN 2. ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI l »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« po raznatolcu v Clevelandu, ta celo leto.................................$6^0 a ima za J640,124.71 se r, , , , , vee, moramo iz tega sklepati. Zelo dobro se viu tudi to. da dy -ma likvidadjski odbor pol_ no dela in odgovornosti. Odkrito izjavljam, da ne vidim nikjer najmanje netaktnosti pri likvidaciji, kakor je ni pri poslujoči banki. Zaupati mo- Antou Grdina BALKANSKA GOSPODARSKA KONFERENCA LONDON. — Ministrstvo za informacije objavlja iz Beograda poročilo, da se bodo v kratkem sestali v Bukarešti zastopniki vseh balkanskih držav, med njimi tudi Bolgarije, ki bodo razpravljali o gospodarskih zade-Vah. Gre za to, da se določi na- Bank Co., en milijon in dvesto črt o zamenjavi glavnih surovin na balkanskem področju, med je vsega premoženja za likvidirati okroglo $300,000.00 več nego dolguje stara banka vlagateljem. Vlagatelji naj mirno ohranijo zaupanje v likvidacijski odbor. pa bodo dobili izplačila svojih vlog v celoti, četudi gre likvidacija bolj počasi. K temu je potrebno še sledeče pojasnilo: Ko je banka zaprla vrata je imela dolga za en milijon in pol. Od takrat in do sedaj je vrnila skoro do malega ves ta denar z likvidi-ranjem. Nekateri ljudje tega niti vedeli niso, ko so drugi drugače razlagali 1 j u d em likvidiranje banke. Vedite tuUi to, da je ob zaprtju banke ostalo banki samo to, kar niso ljudje od banke hoteli rešiti. Ostali so banki prazni domovi za časa depresije, v katere je banka trosila mnoge tisoče, da je te domove naredila vredne, sedaj prinašajo banki redne mesečne dohodke. Da-1 je vedite, da je skoro do dva milijona premoženja stare banke, za katerega je bilo potreba latančne študije, kako in kdaj ?e za more najmanjši del tega orodati za najboljšo ceno. Kačo velika odgovornost je tu za ikvidacijski odbor ve le tisti, ki ma v to vpogled. Odkar sem tudi pri likvidacijskemu odboru dobivam ved-io večji vpogled v to nehvalež-io delo, ki ni nobena malenkost spraviti v hitro likvidacijo. Mi se snidemo približno dva-erat na mesec k posvetovanju z odborom za likvidacijo. Vsak odbornik dobi račun o tem kar je je pied časom od zadnje sei je v likvidaciji spremenilo. Ko smo imeli prvo sejo začetkom leta je bilo še dolga drugim bankam na prvo posojilo od že poročanega milijon in pol posojila še $85,000.00. Na seji 19. februarja nam je sporočil likvidator, da je tega dolga še samo za $66,000.00 Likvidator mora vedno paziti na vrednost ob- obdrži vlogo na dosedanji banki, to je The Cleveland Trust banka. Mrs. Stanonik pravi, da se ne sme kriviti slovenskih bankirjev, ker ni samo slovenska banka propadla, pač pa je tudi mnogo drugih takrat zaprlo vrata. A. Grdina pa pravi, da ni mislil, da se dobi tak človek, ki bi dvomil o varnosti slovenske banke, ko vendar so njene vloge ga rantirane z Government zavarovalnino do $5,000. Pravi, da je sramotno za take izraze, ko se tukaj iznašajo, če bi imel s seboj detektiva, bi bil ta rojak aretiran radi njegove izjave. Jos. Terbižan pravi, da še vedno živimo v svobodni deželi, kjer se sme vsakdo svobodno izraziti in kjer še vsak sme delati kakor hoče s svojim denarjem, brez da bi se ga tiralo, da mora nekam nositi, pa če tudi noče. Do sedaj smo poslušali mi g. Gr-dino in tako naj tudi on sedaj z nami potrpi in nas posluša, ko govorimo o banki. A. Grdina pravi, da je delni-5ar S. N. Doma s svoto $500, in ne ve kako se mu more tak človek, kot je delničar Vapotic drzniti ugovarjati, da nima pravice tukaj govoriti. Jos. Terbižan še pravi, če se hoče upostaviti zaupanje v slovensko banko, se mora kaj plačati vlagateljem stare banke, ne pa lepo molčati kar celih*pet let. A Vapotič pravi, da ni nameraval žaliti g. Grdina, niti najmanj mu ni hotel kratiti pravice govra in ni izrekel nobene ta- V prvi gostilni je hlev, konj pa v gosti^0, je bilo res, ne more"10 • Mož s strogim zom se je pojavil pred v Še enkrat je pogleda'1 ki jo je imel v roki,. hišne številko. Ko je V1 prišel prav, je stopi1 ^ hišo. Tam se je ček.'Mož ga vpraša: ja mama, doma?' "Da, gospod!" — M°ll . • rlrllS10' pozvoni, pozvoni 01 5 j ni tretjič, a nihče se J® ^ ve. Zato pravi deek^ si me nalagal. Tvoje 4&r ni doma!" — doma, je, samo jaz ne* v tej hiši. Tu sem se p igrat." drugim tudi o zamenjavi jugo-slovenskega bakra za rumunsko aafto ter za grški in turški bom- ke besede in pri tem A, Grdina baž. Aktualen je postal tudi na-3 rt o skupnem vnovčevanju imeti jskih proizvodov in menijo, da se bodo na konferenci v Bukarešti bavili tudi z njim. ZAPISNIK redne letne delniške seje S. N. Doma na St. Clair Ave., Cleveland, O., ki se je vršila ob večerih 11. in 12. januarja 1940 (Nadaljevanje) , Zalar pravi, naj se gleda v pr- Ludvik Medvešek priporoča, Ivi vrsti na to' da se bo dolg zni" da se glasuje, da se akustiko po-'ža\ Uvarana naj zadostuje zitivno izvede in oder pa po mo- par let taka kot žnosti. Upa, da se bo tudi oder! Jos. Skuk pravi, da ni proti s pomočjo Kluba dal popraviti, izboljšavi, je za akustiko, z Saj je Dom.imel že visoke dolgo-! odrom naj se pa še malo počaka, ve, pa se je vse plačalo. Kjer je j Treba bo tudi nov pod v spodnji volja, se vse doseže. Samo vese- dvorani. Izvede naj se najprej lja je treba in korajže, pa gre. i akustiko, če ne bo zadovoljivo, Jos. Terbižan pravi, da bi rad!potem naj se pa še oder popravi, vedel koilkokrat so nasprotniki1 Stavba je stara 16 let in potrebe izboljšave odra in akustike že na- [ popravil se marsikje kažejo. Tre-stopili na odru. Pravi, da je on porabil vsa pljuča in kričal besedilo na odru, pa se ga še ni sliša- ba bi bilo misliti tudi nV nove stole, ker sedanji zelo škriplje jo. Naj se sprejme predlog, da se lo v ozadju. Ljudje so venomer akustiko mora Uvesti, pri odru tožili, da ne slišijo in razumejo; I pa naj se pusti proste roke di-vidijo le figure, ki se vrte najrektoriju. odru, to je vse. In to ubija dram-i ake predstave in istotako tudi! 'V^- ^ T"™ vsaki izboljšavi dvorane, ces, da na odru smo bili vedno zapostavljeni. Saj bo direktorij izvršil prenovitev in akustiko v poletnem času in do takrat se bo že nabralo kaj denarja v blagajno, se ni bati. Wm. Candon predlaga, da se debata zaključi. Podpirano in sprejeto. Kolar pravi, če se že enkrat žrtvuje denar za popravilo avditorija, naj se vse naenkrat na-jga ni, pa ne. pravi. Naj se da pravico direk- Anton Vapotič želi vedeti, če toriju, ne rečeni dolžnost, pač pa:sn^j staviti vprašanje na delni-priporočam, da se vse izboljša ob;garja A. Grdina glede banke, fenem. j Predsednik Stokel pravi da lah---------------- ko. ;ih je bilo do petdeset samo na eni ulici — prodajali j A. pravi) da osei gre mimoidočim časopis Social Justice, spremljajoč svoje po-|s^j0 enkrat na led, kot pravi nudbe 'z glasnim kričanjem. 'pregovor. Gospod Grdina pravi, Dokler jim ni stopila na prste ameriška vlada, ki je ;da ga boli srce za one vlagatelje, oslala za njimi svoje detektive, so prirejali frontarji jma|° zmrznjen denar na sta- .. ________v , . .1 H hmiki Sso snnmuna Iraksma govore na uličnih vogalih v mestnih četrtih, kjer so|ri banki; Se kakšne & . . .,. v .. . .. i argumente so imeli društveni kristjani in zidje ze dolge generacije mirno živeli ramo ;tajnjki na ponddjek> ko je stara ob rami. (Konec jutri.) potvarja, ko ga dolži kratenja pravice govra. On je le povedal svojo misel glede bančne zadeve, ničesar drugega. Medtem je A. Grdina odšel iz dvorane. Mrs, Mary Ivanush pravi, da Anton Grdina je značaj in vemo kje stoji. On ni kriv propada stare banke, za grehe drugih je sedaj on tarča kritike. Kar je delala stara banka, sedaj vsi trpimo. Stara banka iii podpirala kulturnih društev, ni naklonila oglasov v programne knjižice in je grdo žalila vse naše kulturno prizadevanje. A. Grdina, kot privatni trgovec je naklonil oglase vsem društvom, če se je princi pij el no z njimi strinjal ali ne, bil je na razpolago. Delničar A. Grdina ni kriv, krivi propada 50 bivši bankirji, ki so bili grdo sebični, niso nič dali, le vzeti so lioteli; tucli vstopnic za kakšno predstavo niso hoteli kupiti. Enkrat jim je povedala, da duša je prej kot pa denar. Jos. Skuk pravi da je škoda, ko je Grdina odšel. Vodstvo stare banke bi moralo smatrati svoje vložnike vsaj toliko vredne, da bi jim povedali kje banka sedaj stoji in koliko so faktično njih vloge vredne. Predlagano da se o tem debata zaključi. Podpirano in sprejeto. Predsednik Krifet Stekel pozove učiteljico Slovenske šole S. N. Doma, Mrs. Mary Ivanusch, da poda svoje,poročilo. Mrs. Ivanusch poroča, da v šo- lo pohaja okrog 50 učencev; včasih jih je bilo več, toda zadnja leta se je ustanovilo druge mladinske krožke pri društvih in mladinske pevske zbore, ki odtegnejo nekaj mladine od šoie. Slovenska šola S. N. Doma je najstarejša ustanova te vrste v Clevelandu in je vzdržala nepre-tigoma 15 let. Učenci v Slovensko šolo prihajajo od vseh strani Clevelanda. Učenje ie vedno težje, ker učenci vedno manj znajo slovensko. Nekaj jih je. še dobrih, a vendar ne več toliko, kot jih je bilo. Ob zadnji igri "Re-poštev'' je kritika govorila, da so se otroci utrudili proti koncu in da ni šlo tako gladko naprej. Otroci niso bili krivi, če ni šlo ta-:banka ostala zaprta. Priporoča, ko gladko, pač pa je bila kriva i da naj bo direktorij previden in nesreča v njeni zadevi, ko je iz- proti , jyTOCVlri lal i/tl l^diri rlirAiinnn nn pevske. Po .16 letih je menda že'. x , , . . , . , ,. . , i x„j: „„1:1, •• j ,je taka kot je sedaj, dovolj dobr; jas, da se tudi avditorij z odrom I . 1 , J nekaj izboljša. Igralci in pevci Jetniški paznik ob^' tv»J ki je obsojen na sr če: "R^d bi vedel l. njo željo. Izpolnili ti L _ Wr>n, ■ "Zrelih1- « kratv Jetnik: bi se rad še en _ Paznik najedel." sedaj je ^ - Jetnik: 1 pomisli ber!" ■ Prav rad počakal*1 jo." —' 0* Očka: "Tonček, zt ( pO' za naše potrebe. Sledi glasovanje. Za Jos. Ter-bižanov predlog glasuj« 45 delničarjev in za protipredlog John Zalarja 28. delničarjev. Terbižanov predlog se je glasil, da se akustiko pozitivno izvede v letu 1940 in glede izboljšave odra se pa pusti prosto roko direktorij u. Zalarjev predlog pa je, da se akustika izvede, če bo denar, če imaš črn madež na a Od črnila se"1 s ček: "Od črnila se'" 'i — Očka: "Kaj se ^ j — Tonček: "Še nis^ — Ko drugi dan ock8 f Tinček madeža pravi: "Viš, kako & ^ ko nimaš več tiste P'^f. su. Si se umil, $ "Kaj še! Radotovf6® lizal." gubila mater in Je ga zadržana, da pt* šile, kot bi se je hvalevredno ko svetnega kluba, s tem, da dobiva starega kraja in G0'"" zveze glede tega z d«"1 predstavljajo se elevelandskih drai«' P '■kil' S f 111 izven Glevejanda bo morda vpi'iz01 |(,rt 'Ubogo Ančko' <*'• Poročilo se vz^ / Ludvik Medveše^^1 društvo Anton Vcl a ri na odru S. N- & j J landu, v nedeljo kar ja "Kralj na i i obeta biti prav Vstopnina je V P1'^' <* in pri blagajni 1 ;en preostanek je nafWe, Cankarjevi ustano^/ Anton Vapotič P? direktoriju S- N- g 1939 izreče zaupni^ ^f podpiran in sogla^11., p John Tavčar P01, v torek rektorska ,r0 S zvečer v na ft/ K"' konstituiral odbor- ■ ^ ^ ničarja veseli, .jjl* šati, ker se bo seja nji dvorani. , j Ker je dnevni i'et ldjuči predsednik ^ rednega letnega 0 vanja ob 10:15 zv'et • Krist Štokel, 1} Erazem Goi' (KO! i!-. MMiitefrilVV- __ februarja, 1940. mE NAKOPRAVNOST STRAN 3. PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE U PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA ««ovljene dne J/, februarja, 193 J,. Inkorporirana dne 27. junija, 1938. 2e,ia izkoristi dobljeno lobodo pravil-no in korakaj z duhom časa naprej! GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO Glavni odbor: Predsednica: Paula Kline Prva podpreds.: Frances Candon Druga podpreds.: Angela Mele, Conemaugh, Pa. Tajnica: Josephine Zakrajsek, 7603 Cornelia Blagajničarka: Josephine Tratnik Zapisnikarja: Leopoldina Vozel Nadzorni odbor: Anna Grill, preds., Anna Prime, Vera Candon Urednica: Mary Ivanush Prosvetni odbor: Eva Coff, Margaret Tratnik, Margaret Jeric to bigotnim modrijanom še ni zadostovalo. Ona je morala roditi "brez greha" in sama je HVALA, MR. KRISTAN! ra mesec, ki je mesec rojstva Progresivnih Slovenk, nam je ellko zadoščenje priobčiti pismo, oziroma članek, katerega je | morala biti rojena "brez greha." posvetil naši organizaciji pisatelj Mr. Etbin Kristan. Iz dna duše I T° je glasoviti nauk o ---- !m° mu hvaležne za njegovo analizo ženskega vprašanja skozi deževanem spočetju." neoma- intelc 2godovine in upamo, da nam bo vsem služila za vspodbudo cijeam pornagala do jasnejšega pojmovanja nalog naše organiza- v ,^'°gressivne Slovenke se počutimo nad vse srečne ker imamo v* Kristanu ne le iskrenega prijatelja, temveč duševnega kateremu je res pri srcu dobrobit delovnega ljudstva, rev" . za na®° organizacijo ne pozabimo tudi širiti mesečno je "Cankarjov Glasnik," čigar urednik je Mr. Kristan in kjer drugega dobrega čtiva tudi vedno kajj o našem ženskem lJrasanju. Agresivnim Slovenkam v clevelandu Hje y Vsej dolgi Zgodovini človeštva, tudi v najtemnejših dobah še lee br%pravnosti je žena igrala vlogo, katere veliki pomen se tiSo-.v naših časih bolj pravilno ocenjuje. Njena pot v vseh teh po i* je šla navzgor in navzdol, včasih po ravninah, večkrat Da 2 !'minah, privedla jo je na vrhunec, pa na rob prepada, zdaj ! Je bila široka cesta, pa zopet komaj vidna steza, a kakr-oli 3e bjla, je bila pot človeštva. < j " Je v davni preteklosti v Aziji, ali v Afriki, ali morda PrvoK-1 učeni strokovnjaki še vedno rešujejo to vprašanje — iz k nje, kateremu je bilo namenjeno, da postane praded rodov, uPH(j h je naposled vstalo človeško pleme vstalo na noge, n;i Poeled v višave in dalo četveronožni preteki osti slovo, mu ko^'^h potih sledila žena kot tovarišica in pogostoma, če je živj-' ^ "egotov, je vodila. Prvi človek ni imel izkušenj novega Hti^a. a ker brez teh ni znanja, je taval po meglah nevedno- ? Razumevanja. «tv0 ;Gllil je postala mati, in je zbrala otroke okrog sebe. Očetov-Kljtva , h lJUOtitlit lUclll, JU iUiaill WHV/1VV. u-'""- ----v— ■ neizkušenemu človeku neznano. Tako je mati postala eiYie Jpine> ki bi jo mogli imenovati družino. Pa ne le v hiši. Se Je množilo, žena je pa ostala na čelu, dokler se niso v K r Da »o Je Dati t lZv°ja tupatam možje uprli, si šiloma prilastili oblast in iohrn'larhat zamenjal nekdanji matrijarhat. Sledovi teh bojev ^a,13eni v starih mitologijah in legendah. [ ,8o nam je znano, se to ni zgodilo povsod obenem in še danes Ker pa svet vendar ne more ostati brez potomstva — saj bi brez njega tudi cerkev izgubila člane in samo sebe — je bil zakon, dedščina iz poganskih časov tudi nadalje dovoljen, toda le z odobrenjem in pod nadzorstvom cerkve, ki si je s tem odprla vrata v dom in v vse zasebno življenje. Zakon je bil dovoljen, ampak njega spolno izvrševanje je bilo "nečisto" in to je bila prva stopinja žene navzdol. Možu, kadar je postal oče, ni treba v cerkev, da se "očisti"... Srednji vek je, kar se žene tiče Hitlerjev ideal. Takrat, ko so se na cerkvenih koncilih prepirali, ali ima žena dušo, ali je nima, je bila vsa njena pravica izvrševanje dolžnosti, katere ji je nalagala cerkev, država (kar je v mnogih slučajih bilo eno in isto) in — mož. Mož je lahko postal duhovnik in plezal po cerkveni lestvi navzgor, postal dekan, škof, kardinal, izjemoma celo papež; žena v cerkvi ni iniela besede in v družbi, v kateri je cerkveni vpliv odločeval na vsakem polju, se je njena brezpravnost v božji hiši prenesla tudi v njeno lastno hišo. Vsa vrata v javnosti so se ji zaprla. V vseh panogah je pri- | ampak svoje korenine ima v 1 1 značaju, na katerega imajo u-i J kazi prav malo, priroda pa ogro-' men vpliv. Ljubezni najbolj pu-ritanska morala ni mogla pregnati s sveta in kjer je ljubezen, ne more obstati tiranstvo, Tudi brez namena vpliva mož na ženo, pa tudi žena na moža. In če je njen značaj močnejši, kar se včasih opazi in se tudi ne more preprečiti s postavami in dogmami, je tudi njen vpliv lahko močnejši. Tako se je zgodilo, da so na francoskem dvoru večkrat vladale žene bolj kot njihova kraljevska veličanstva včasih kraljice, včasih pa tudi "drugačne" žene. Kar je mo-goče^v kraljevski palači, se pa ponavlja na svoj način v navadnih hišah in marsikateri svetnik, sodnik, upravnik je go-drnjaje zavrnil ženo, da naj se briga za svoje reči, potem je pa storil prav to, kar je bil slišal od nje. Ženi je cerkev prisodila slabost in ta bajka se je razširila povsod. Prav v onih mračnih časih so pa žene pogostoma pokazale puhlost takih 'fraz in njihov pogum ni zaostajal za moškim. Ko so se naši kmetje uprli bremenom, ki so postala neznosna in so bili prisiljeni, pograbiti za puške, kose in kar je bilo pri rokah, niso njihove žene cvi-lile in se skrivale v skednjih, ampak so pomagale z vsem, s čemer so mogle in vlivale pogum v njihove duše. Tako so ravnale v vseh podobnih gibanjih, pri nas, na Hrvaškem, v Nemčiji, povsod, francoska revolucija bi bila nemogoča brez njihovega pogumnega sodelovanja — in kakšen bi bil danes svet brez francoske revolucije? Enako pesem bi lahko zapeli ženam iz ameriške revolucije, iz civilne vojne, iz vsakega poglavja človeške zgodovine. Malo sadov ryihovega vpliva in dela je zapisanih, ampak družba jih je uživala in jih še uživ.i. S° tuj-" na svetu, kjer se je žensko prvenstvo ohranilo, kjer pa ' '''^žabne razmere sploh primitivne in se opravlja delo k, dolgimi tisočletji. Da je mož posegel po oblasti, so 1)0] Si■ h r0cjjj Povzročile izpremenjene delovne razmere,..ki so jih d zb°ljšana, ali pa povsem nova delovna sredstva, omogo- in »olju Ta ' Zahtevajoča vse večjo delitev dela, v "domu," na lovu, 'evolucija pa ni pahnila žene v sužnost, ali v brezprav- jnt)r0(j^e, ki jih naša prebahava civilizacija kaj rada razširja Hj?e jn^Ja nekritičnim kupcem za resnico, so večinoma ^Vse^^stvene raziskave so jih po cele kupe zavrnile. Skoraj • j1'' (t0)R.rn-irnitivnih plemenih šteje ženina beseda več kot je pred f ^ij^'^' desetletji veljala med nami; tudi med ameriškimi Hilj 5 ni bila tako ponižana kot so pravili tisti, ki so jim pri-. v«h in njih navzočnost pri plemenskih posvetova- lnice^ so uživale večje "politične" pravice kot njih to POROČILO KROŽKA 2 Naša zadnja seja se je vršila 21. februarja. Točno ob 8. uri se je pričelo s predavanjem in kazanjem premičnih slik. Predavateljica je bila Mrs. Brady, bolničarka Rdečega križa. Članice, ki so se odzvale v velikem številu, so z zanimanjem sledile pouku, in ker je predavateljica opazila med mani željo po širšem znanju glede domače oskrbe bolnikov, nam je priporočala, da s poukom nadaljujemo. Takoj se je prijavilo večje število žen, ki želijo ustanoviti tozadeven razred. Druge članice, Td bi se želele vpisati v ta razred, so prošene, da pokličejo Henderson 2496, ali pa naj se osebno zglasijo na 1058 E. 72 St. za na-daljna pojasnila. Na predavanju je bila navzoča tudi naša glavna predsednica Mrs. Kline, in večje število članic drugih krožkov. Mrs. Kline se je zelo pohvalno izrazila o vodstvu seje in lepi vdeležbi članic. S prijetnim presenečenjem smo opazile, da je bila med navzočimi tudi članica iz Conneaut, Ohio, ki nam je obljubila, da se bo potrudila ustanoviti krožek v njeni naselbini. Mrs. Grill nam je poročala, da na prihodnji seji, ki se bo vršila 18. aprila, bo zopet lep večer, ker nam bo predaval naš pesnik g. Ivan Zorman. Progresivne Slovenke so vedno na delu na kulturnem in izobraževalnem polju, kajti zavedamo se, da le potom znanja se nam nudi možnost razvoja in napredka. Žene in dekleta, pridružite se nam! Poročevalka k rož. 2 FROM THE EDITOR'S DESK The women of our senior Circles, who have either- attended a meeting or a discussion of our English conducted groups have a very high opinion of the manner in which their affairs are being conducted. They admire the seriousness and conciseness, a thing which they admit is lacking in most of our senior groups. Our younger set may therefore be justly proud of this as it Is an evidence of the higher caliber of the membership. * * * It is desirable, despite the separate Circles of our Slovene and English conducted Circles, to create closer relations between the two and thus derive benefits for both sides. To accomplish this, it would be advisable to plan some of the activities jointly. Just recently, we have heard that the young ladies of Circle No. 6 are planning to visit the exhibit of the world's art treasures now in progress at the Cleveland Museum of Art. A number of the members of Circle No. 2 have expressed interest in the exhibit. Maybe plans could be made for both groups to attend together. -V- .y. Another Circle of the English speaking girls and young women has been organized recently in the Collinwood district. Their meetings and activities will be held at the Slovene Workmen's Home on Waterloo Rd. Judging by the names of the elected officers, we are confident, that the new Circle will prosper' and will be led in the spirit of the progressive ideals of our organization, which is continually growing in prestige and popularity as well as membership. v -V- -Y- In these days of general turmoil and war hysteria let us devote our hearts and minds to the cause of peace and real civilization. Let us not allow selfishness and greed have its way but let us endeavor to bring about the victory of brotherly love and cooperation among the nations of the world. v- * * Mr. Etbin Kristan, our Slovene writer and editor of "Can-kar's Herald" has devoted to our organization an inspiring and 'educational article, which appears in the Slovene columns of our page. Have some member of your group, who can read and understand Slovene, read it and explain to you at your next discussion period. It will be well worth your time and will give you a better insight into the past and present position of woman in society. It will also enlighten you, what has caused her the greatest degradation in history and what forces are still at work to shove her back into the kitchen, behind the walls of the home as an inferior being. Marsikaj se je od tistih časov izpremeuilo. Moderna žena ima več pravic kot se ji je v sto- šla vsa oblast v moške roke. Se-; letjih mrakov sanjalo in več veda se ne sme pozabiti, da tudi možnosti ima, da se bori za po- H ,3io I «1 at iriea Se že Ponosnimi belokožci. ne~)ji bil ženin ugled ohranil še potem, ko je bil matri-*obi poP°lnoma pozabljen, bi bilo nemogoče, razlagati naj-je pogostoma bila v ženskih rokah. Imena kraljic tHi kjj^'Cleopatra in drugih ne bi bila zapisana v zgodovini, let- v a v °nih "barbarskih" časih degradirana in sma-živ poroden stroj, kar bi iz nje radi naredili v naših y ln'h časih mogočni diktatorji kulturnih narodov. Ha , *tai Si l£ ri v Olinipu, odkoder so jih prevzeli Rimljani, častili ()Vay- KlPčani in Feničani, Asirci in Babilonci, Germani in t>e mitologije so poleg bogov poznale boginje; živele h''v ustv -ci in Kitajci jih majo še sedaj. In ker si je človek Jv\,i t,: '''oiru.^-ial svoje bogove po svoji podobi, se po njegovih — presoja njegovo mišljenje, njegovi nazori, ^ ži .'Sevanje življenja. Njegou bogovi so živeli kakor ^ ^Onj- ' Pa -želel, da bi mogel živeti, i^'i k.^Je žene je v največji meri prineslo krščanstvo. To . ' Hqj. "W1C JU v JICIJVC^JI 1UCU 1 Saj ima žena tudi fzveličar, božji sin se je r v krščanski mitologiji odil od človeške matere jvte®Čena kot božja mati. Potemtakem bi moralo biti ^iti anski družbi priznano odlično mesto, njen ugled bi učvrščen in materinstvo bi moralo uživati največje ■ Toda praktično krščanstvo, zlasti odkar je pre-Vei'a ubogih in zatiranih in je Konstantin iz njega ni več izvajanje naukov iz pridige na S Je °erkev postala oblast, bolj od tegp, kot od onega __________ „ 'H. ^jj.^nla na pota, po katerih ni hodil Nazarenec, ki je mi mogel izpuliti iz sebe seme- 'A j0J®nie tudi za grešnico in je dovolil Mariji iz Mag- ' ' J---J,~ " -4------ k 0iiVe|-o Uvnala kot čloVeška žena iz krvi in mesa. V ten?V''ien° cerkveno krščanstvo je iznašlo "izvirni" N;> Kbti S> j?Vno med moškimi ni bilo enakopravnosti in veljal je nauk: Hlapec ostani hlapec. Razume se, da so vsled tega nastajale še v drugi vrsti razlike med ženami in da je njih breme v nižjih siojih vedno bilo težje kot tam, kamor je posijalo več sonca, četudi žena bogatega trgovca ni brez prid- moSla postati županja, odvetnica ali sodnica, četudi v javnem življenju ni imela nobene besede, se je vendar njeno privatno življenje temeljito razlikovalo od njenih služkinj, ki so bile zapostavljene kot žene in kot članice nižjega razreda. Brezpravnost je pa vendar bila občutna v vseh krogih. Le na podlagi morale, ki jo je ustanovilo to stanje, je bilo mogoče, da se je kralj Henry VIII. iz-nebil ene žene za drugo, nekaterih na morišču. Take reči se niso vršile le na kraljevskih dvorih, ampak v tej ali oni obliki povsod, kjer je žena prišla v konflikt z možem, razen če je mož sam bil v nemilosti pri sili, ki je odločevala. Pa vendar tudi v tej najtemnejši dobi ženin vpliv ni minil. Tudi tafkrat so bili prirodni zakoni močnejši od človeških, pa naj so bli državni ali cerkveni. Otrokom je bila mati vedno najbližja, v tistih časih, ko je bilo šolstvo nerazvito in le izvoljenim dostopno, je bil ta stik večinoma še intimnejši kot sedaj.' Tudi če se je odrasli sin osamosvojil tako kot da je med njim in materjo zid, visok do neba, polno enakopravnost, ki je še vedno le cilj. S tem se je pa tudi njen vpliv povečal. Prestopil je prag njenega doma in se uveljavil v družbi. Mnogo dobrega je že storil, marsikaj se je v našem življenju zboljšalo, ker se je slišala ženina beseda. In na tej poti ne more biti nazadovanja. TNTagon za boljšim, plemenitejšim življenjem, za pravičnostjo, za svobodo, za lepoto, ki je vsajen v srca ljudi brez razlike spola., nas je privedel iz noči v jutro in voditi nas mora dalje v svetli dan. Nas in vas. Prav sedaj pa je vaš vpliv tako potreben, da bi bila katastrofa, če bi odnehale. Prav sedaj, ko je svet .zabredel v krizo, iz katere se ne more rešiti, če se ne obnovi. Stari red je na smrt bolan in zanj ni zdravila. Vsak dan se sliši več glasov, glasov, ki imajo pravico, da se slišijo, mogočnih glasov, ki govore le, kar varujejo po spoznanju, glasov, ki kličejo človeški rod, naj vstane, da ne propade z redom, ki ni več red in leži na postelji, s katere ne vstane nikdar več. Za ta klic ne smejo ostati gluha ušesa žen, ušesa mater in bodočih mater, katerih zarod bo živel in moral živeti na svetu, kakršnega mu pripravimo mi. itk''!4 W'Jtm° cetJtveno krščanstvo je iznašlo "izvirni" greh , ' in >t napisala ženi sramoto na čelo. Možje so vladali v ,ower and enlargement for the organization of the Progressive Slovene Women of Aemrica. This group will meet at the Slovenian Workmen's Home on Waterloo Road and will be lead by president, Mrs. Mary Rebol; vice president, Miss Molly Zal-lar; secretary-treasurer, Mrs. Stella Simcic and recording-secretary, Miss Florence Dum. Their first meeting was held on Sunday afternoon, February cič Nadzornice, Frances Rottar, Mary Strekal in Mary Mezgeo KROŽEK ŠT. 5 vsako četrto ne V mesecu. Preds., Mary Zabric Podpreds., Anna Gabrenja Tajnica in zap., Angela, Mcic, R. 155 Main St., Conemaugh, Permu. Blag., Jennie Koss Nadzornice, Mary Ule in Mary Cuk Prosvetni odbor, Jennie Petrov-cic, Mary Gracer in Frances Brezovsek. KROŽEK ŠT. (j 4 (fourth) at which Miss Vera Candon gave a heart warming, | SeJe VS(lk trei-" ponedeljek v but short lecture on the purpose Imesecu-of this organization. Later re-!Preds■» Vera Candon freshments were served and it [Podpreds., Jean Turkovich was easily seen that this new circle will be an active circle within the coming year. Edith Coff m Imenik uradnic krožkov "Progresivnih Slovenk . Amerike" 191,0 Seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. KROŽEK ŠT. 1 Preds., Mary Furlan Podpreds., Anna Za,ic Tajnica, Mary Kaferle, 1.8807 Keewanee Ave. Zapisnikarica, Marian Bashel. Nadzornice, Frances Wolf, Sophie Person in Mary Koželj Pry svetni odbor, Mary Dum. Eva Coff in Josephine Levstik Tajnica, Helen Candon Zapisnikarica, Joyce Gor she Nadzornice, Margaret Jeric Nellie Stritof Predsednica publicitete, Anne Gačnik Predsednica prosvetnega odseka. Agnes Jeric KROŽEK ŠT. 7 Seja vsak drugi ponedeljek v mesecu. Preds., Mabel Rebol ! Podpreds., Molly Zaller Tajnica, Stella Simcic, 157O1/ Corsica Ave. Zapisnikarica, Florence Dum Nadzornice, Alice Mohorcic, Edith Coff in Rose Sanabor P reds., Cecelija Subelj Podpreds., Anna Grill na, ki je padlo v njegovo dušo iz materinih povesti, iz njenih nasvetov, iz vse njene vzgoje in marsikatera njegova misel je bila materina misel, marsikatero njegovo dejanje je vzniknilo iz kali, ki mu jo je mati položila v srce, četudi se tega ni zavedal. — Postave lahko predpisujejo razmerje med možem in ženo, Tužna je doba, V kateri živi-'le, da niso samo progresivnega mo, ampak velik je ta čas. Sto- J mišljenja, ampak so tudi izbor-kanje ne pomaga, obsojanje ne ne kuharice. izpremeni tegia,,kar je. Svet sto-j Sestro Coff bi pa prosila, da| Tajnica, Mary Zakrajsek, 1088 ji pred svojim preporodom. Ali, bi v kratkem poslala na urediti- j Addison Rd. ugleda beli dan /velikan, sposo- J co za priobčitev navodila za ne- j Zapisnikarica, Anna Belle ben, da ustvari človeštvu dosto- j kako zmleto meso, katero je na- j Nadzornice, Jennie Poklar, Jo-jen, varen dom, ali pritlikavec, pravila za prigrizek na tej usta- j sephine Skabar in Mary Mam ki pade v blato pred prvim do- novitveni seji. --- miši javim oblastnikom in se vda j Prihodnja seja krožka št. 11 KROŽEK ŠT. 3 novi, sramotni sužnosti? |Se vrši dne 5. marca t. 1. ob 8 Seja vsak prvi petek v me- Dan "ponižanih ijii razcapa- uri zvečer. Po seji se bo vršilo secu. nih" se bliža. Ali jih bo našel predavanje. Vabljeni so tudi so- Preds', Frances Gorjam: pripravljene, da vstanejo iz ni- mišlj^niki obojega spola. Pre-\ Podpreds., Frances Tegcl žave in se odenejo z dostojan- davanje se prične ob 9 uri zve-j Tajnica, Mary Ster, 19302 A r-stvom človeka? Ali jih bo na- čer. • roivhead Ave. (Dalje na 'h str.) Poročevalka \Zaptmikusrica, Augusta Zupan- Posebno naznanilo za nase odjemalce in prijatelje. V veselje nam je naznanili, da KROŽEK ŠT. 2 nadaljujemo našo veliko pred- Seja se vrši vsarw drugo sre- j inventorsko razprodajo še za tri do v mesecu. ! dni, to je do soboto 2. marca. Tistim, ki so že kupili, damo še priliko, da lahko kupijo ... in tistim, ki niso še kupili, damo še posebno priliko. Za pvsebiwst za liste, ki pridejo v našo trgovino in omenijo tu oglas, imamo na razprodaji "hearg weight all wool mackinaws" vredno $10.00 po nizki ceni $6.95. tfane cene so bile zelo reducirane, to-! raj kupite sedaj in prihranite j si denar, pri S 6217 ST. CLAIR AVE, I ENAKOPRAVNOST Claude Farrere: PRIGODE TOMAŽA JAGNJETA POVEST IZ ŽIVLJENJA GUSARJEV • - • • * ■ " • " —....... .1' Res je široka ulica bila pravo več radovednih ušes in zvedavih "" h [se umakne osupnjeno za korak nazaj in vpraša: "Tvoje sestra? Tvoja sestra? j Kaj pa je? Kaj pa imava midva." Toda Kerdoncuff stopi jarko I za njim in ga kakor s kleščami ! zgrabi za roko: "Molči, pri bogu!" zavpije v ; nenadnem napadu besnosti. "Mqlči, bolji molk ko laž! Vse vem! Vlačuga mi je vse priznala. Ho, ta dan sem jej pošteno u- nočno zabavišče. Celo nočno živ-; oči: Ijenje iz Saint-Malo se je vršilo tu in vedno so se po zvonenju pričele v tej ulici zbirati tolpe o-bešenjakov in ponočnjakov . na posel; da izvajajo svoje zabave, požrtije, vlačuganja in pretepe. Bili so strah in. trepet mirnega meščanstva in osobita preglavica meščanske straže. Precej široka in precej ravna, ulica ni izgledala baš zakotno in se tudi ni dala primerjati z raznimi zavitimi bezniškimi stezami, kakor jih i >ieš v drugih mestih in kakor jih dobro nazivajo "Vroče. ulice". Toda kuta še ne dela meniha. Kakor je izgledala pošteno in purgarsko, je Široka ulica štela od nasipa pa do samostana nič mah j ko petnajst do dvajset vrat z rdečimi svetilkami, odprtih dan in noč in vsak čas pripravljenih, da pustijo čez prag o-menjene obešenjake in ponočnjake, vlačugarje in pretepače, če se jim je le ljubilo, da izpraznijo i strojil kožo! Zakaj je nisem u- Kerdoncuff ga je molče in poln bil, le to se sedaj vedno povpra- gnjeva pustil govoriti ter ga po- nič." rad! Izpusti . . . tak izpusti no, Tomaž Trublet se je po tem hudiča, ali me pustiš, ali si zno-govoru globoko oddahnil in se'rel?" nasmejal, ker se mu je zdelo, da Tako sta se ruvala. Brez dvoje prav dobro povedal vse t°. ma je Tomaž bil močnejši, toda kar je bilo treba povedati. | besnost daje moči za tri. Vincent Govor je bil res dolg. Tomaž ga ni izpustil. Tomaž se ga ne Trublet sicer ni mnogo govoril, more otresti. Pri ruvanju dose-razen če je prišel v ogenj. Tu pa že njegova roka ročaj meča, in ne tako. Zato je rabil nekaj časa, Tomaž iznova zakolne: "Pri moji često se je prekinil in le iz težka duši! Vincent, če takoj ne spu-jo je izpeljal do konca. Vincent stiš, je po tebi." Zares, sedaj sta prišla na čisto zapuščen kraj. Tu že ni več šujem! ... To ti povem sedaj: To uro gre za te, ne več za njo! prebivalcev in hiš. Preko nizkih i Tomaž, ti si jo zapeljal, ko je bi-streh v ulici za rdečim klobukom i la še dekle. In sedaj povej: Kaj sta mogla pozna šetalca razbrati že strelne line v mestnem ob- misliš odslej, da bo z nama?" Svojih rok ni spustil od Toma- zidju in onkraj je bučalo morje za< ki se mu niti ni skušal izviti, ob skalovje. ' | "Kaj jaz vem?" odgovoril To,- "Zdaj pa govori, če hočeš go- maž Po1 v zadregi, pol pa, kakor voriti!" pravi Tomaž zajedljivo, da ga Vincent dolgočasi. "Zares, "ali pa morda želiš, da skočiva kaj naj rečem? Vincent, sedaj poprej še čez zid, da se razgo- pa ti mene poslušaj, in ne raz- ( Dal je sledi.) slušal, ali morda sploh ni razumel besedice tega, kar mu pripoveduje Tomaž. Bilo je, kakor da se je zatopil v temno sanjare-nje. še vedno sta oba moža sta- j šel močne, da iztegnejo roko in la drug proti drugemu in njune zagrabijo pravico, za katero je' Progresivnim Slovenskam v Clevelandu (Dalje z 3. str.) nja, dvomljivih šal. Težji je čas i končano: Narodil se je veli- sedaj, a njega važnost je taka kot se v zgodovini le v neskončnih razdobjih zaznamuje. Ozrite se po domu in po svetu — v duše vam bo segel brez-primerni pomen teh dni. In cule boste klic iz globin vesoljstva, namenjen vam, hčeram in materam človeštva: Bodočnost našega rodu je v porodnih bolečinah. Pomagajte, da zakliče zdravnik, ko bo kan! Z napredkom ste se krstie-Napredku ste posvetile svoje o lo. Za napredek vam utripaj srca, napredek vam plodi ^ v glavah. In Sedaj potrebuje vsak0 volj« predek vsako živo srce, zdravo glavo, vso mogočno in ves neustrašeni pogui11-Naprej! Vaš prijatelj Etbin Kris^ burjaj se, ker sicer nikamor. ne prideva roke so se krčile v tesnem prijemu. Pa niti Tomaž niti Vincent nista na to pazila. Tomaž se torej nasmeje na koncu svojega govora. Ta smeh zdrami Vincenta iz temnih misli in ga vsega spremeni. Tako se varjava tam na pokopališču med mrtveci?" Pri teh besedah pokaže na nizki zid okrog pokopa- i lišča za samostanom. "Ne!" od- potem meni ci več treba, da mol- in pretrese od glave do peta, da razdreži bik, kadar zagleda rde-Tvoja sestra ti je pravila? No, če sukno- Takšen bes ga prime govori Vincent resno. "Tu je pravo mesto, če me izvoliš po- slušati." "Govori!" pravi Tomaž Trub-let. Obstala si oči v oči, na tlaku. Povsodi drugod je vladala v senci starega zidovja črna tema. Na prostrana pokopališča pa, ki so čaše, da vržejo kocke, da. sežejo j se tu širila kakor trije širni vr-vstrežljivim dekletom pod krilo [ti, je padala jasna mesečina, da ali da drug drugemu zavijejo vratove. "Stopiva dalje!" pravi Vincent Kerdoncuff. "Stopiva dalje!" se odzove Tomaž Trublet. se je razločno videla vsaka vrba.. Nizko zidovje te svetlobe ni zadrževalo, tako da je tudi ulica bila dovolj jasna. Tomaž in Vincent, ki sta oba prihajala iz tem-: nih ulic, sta se tu videla razloč-Stopala sta torej po vsej Širo-1 no, kakor podnevi, ki ulici doli do samostana, po- j Sedaj pa spregovori Vincent I Kerdoncuff: tem pa po Jovanovi ulici do zi du, ki obkroža tri pokopališča, j "Tomaž Vincent je hotel korakati še da- i Tomaž! . Ije, čisto do severnega obzidja, toda Tomažu se je zazdelo, da sta že dovolj hodila. "Kaj hudiča," pravi, "tu pa menda že ni čim. Priznavam torej, da je bila moja. Pa ne s silo. Kakor bog živi, o sili niti da govoriš. Prisežem ti, da je bilo ravno nasprotno, bila sva oba istih misli . . . Raje jo poprej še vprašaj, kdo se je komu ponujal, jaz ali ona . . . To je jedno. Drugo pa je, da jaz nisem črhnil besedice nikomur, in da ni nikdo iz vse soseske ničesar izvedel. Kaj je torej hudega ? Vincent, brate moj, pomisli samo, da Anamarija ni je-dino dekle, ki je bilo moje. Nobena se ni pozneje usajala, vsaka je bila raje pametna in je molčala. Hudo nobeni ni bilo, in če je hotela, se je tudi pozneje še vsaka omožila, kakor bi se bila sicer. Kaj torej hočeš? Hodi, kar poskoči, se spodtakne in skoraj pade. Zobje mu zašklepeta-jo, da ne more izdaviti glasu. Le jecljal je besa, in kakor iz uma je pričel obdelovati s svojimi kremplji Tomažove pesti, da se je napadeni pričel braniti: "Halo", ga opozori glasno! Kame- Jernej zgorel pod rdečim petelinom? Odvisno je od njih. Odvisno je od vas, od njihovih mater, ljubic, žen, od vas, ki ste njihove sestre, ki ste svet njihovega sveta, ki niste onstran zida, ampak z njimi, isto kot oni. Delale ste v časih, ki niso bili lahki. Niste se ustrašile težav, polen pod nogami, zasmehova- Bliss Road Coal & Supply Company 22290 LAKELAND BLVD. ZNIŽANE CENE PREMIUM NO. 3 POCAHONTAS $8.95 GENUINE, brez dima __________________g.25 STANDARD POCAHONTAS — 7.95 AMSTERDAM EGG___________-I- 5.50 Vsevrsten drug premog po najnižjih cena.h Fin premog za stokerje. Za hitro in točno postrežbo pokličite KEnmore 0808 wsubbbbb**^ "Mac bi mu bi se smejal, rekli "genij ce pravi brez uvoda. Moja sestra Anamarija . . . Kaj si storil z njo? In kaj hočeš storiti sedaj?" Glasil se je hripavo in glas se mu je razburjenja tresel. Vkljub temu je imel čudovit vpliv: Tomaž, nepričakovano naskočen, Naprodaj Lastnik proda single hišo s j 7 sobami, garaža, furnez-air conditioned blizu šole, trgovine in cerkve. Vpraša se na 7608 I Myron Ave. ali pokličite HEn-derson 609.3. Prenovljena trgovina NOVO VODSTVO Nekaj cen za v petek in spboto Smoked Home Hams, 8-10 lbs......................19c lb. Round steak.................... 29c lb. Sirloin steak, prime Beef 32c lb. tvoja sestra tudi ni iz drugačne-i Fresh eggs .........19c doz. ga lesa, kakor so vse. Daj jej Bacon ............................ 15c lb. mir in je ne muči z rečmi, ki bri-1 Fresh Butter ........ 30c lb. ga jo samo njo, tebe pa prav Sugar, 5 lb..............................27c I porj. ||owart| toilet tisue 4 za 23c e "Mac poseda neke vrste genij kar se tiče osebnega zanimanja za moj avto," je rekel oni dan neki naš odjemalec. "Postopa z njim, kakor da bo to jutri njegov avto!" Toliko naših SOHIO u-poslencev poseda tak genij za resnično prijateljsko postrežbo — in vsak se trudi, da bi jo razvil na svoj način. Kako jim je to mogoče? Včasih s sugestijo, ki vam prihrani neprilike, z nekoliko dodatnim trudom, da se vam ustreže, z nekoliko bolj temeljitim obrisanjem prednje šipe ali luči, z nekoliko bolj vestnim čekiranjem zraka v kolesnih obročih — in na razne druge načine. Bilo že to ali ono, ko odpeljete naprej, imate občutek, da ste prejeli nekoliko več kot pa ste plačali. ★ ★ THE STANDARD OIL CO. (OHIO) vžt. 3 v seriji kramljanj glede Standard Oil Company (Ohio), ki sedaj dovršuje 70 ieto postrežbe ljudstvu države Ohio. NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN » Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih s priprostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. Ako kupite za $1.00 vrednosti in več in prinesite ta oglas seboj dobite 1 lb. domače masti brezplačno. Se priporoča starim in novim odjemalcem JOHN FILIPIČ 595 East 140 St. Prej Petrovičeva trgovina GLenville 6100 CLEVELAND Wt / 70 YEARS OF SERVICE THE MAY COMPANY'S POL LETNA RAZPRODAJA "Luxite" SILK HOSIERY regularno 1.00 do 1.35 par "Luxite" nogavice so popularne ker so fino tkane, "ring-less' in lepe . . . ker so močne in trpežne, tkane iz "high-twist silk". .. ker pridejo v lepih različnih barvah za lepe obleke in čevlje. Pridite, pokličite ali pošljite po pošti kupone . .. kupite te znane nogavice sedaj . . . s prihranki. 11/2» 2, 3, 4 in 7 Thread Weights za vsako rabo Two - Thread Ringles crepe sheer chiffons za zvečer Jako tanki, s finimi šivi in močni. Samo povprečna dolžina. Mere 8% do /Mi - Thread, 51 - Gauge Luxury Chiffons za večere Gossamer sheer, z j ako finim šivom. Povprečna dolžina. Mere 8% do 10%. Four - Thread Service Chiffon Ringlešs Hosiery Fine, močne nogavice za vsak dan. Fine za ženske, ki delajo v trgovinah. Tri dolžine. Three-Thread Rinyless sheer Chiffons za večer Tanki, fini, ringlešs . . . lepa kvaliteta. Vse nove barve. V treh dolžinah. Seven-Thread, semi-service weight za težko rabo Fino tkane, pa močno narejene s finim lisle. V treh različnih dolžinah. "LUXITE" BARVE NOGAVIC Strut—a rosy beige Trooper—bright, rosy color Major Domo—a glowing beige. Starlight—-sun tone Desert Beige—medium beige Verve—a rose copper TRI RAZLIČNE DOLŽINE Kratke — mere 8% do 9% Srednje — mere 8% do 10% Dolge — mere 9% do 11 The May Company ... Hosiery ... Street Floor MMrerimta Krai.iw.iinm THE CLEVELAND RAILWAY MOTOR COACH FLEET JE NAJMODERNEJŠA V PRIMERJALNI MERI V AMERIKI Sedaj je na cesti v Clevelandu najmodernejša "fleet of motor coaches" v primerjalni meri, obratovana po cestni družbi v Zed. državah. Vključeno v tej "floti" je 60 novih busov, najnovejših modelov, ki so bili dodani pred dvema mesecema. Povprečna raba teh motornih busov Cleveland Railway je približno dve leti. Da preskrbijo Cleveland z odvisno transportacijo, teh 261 busov povprečno vozi skoraj 22,300 milj vsak dan; toliko kakor 210 potovanj čez kontinent vsak mesec. Da se vzdržuje in obratuje te buse, je potrebnih 475 Cleve-landčanov, ki dobijo $905,336 letne plače. Blago in zaloga zahteva, da producira postrežbo 2,050,000 galonov gasolina in 18,700 galonov olja, kar stane $179,287 vsako leto. Ti nakupi pomenijo: več uslužbencev, več dohodkov za cleveland-ske delavce. - , # |!'$f;fl H'$S$!t'. The Cleveland Railway družba je ponosna na te moderne buse, kakor tudi delavci, ki so zaposleni in ki jih obratujejo. Ampak te izboljšave so en korak večji modernizirani program, ki se ga bo pričelo izvajati kakor hitro časi dovolijo. THE CLEVELAND RAILWAY CO. % W O »OCOOO »»»»»»» (B-4) SREBRNINA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. [me_______________________________________ Naslov