Qtns NatfanjskJE

_ >

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

10 nl - NOVEMBER 1964 ŠTEVILKA 11

Svečano proslavljen OBČINSKI PRAZNIK

PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA DAJEJO LETOS POSEBNO OBELEŽJE VELIKE PRIDOBITVE OBČANOV,
SAJ SO BILI DO 19. OKTOBRA GOTOVI KAR TRIJE POMEMBNI OBJEKTI, NOVA OSEMLETKA IN POSTA V CERK¬
NICI TER PLANINSKI DOM NA SLIVNICI.

DNE 19. OKTOBRA, NA DAN OBČINSKEGA PRAZNIKA, JE BILA OBČINSKA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
CERKNICA IN OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE POD PREDSEDSTVOM PREDSEDNIKA OBČINSKE
SKUPŠČINE FRANCA KAVClCA. SLAVNOSTNE SEJE SO SE POLEG ODBORNIKOV IN OSTALIH GOSTOV UDELE¬
ŽILI TUDI DRAGICA ROME, PREDSEDNICA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE IN CERKNIŠKA ROJAKINJA, NAŠI POSLANCI
GABROVŠEK LUDVIK, VESEL MIRO, PLOS TONE, BOROVAC MILENA, NADALJE PREDSEDNIK OKRAJNE SKUPŠČINE
MARKO BULC IN PREDSEDNIK SKUPŠČINE LOGATEC OTMAR OBLAK TER VSI DRUŽBENO POLITIČNI DELAVCI
NASE OBČINE.

Ob 100-letnici cerkniške šole je bila na proslavi prikazana kro¬
nika šole (Foto Žnidaršič)

Predsednik Frane Kavčič je v
govoru orisal zgodovino 19. okto¬
bra, ko je bil na ta dan pred 22
leti izveden na Notranjskem prvi
večji napad na okupatorja in si¬
cer na okupatorsko postojanko v
Ložu in istočasno tudi na posto¬
janko v Bezuljaku. Legendami
napad na Lož je 19. oktobra 1941.

leta vodil pozneje padli koman¬
dant in narodni heroj Ljubo Šer¬
cer. Od tedaj so se vršili stalni
napadi na okupatorja in njegove
pomagače na Notranjskem. Re¬
zultat dela prvih komunistov še
iz časa stare Jugoslavije je tudi
to, da je bilo v Loški dolini prvo
osvobojeno ozemlje na Notranj¬

Iz skupščinske beležke

Občinski zbor in zbor delovnih
ljudi je izvolil za novega poslan¬
ca v okrajni skupščini ing. Boži¬
darja Rajčeviča,  ker je dosedanji
poslanec Janez Volč odstopil.

Krajevne skupnosti Cerknica,
Begunje in Grahovo so dobile
na zadnji seji soglasje k ustano¬
vitvi; tako imamo sedaj z Rake¬
kom in Loško dolino pet krajev¬
nih skupnosti. Nadalje so odbor¬
niki obravnavali gospodarjenje v
preteklih osmih mesecih, reba¬
lans proračuna za leto 1964, sta¬
tut in odlok sklada za preživnin¬

sko varstvo kmetov. Podana je
bila informačija o ustanovitvi
službe pravne pomoči in o delu
poravnalnih svetov na področju
občine. Komisija, ki je pregleda¬
la poslovanje gostinskega podjet¬
ja v Cerknici in lesnega podjetja
»Gaber« Stari trg, je podala po¬
ročilo o ugotovitvah na kar se
odborniki zaradi kritičnega stan¬
ja po široki razpravi sprejeli
sklep o prisilni upravi v gostin¬
skem podjetju Cerknica. Podjet¬
ju Gaber pa so dali priporočilo,
da se združi z ljubljansko Les¬
nino.

skem. To veliko in herojsko bor¬
bo ljudi naše občine lepo odra¬
žajo nepozabni liki kar sedmih
narodnih herojev, ki jih je dala
po obsegu majhna, a med narod¬
noosvobodilno borbo velika No¬
tranjska zemlja.

V devetnajstih letih socialistič¬
nega razvoja naše občine sta v
tem delu Notranjske zrastla dva
industrijska giganta: Lesno-indu-
strijski kombinat »Brest-« v Cerk¬
nici in Kovinoplastika v Ložu;
spominjamo pa se še vsi, da so
pred vojno v naši občini obsto¬
jali samo primitvni žagarski obra¬
ti in »furmanski-« vozovi, je po¬
udaril v govoru predsednik Franc
Kavčič. Ves ta razvoj pomeni, da
je sedaj zaposlenih štiri tisoč lju¬
di, ki ustvarjajo 12 milijard bru¬
to produkta ter 5 in pol milijar¬
de narodnega dohodka. Uspeh je
tudi, da smo se vključili z 2 mdli-

jah, pri razvijanju delitve dohod¬
ka po delu in osvobajanju obča¬
na od mezdne miselnosti.

Veliki rezultati so doseženi na
področju poljedelstva, saj smo le¬
tos samo na družbenih posestvih
pridelali 200 vagonov krompirja,
kar je pred kratkim predstavlja¬
lo dveletno proizvodnjo.

Tako kot dosegamo pozitivne
rezultate na področju industrije,
kmetijstva in trgovine, pa orje¬
mo prve brazde v turizmu, saj
odpiramo vedno nove in modeme
turistične in gostinske obrate.

Predsednik skupščine Franc
Kavčič je še povedal, da visoki
cilji, za katere so se ljudje naše
občine žrtvovali, niso bili zaman,
saj občani, posebno mlada gene¬
racija, že uživajo sadove sociali¬
stične graditve našega gospodar¬
stva. Nove tovarne, nove trgovi¬

Predsednik občinske skupščine Franc Kavčič govori na slavnost¬
ni seji občinske skupščine o pomenu občinskega praznika. Poleg
njega sta predsednik občinskega zbora Franc Kranjc in predsed¬
nik zbora delovnih skupnosti Tone Gornik

M. D.

jonoma dolarjev v mednarodno
delitev dela.

Ni zapostavljati tudi uspehov,
ki so doseženi pri razvijanju de¬
lavskega in družbenega samo¬
upravljanja, uspehov, ki so dose¬
ženi v gospodarskih organizaci¬

ne, stanovanja, vse. kar smo zgra¬
dili, nam govori, da dosledno na¬
daljujemo ideje in cilje herojev,
ki so padli, da čim hitreje zgra¬
dimo socialistično družbo tudi v
naši občini.

Dane Mazi

GLAS NOTRANJSKE

Gospodarstvo ob koncu tretjega četrtletja 1964

V DEVETIH MESECIH LETOŠ¬
NJEGA LETA SO BILI V GO¬
SPODARSTVU DOSEŽENI PO¬
MEMBNI USPEHI, TAKO V OD¬
NOSU Z ISTIM OBDOBJEM V
LETU 1963, KAKOR TUDI S
TEKOČIM PLANOM.

Celotni dohodek je bil ustvar¬
jen v višini 7.548 milijonov di¬
narjev, kar je 19% nad lanskim
rezultatom in 4 % nad ustreznim
delom letnega plana. Ta pokaza¬
telj bi bil lahko ugodnejši, če bi
gospodarske organizacije uspele v
večji meri izterjati svoje dolžni¬
ke. Konec septembra so imele
namreč 11 %  vseh izdanih faktur
neplačanih, kar predstavlja sko¬
raj milijardo dinarjev. Odstotno
na svoj promet ima največje ter¬
jatve gradbeništvo — 29 %,  za
tem komunala — 24 %, obrt —
21 %  in industrija — 11 %.  Plan¬
ske naloga so uspešno izvajale
skoraj vse organizacije, izjema je
Gostinstvo Cerknica, kjer glavna
sezona ni bila izkoriščena po
predvidevanjih (vloga cen, orga¬
nizacijske pomanjkljivosti), Pe¬
kama Cerknica, ki je prenehala
s pogodbenim mletjem žit in Cen¬
ter obrti Cerknica, ki izkazuje kar
35 % neplačanih računov. Med pa¬
nogami vodi industrija, ki ima
poleg najvišjih rezultatov znotraj
dejavnosti tudi najvišjo udeležbo
v skupnem gospodarstvu.

Na doseženi celotni dohodek je
v glavnem vplivala uspešna indu¬
strijska proizvodnja. Od lani je

bila višja za 28 %,  s čimer je bil
devetmesečni plan presežen za
8 %. Obe stroki, tako lesna kot
kovinska, sta dosegli visoko ra¬
ven proizvodnje; to sta dosegli
s pospešeno izdelavo raznega
okovja in ostalih izdelkov iz pla¬
stičnih mas ter ivernimi plošča¬
mi, večjim in manjšim pohištvom
ter kuhinjskimi garniturami. Ko¬
ličinska proizvodnja bi bila ne¬
dvomno še višja, če je ne bi
spremljali negativni činitelji, kot
so: redukcija električnega toka,
pomanjkanje reprodukcijskega
materiala in pomanjkanje obrat¬
nih sredstev. Obratna sredstva so
primanjkovala predvsem v kovin¬
skem podjetju, kjer je potekala
21 % višja proizvodnja celo ob
manjših obratnih sredstvih, kakor
v preteklem letu.

Letni plan izvoza lesnih izdel¬
kov v okviru kombinata Brest je
bil dosežen s 66 %, kar je nekaj
več kot 1,5 milijona dolarjev.
Medtem ko še je izvoz pohištva
gibal v okviru planskih postavk,
pa izvoz desk ni potekal po na¬
črtu zaradi omejitev dobav v Ita¬
lijo (preusmerjanje na nova tržiš¬
ča).

Blagovni promet v trgovini na
drobno je bil od lani višji za 20 %,
pri čemer igrajo pomembno vlogo
cene. Povečala pa se je tudi ko¬
ličinska predaja, predvsem ,po-
trošnih artiklov z večjo vrednost¬
jo (pohištvo).

Gostinski promet je od lani na-
rastel za 18 %  in to predvsem v
družbenem sektorju. Tudi pove¬

čani turistični promet gre na ra¬
čun družbenega sektorja (Rakov
Škocjan); od lani je obiskalo naše
kraje 62 %  več gostov, nočitev pa
je bilo za 55 % več. S tem je bil
letni plan že v devetih mesecih
izpolnjen.

Ekonomski dosežki in pa na¬
raščanje cen potrošnim artiklom
so bistveno vplivali na gibanje
osebnih dohodkov v letošnjem le¬
tu, zlasti še v tretjem tromesečju.
Do konca avgusta je znašal po¬
vprečni osebni dohodek zaposle¬

nega 38.000 din, samo v avgustu
42.200 din. Dosedanje povprečje je
višje od lanskega za 34 %,  v zad¬
njem tromesečju pa so se osebni
dohodki toliko dvignili, da je le¬
tošnje povprečje večje le še za
19 %.  Dinamika gibanja osebnih
dohodkov zaposlenih izven go¬
spodarstva še vedno ni dosegla
gospodarskega nivoja, kjer so
osebni dohodki v povprečju višji
za 22 %,  izven gospodarstva pa le
za 12 %.

UsD

Občinski komite ZKS je široko
zastavil program dela

Na nedavni seji občinskega komiteja ZKS so komunisti ocenili
dosedanje delo in na osnovi ugotovitev napravili program dela
do decembra meseca. V svojem delu bi predvsem obravnavali
predlog statuta ZKS, nadalje bi z gospodarstveniki pregledali, ka¬
ko se v praksi izvajajo priporočila in poslovni inštrumenti, ici jih
je dal izvršni svet. Ugotovili bodo, na kakšen odmev so prišli za¬
ključki, ki so bili sprejeti na vrsti posvetovanj v predkongresni
aktivnosti komunistov. Ti so se nanašali na smer intenzivnega
koriščenja kapacitet, na koriščenje notranjih rezerv, več izmen,
kvalitetnejšo organizacijo proizvodnje, izboljšanje tehnoloških po¬
stopkov itd. S kmetovalci bodo razprave, ki bodo dale pouda¬
rek krepitvi lastne proizvodnje na eni strani, na drugi proiz¬
vodnemu sodelovanju med zasebnim proizvajalcem in kmetijsko
zadrugo. Na teh posvetovanjih bi dali poudarek, kako je pozi¬
tivna specializirana kmetijska proizvodnja tudi za zasebne kme¬
tovalce.

Ker se turizem sedaj hitreje
razvija, bi dali priporočila za
širše razprave o turizmu na tri¬
bunah občanov.

Letna konferenca mladinskega aktiva
tovarne pohištva ,BREST* Cerknica

Mladinski aktiv Tovarne po¬
hištva Brest — Cerknica je dne
3. oktobra 1964 zasedal na svoji
redni letni mladinski konferenci
v sejni dvorani skupnih služb
Kombinata. Pripravljalni odbor
aktiva je na svoj letni shod po¬
vabil tudi goste iz tovarne upo¬
gnjenega pohištva Stol-Kamnik,
Kovinoplastike iz Loža in svoje¬
ga obrata iz Martinjaka ter se
tako oddolžil njihovemu vabilu
na svoje mladinske konference.

Konferenco je otvoril predsed¬
nik mladinskega aktiva tovariš
Marjan Kink ter v svojem poro¬
čilu podal okviren pregled dela
mladinskega aktiva v preteklem
letu. Kakor je že navada, so vlo¬
žili največ truda v organizacijo
aktiva mladinci-športniki, saj so
na raznih tekmovanjih po občini,
kakor tudi izven nje, zavzeli zelo
dobra mesta. Zelo zaželjeno bi
bilo, da bi se v letu, ki je pred
nami, tudi ostala vsesplošna de¬
javnost v mladinskem aktivu iz¬
boljšala, ne samo na področju
športa, temveč tudi na polju kul¬
ture, prosvete in ideološke smeri
udejstvovanja mladih.

Prišli smo do sklepov, da se
mora naš mladinec, bodoči nosi¬
lec delavskega samoupravljanja
spoprijeti z najtežjimi problemi
in nalogami, katere mu nalaga
socialistična skupnost in naša
družbena ureditev. Skratka, po¬
stati mora strokovnjak na delov¬
nem mestu, katerega upravlja,
pojeg tega pa mora biti razgle¬
dan tudi na ostalih področjih, ka¬
tera so temelji za razvoj in kre¬

pitev socializma. Da bi se to de¬
jansko lahko uresničilo, je vod¬
stvo kombinata žrtvovalo že tež¬
ke investicije za organizacijo
prosvetnih ustanov, katere se bo¬
do zavzele za zavestno izšolan j e
mladega človeka-proizvajalca. V
ta namen je podjetje organizira¬
lo niz tečajev za kvalifikacijo
svojih delavcev na njihovih de¬
lovnih mestih, dalje večerno
osemletno šolo, srednjo lesno
šolo in dopisno tehnično šolo za
strojne tehnike. Letos pa se je
vodstvo kombinata prvič odločilo
za večerno višjo lesno šolo-fakul-
teto, katera bo omogočila sred¬
nje izšolanemu kadru nadalnje

širjenje znanja v poklicu, katere¬
ga zahteva lesno predelovalna
industrija. Cilj mladega človeka
je, in bo tudi ostal, da bi po
svojih najboljših močeh in mož¬
nostih prispeval k razvoju in na¬
daljnjemu prosperiranju podjet¬
ja, v katerem je zaposlen.

Žal je treba povedati tudi to,
da je mladinska organizacija TP-
Cerknica vedno le stagnirala,
spodbujajoče pa je, da mladinec
končno le začuti pravi odnos do
uveljavitve na svojem delovnem
mestu, katerega mu nudi na vsej
širini sodobna ureditev in voden¬
ja podjetja, prišel do svojega
cilja — samoupravljanja.

Izboljšani pogoji
za izvajanje obrtniških storitev

DELAVCI BODO PO URAH LAHKO PREVZEMALI DELA V
IZVAJANJE, CE BODO TO PRIJAVILI OBČINSKI SKUPŠČINI IN
PLAČALI MINIMALNO STALNO DOHODNINO.

Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki sprejeli odlok o
dohodnini v stalnem znesku, katero naj bi plačevale osebe, ki se ukvar¬
jajo z obrtnimi storitvami kot postranskim poklicem. Odslej bodo ob¬
čani lahko po delu v gospodarski organizaciji prevzemali dela, katera
bodo izvrševali v prostem času, s tem da bodo plačevali stalno letno
dohodnino. \

Krojači, šivilje, čevljarji, sedlarji in tapetmiiki bodo plačali na leto j
5 tisoč dinarjev. Mizarji, kolarji in tesarji 15 tisoč ter vsi ostali 20 tisoči
dinarjev na leto. Ce se ukvarjajo s takimi storitvami občani, ki so sta-/
rejši od 60 let ali vojni in delovni invalidi, se jim zmanjša plačilo do¬
hodnine za 30 odstotkov. Navedene pogoje lahko korisitijo osebe le te¬
daj, če ne delajo s tujo delovno silo.

Odborniki so po široki razpravi odlok sprejeli s pričakovanjem,
da bo vse dosedanje tako imenovano »šušmansko« delo dano na pra¬
vilno osnovo. M. D.

O uveljavljanju pravilnikov in
nagrajevanju je bilo že precej
razprav. Pokazali so se lepi re¬
zultati na Brestu, kjer so uvedli
nagrajevanje strokovnih služb,
sedaj potekajo razprave o nagra¬
jevanju tudi v Kovinoplastiki. Na
enem od posvetovanj bodo ta
pozitivna prizadevanja ocenili in
jih skušali prenesti tudi na osta¬
le gospodarske organizacije, ki
imajo še vedno stare oblike na¬
grajevanja.

V tem času bodo obravnavali
tudi uveljavljanje samouprav¬
ljanja v družbenih službah, kjer
bi temeljiteje obdelali šolstvo in
zdravstvo. Gre za sistem nagra¬
jevanja, če se njihovo delo da
meriti in temu primerno nagra¬
jevati.

Pri uveljavljanju statutov se
kaže še precej odstopanj, ker
organizacije ne izvajajo v popol¬
nosti njihovih določil. V občini
imamo vrsto sklepov in odloči¬
tev, ki niso bile v skladu s spre¬
jemnim statutom. Prišlo je do
odstopanj v odnosih na delovna
razmerja, sprejemanje in odpu¬
ščanje delavcev, odnose do ka¬
drov, tehnologije, do članov ZB.
Zaradi tega bo na posvetovanjih
obravnavana vloga statutov in
njihovo izvajanje v praksi.

Organizirani bodo aktivi mla¬
dincev na Rakeku, v Cerknici in
Starem trgu, na katerih bi raz¬
pravljali o teoretičnih vprašanjih,
ki se pojavljajo v ZK. Priprav¬
ljeni bosta tudi dve večerni po¬
litični šoli, od katerih bi se ena
takoj začela in že decembra kon¬
čala. To bi obiskovali komunisti,
ki bodo kadrovani v občinski ko¬
mite in za sekretarje osnovnih
organizacij. Drugi razred pa bi
začel s poukom po VIII. kongre¬
su ZKJ, kjer bi že obdelali nov
program.

M. D.

GLAS NOTRANJSKE

3

Osnovna šola v Cerknici

ODPRTA

NA SVEČANOSTI OB ODPRTJU SOLE JE GOVORIL POSLANEC
REPUBLIŠKE SKUPŠČINE LUDVIK GABROVŠEK IN PREDSEDNIK
SVETA ZA ŠOLSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE ANDREJ HRBLAN.

Leta 1960 so se začela dela na novi osemletki in se zaradi po¬
manjkanja sredstev v 1961. letu končala. Do tedaj je bilo investiranih
41 milijonov dinarjev. Cez dve leti je SGP »Gradišče« ponovno začelo
graditi in porabilo do zgraditve še preko 100 'milijonov dinarjev, ki
jih je preskrbela Občinska skupščina s pomočjo poslancev Ludvika
Gabrovška in Mira Vesela ter z razumevanjem kombinata »Brest«
Cerknica.

Predsednik sveta za šolstvo pri skupščini Andrej Hrblan se je ob
otvoritvi zahvalil Cerkničanom in občanom iz okolice, ki so zbirali

Cerkničani so z navdušenjem ogledovali novo šolo, za katero za-
trjujejo, da je izredno lepo narejena in udobna

(Foto Žnidaršič)

sredstva za zidanje šole, saj je Krajevna skupnost Cerknica zbrala za
šolo 20 milijonov dinarjev. Zahvalil se je tudi kolektivu SGP »Gra¬
dišče« za veliko razumevanje in hiter tempo gradnje v zadnjih me¬
secih. Nova stavba ima deset učilnic za redni pouk, dve učilnici za
tehnični pouk, eno za fiziko in kemijo, eno za risanje in petje ter ku-

Svečanosti ob otvoritvi nove šole se je udeležilo veliko število
občanov. Kulturni program je pripravil Zavod za glasbeno vzgo¬
jo »Fran Gerbič« iz Rakeka (Foto Žnidaršič)

hinjo za pouk gospodinjstva. Andrej Hrblan je na kraju želel, da bi
mlade generacije pridno koristile novo šolo za pridobivanje čimveč-
jega znanja, katerega bodo tako potrebovali v gospodarskih organiza¬
cijah in v družbi, kamor jih bo vodila življenjska pot.

M. D.

Mlada pionirka se zahvaljuje za novo šolo in obljubi, da jo bodo
pridno koristili. Na sliki od leve: ravnatelj šole prof. Janež, pred¬
sednik sveta za šolstvo Hrblan Andrej, poslanec republiške skup¬
ščine Ludvik Gabrovšek in predsednik občinske skupščine Franc
Kavčič (Foto Žnidaršič)

Klubski večer mladinskega aktiva
Tovarne pohištva .Brest* Cerknica

Mladinsik aktiv TP BREST
Cerknica je dne 13. 10. 1964 ob
20. uri priredil prvi klubski večer,
ki je na vsesplošno zadovoljstvo
ofočimsltva, kakor tudi organizator¬
ja — odlično uspel, če računamo
s tem, da mladinski aktiv ni imel
dosedaj s tako obliko kulturnega
življenja še nobenih izkušenj.

Klubski večeT je obsegal štiri
točke in sicer:

1. Občinski praznik občine
Cerknica, čigar datum praznova¬
nja je posvečen nenadnemu in
zelo uspešnemu napadu partiza¬
nov na mesto- Lož;

2. Cerknica — nekoč in danes;

3. Bediiih Smetana — sodobnik
Frana Gerbiča, našega rojaka iz
Cerknice;

4. ples.

Zahvala, da je ta nova oblika
kulturnega življenja mladinskega

aktiva popolnoma uspela-, gre v
glavnem tov. Dušanu Tro-to-všku,
ki je Skrbel za samo povezavo
med posameznimi točkami, to-v.
Francu Tavzlju za njegovo- zani¬
mivo podajanje zgodovine Cerk¬
nice, tov. Janezu Otoničarju za
izčrpno podajanje teme o največ¬
jem češkem skladatelju in Jane¬
zu Lavrenčiču za podajanje o te¬
mi »Napad na Lož«.

Mladinski aktiv se dobro zave¬
da, da bo moral v -prihodnje or¬
ganizirati še več podobnih nači¬
nov kulturnega izživljanja, zato
želi pritegniti v svoj krog dejav¬
nosti čim več članov-mdadincev,
kakor tudi ostalih starejših tova¬
rišev, ki so -nam v naši prvi skup¬
ni manifestaciji dali odličen zgled
organizacije podobnih prireditev.

J. S.

Konferenca mladine
v »Kovinoplastiki« Lož

Pred kratkim je bila v klubskih
prostorih pod kino-dvorano v Sta¬
rem trgu redna letna konferenca
aktiva ZMS našega podjetja. Na
konferenci, kateri je prisostvo¬
valo precejšne število mladincev,
smo pregledali delo aktiva ZMS
v preteklem letu in se pogovorili
o bodočih nalogah mladine.

Za uspešno nadaljnje delo mla¬
dine je potrebno, zlasti v zimskih
mesecih, organizirati seminarje
za člane sekretariata aktiva in
vodje posameznih komisij, kajti
od sposobnega vodstva je v večji
meri odvisno delo celotnega mla¬
dinskega aktiva. Zato bo idejno-
vzgojna komisija pri aktivu or¬
ganizirala seminar in več zanimi¬
vih predavanj. Nadaljevali bomo
z organizacijo klubskih večerov
v različnih oblikah. Tako v za¬
bavnem smislu, gledanjem po¬
membnejših televizijskih oddaj,
predavanj z barvnimi diapozitivi
in organizacijo dramskih del,
zlasti enodejank in podobno.

Ta praksa je že sedaj pokazala
vidne rezultate. Pri organizaciji
dveh zabavnih klubskih večerov,
katere je do sedaj organiziral ak¬
tiv ZMS, so bili mladinci zelo
zadovoljnji in so izražali željo,

naj bi organizirali podobne ve¬
čere mesečno.

V preteklem letu skoraj ni bilo
čutiti posebnega sodelovanja z
drugimi mladinskimi aktivi v
komuni ali izven nje. Zato bo
mladinska orgnizacija temu vpra¬
šanju v bodoče posvetila več
pozornosti. Z obiski in izmenja¬
vo mnenj si pridobimo bogate
izkušnje, katere s pridom upo¬
rabljamo pri svojem nadaljnjem
delu. Vsekakor bo potrebno v
bodoče še tesnejše sodelovanje s
sindikalno organizacijo, zlasti Da
počitniško družino v podjetju,
kajti skupno bi lahko organizi¬
rali še več raznih izletov in posla¬
li na letovanje še več mladincev
kot v letu 1964.

Na letni konferenci smo poleg
omenjenega govorili še o izbolj¬
šanju medsebojnih odnosov, ka¬
kor tudi do dela, poživitvi šport¬
nega življenja, rekreaciji, stro¬
kovnem izpopolnjevanju in po¬
dobno.

Izvoljenih je bilo tudi 9 mladin¬
cev v sekretariat aktiva, za pred¬
sednika aktiva ZMS je bil ponov¬
no izvoljen Lado Mulec za sekre¬
tarja Vera Antončič za blagaj¬
nika pa Marija Turšič. LoK

GLAS NOTRANJSKE

Kakšne so trenutne študijske naloge inženirskega teama

V sklopu razvojnega sektorja
kombinata deluje grupa stro¬
kovnjakov, imenovana inženirski
team (izgovori: tim), katerih na¬
loga je študij perspektivnega raz¬
voja kombinata. V čem je trenut¬
no njihovo delo, nam bo povedal
naslednji sestavek.

PLOSKOVNO POHIŠTVO — TO¬
VARNA POHIŠTVA CERKNICA

Trenutna študijska naloga tea¬
ma je oosežna in odgovorna, pri¬
četa študija mora dati m potrditi
smer pravdnega razvoja tovarne
pomštva. TeamsKo deio rešuje
vprašanja kompleksno, venuar
velja za vsako poslovno enoto
nekaj specmcnega, nekaj značil¬
nega. Tr-u se s svojo .Kapaciteto
v vedno večjem obsegu vKiapija
v mednarodno delitev dela. c e
hoče torej obdržati te zunanje
pozicije, mora razvoju slediti ne¬
nehno. Mora si zagotoviti sodob¬
no tehnologijo in perspektivne,
ter za trzisce sprejemljive suro¬
vine m materiale, zunanji izgled
naših izdelkov ima preko ou %
orehovega turnirja, ro njem je
še kar naprej tudi povpraševanje.
Vendar ga po drugi strani na
trgu že primanjkuje. Kvalitetno,
količinsko in poceni zadovoljiti
potrebe tovarne je že danes otež-
koceno. Zato je v pripravi elabo¬
rat za tiskamo. S tiskom prido¬
bivamo mnogo vrst površinske
obdelave. Mi se bomo v začetku
omejili na tisk oreha, morda še
kakšne druge drevesne vrste.
Vendar dejstvo je, da les ohranja
svojo toplino. Mi spreminjamo
le teksturo in barvo. Ali ni to
deloma slučaj tudi pri luzenju
lesa? Gre praktično za novo
vrsto količinske obdelave. To
narekuje precejšnje tehnološko
organizacijske in druge študije.
V TPC je potrebno preveriti
zmogljivost masivne proge v od¬
nosu na potrebe tiskanega pohi¬
štva in tudi zmogljivost montaže
z ozirom na vključitev gotovih
tiskanih elementov v montažo.
Tudi komunikaoije med posa¬
meznimi dejavnostmi tehnologije
je potrebno nakazati. Vse mora
biti osnovano na izračunu in
realnem gledanju ter na naših
bogatih izkušnjah in prakse. Te¬
am mora za celotno dogajanje v
kombinatu najti posluh. Zato se
morajo tej specifičnosti iz TPC
prilagoditi. Naloga je torej ob¬
sežna in odgovorna. Precej truda
bo še potrebno vložiti. Kako pa
bo dejansko končno vse izgledalo,
je zaenkrat težko reči. Ne bodi¬
mo nestrpni.

MASIVNO POHIŠTVO — TO¬
VARNA POHIŠTVA
MARTINJAK

Perspektivni razvoj tovarne
pohištva v Martinjaku narekuje
bistveno spremembo tako v asor-
timanu, kot v tehnologiji. Pre-
orientacija je pogojena z več ci-
nitelji, ki predstavljajo skupaj
močan argument in tako še bolj
utemeljujejo spremembe. Če pri¬
merjamo letošnjo porabo surovi¬
ne 70.000 m 3  bukovine s proizvod¬
njo, ki znaša letos cca 700 milijo¬
nov din, dobimo odnos 1.000 m 3
na 100 milijonov bruto produkta.
Perspektivno se zahteva, da mora
tovarna leta 1968 proizvesti dva¬
krat toliko. Za tolikšno proizvod¬
njo bi porabili 14.000 m 3  bukovi¬

ne. K tej količini moramo dodati
še porabo bukovine iz TPC, ki
znaša minimalno 3.000 m 3 , skupaj
17.000 bukovega žaganega lesa.
Razvoj sleherne tovarne je tesno
povezan na surovinsko bazo. Za
naše gravitacijsko območje je
značilno, da je porasla z iglastim
drevjem, bukovine je malo, pa še
ta je slaba. Po podatkih GG Po¬
stojna smemo pričakovati, da
bomo čez nekaj let dobili tri do
štiri tisoč m 3  bukovega žaganega
lesa. Razliko 13.000 m 3  bi morali
kriti iz nakupa.

Razumljivo je, da se tovarna
ne more opirati na tako kritično
surovinsko bazo. Smer preorien-
tacije nam nakazuje tudi tržišče.
Opažamo, da je tudi pohištvo
danskega tipa doseglo kulmina-
cijo in lahko pričakujemo zahte¬
ve po drugačnih oblikah. Izhod
iz omenjene situacije vidimo v
tem, da bomo proizvajali saj
delno tudi artikle, kjer ne bo so¬
udeležena samo bukovina, am¬
pak pretežno iverne plošče, s ka¬
terimi je kombinat preskrbljen
v zadostni količini. Kooperaciji
s tovarno ivernih plošč in bodo¬
čim obratom za oplemenitenje
ivirnih plošč se kaže perspektiva
tovarne v Martinjaku. Po fiksi¬
ranju ustreznega asortimana nas
čaka še glavna naloga, proučiti
tehnologijo in konstrukcijo ter
izdelavo elaborata za rekonstruk¬
cijo tovarne.

PRIMARNA PROIZVODNJA —
INDUSTRIJSKA ŽAGA CERKNI¬
CA IN ŽAGA STARI TRG

Z ozirom na situacijo gozdne
proizvodnje, ki je predvidena s
sedemletnim planom, je naša os¬
novna naloga v čim boljšem iz¬
koriščanju lesnih mas in s tem v
zvezi čim kvalitetnejše izdelave
proizvodov.

S tem v zvezi je potrebna čim
sodobnejša ureditev in izpopol¬
nitev obeh žagalnic za ekonomič¬
no proizvodnjo. Izkoristiti mo¬

ramo vse pozitivne izkušnje dru¬
gih in jih prilagoditi našim po¬
trebam.

Tu je mišljena notranja meha¬
nizacija žagalnic, ureditev zuna¬
njega transporta za hlodovino in
žagan les, mehanizacija sklada¬
nja lesa v kope, itd.

Cilj vseh izboljšav mora biti
v boljšem ekonomskem učinku
in boljši kvaliteti lesa.

TOVARNA IVERNIH PLOŠČ
CERKNICA

Smer razvoja tovarne ivernih
plošč mora biti v nadaljnjem
oplemenitenju. Dosežena je za¬
dovoljiva kvaliteta in količina. Z
ozirom na vedno večje potrebe
kombinata, bo treba proizvodnjo
delno povečati.

Vsi dosedanji načini oplemeni¬
tenja z raznimi folijami niso ime¬
li zadovoljivih kvalitetnih in eko¬
nomskih pogojev, da bi resneje
vplivali na smer razvoja pohišt¬
vene industrije v površinskem
oplemenitenju. Z razvojem ke¬
mične industrije pa smo dobili
načine oplemenitenja, ki zagotav¬
ljajo kvalitetno in primerjalno z
drugimi načini cenen postopek
in s tem v zvezi tudi cenejši
končni izdelek. Dela na razisko¬
vanju in prilagajanju našim po¬
trebam so v polnem teku, da bi
čimprej lahko pričeli z realizaci¬
jo zamisli o oplemenitenju ivir¬
nih plošč.

ing. Novak Zmago, ing. Jurkovič
Ivan, Stavdohar Stane, Hvala
Franc

Poklicna šola bo pričela z delom

Sporazumno z Lesnoindustrijsko sodo v Škofji Loki je pni LIK
»■BREST-« Cerknica ustanovljen oddelek poklicne šole za zaposlene.
Šola bo delovala pod pedagoškim vodstvom Lesnoindustrijske šole.
Predavatelji pa bodo iz vrst domačih strokovnjakov in osemletke
Cerknica.

Oddelek šole je razdeljen v dve smeri in sicer za odrasle v sta¬
rosti nad 20 iett, ki se bodo šolali s tečaji in za mlajše, za katere bo
organiziran strnjen pouk po tri mesece v rednem učnem letu, ki traja
tri leta.

V šoli se bo usposabljal kader za proizvodnjo v .poklicih kot so:
strojni mizar, površinski obdelovalec, mizar-monlter in žagar.

Priučevamje na dedovinem mestu bodo izvajali posebno za to delo
usposobljeni inštruktorji po prirejenih programih priučevanja za de¬
lovna mesta.

Trenutno je prijavljenih za redno šolo 25 kandidatov in sicer iz
PE Martinjak 9, iz PE Cerknica pa 16.

šola bo pričela z delom v začetku meseca novembra in sicer v pro¬
storih stare šole Cerknica.

Pouk za odrasle pa bo organiziran predvidoma v mesecu decembru.
Kandidatov je čez 50. BOŠT

Prostor, na katerem stojijo upravna zgradba Bresta, delavska restavracija in kegljišče, je nekoč
pokrival gozdni nasad, grmovje in razpadajoče stavbe. Iz tega je razvidno, da dobiva Cerknica iz
dneva v dan lepši videz (Slika in tekst Taj)

GLAS NOTRANJSKE

S

Doseganje družbenega plana
v kombinatu Brest

Letošnji letni plain proizvodnje
kombinata »Brest-« znaša po druž¬
benem planu 4.100 milijonov di¬
narjev po prodajni/h cenah fram-
ko tovarna. Tako postavljeni plan
predstavlja proti lanskoletni do¬
seženi proizvodnji', preračunani
po enakih cenah, povečanje za
10%.  Do konca meseca septem¬

bra je bal družbeni plan dosežen
s 3.236 milijoni dinarjev ah z
79%,  medtem ko maša kumula¬
tivni plan za 9 mesecev 75 %.  To
pomeni, da je družbeni plan po
dinamiki presežen s 4 % Q .  Družbe¬
ni plan in njegovo doseganje po
poslovnih enotah izgleda v pri¬
merjavi z lanskim letom tako:

Odprtja muzeja v Cerknici in odkritja spominske plošče prof.
Franu Gerbiču se je udeležilo veliko število občanov. Sodelova¬
la je tudi Glasbena matica iz Ljubljane

Kaj smo ugotovili ob mladinskih letnih konferencah

Iz prikazane tabele se vidi, da
poslovni enoti finalnih proizvodov
TP Cerknica in TP Martinjak ter
tovarna ivemih plošč kumulativ¬
ne plane presegajo. Tako- razme¬
roma visoko doseganje planskih
obveznosti teh .poslovnih enot 'jie
predvsem posledica naraščanja
produktivnosti in ugodnih tržnih
pogojev, 'ki dopuščajo večjo se¬
rijsko proizvodnjo.

TLI Stari 'trg manjka- do izpol¬
nitve kumulativnega letnega pla¬
na še za 18 milijonov dinarjev
proizvodnje. Ta poslovna enota
ni idosegla svojega plana zaradi
nepredvidenih okvar strojnega
parka in zaradi razreza hlodovine
tanjšega premera.

Žaga Cerknica je najbolj, pod
planom, saj ji manjka do' kumu¬
lativne izvršitve kar 81 mlliljo-
mov dinarjev. Poslovna enota ža¬
ga je imela vrsto težav z okva¬
rami strojev, poleg tega pa se ni
po planu vključila v obratovanje
nova 'bazenska žaga v Cerknici.

Skladno z naraščanjem proiz-

Kot vsako leto so tudi letos 1  pro¬
slavljali učenci tukajšnje šole
svoji veliki praznik.

Na proslavi, katero so pripra¬
vili učenci! s pomočjo predavate¬
ljev, so se vrstile pestre točke —
recdrtaicije, glasbene točke itd! Po¬
leg tega pa so svečano izvolili no¬
vo vodstvo pionirske organizacije.
Pionirji so se že v okviru razred¬
ne skupnosti zmenili, kdo ;bl bil
najbolj sposoben opravljati 1  za¬
htevne naloge pionirske organiza¬
cije. Iz svoje sredine so izbrali
najbolj sposobne učence, kateri
bodo ob pomoči predavateljev do¬
segli tisti cilj 1 , ki so si ga zadali.

V svojem programu imajo raz¬
ne nabiralne akcije {krompir, ko¬
stanj 1 , šipek), šolske proslave, več¬
jo stopnjo na področju telesne
kulture, telovadne nastope, klub¬
ske popoldneve, nadalje učno po¬
moč slabšim učencem, 'gradnjo
športnih Objektov ter ureditev zu¬
nanjosti pred samo šolo in telo¬
vadnico in- ureditev šolskega vrta.

Že preteklo leto So dosegli le¬
pe uspehe,, letos pa mora 'biti ta
uspeh še večji.

Seveda pa se bodo vsi skupaj
potrudili za čim 'boljši uspeh v

vodnje se kažejo tudi dobri re¬
zultati v prodaji. Letni plan pro¬
daje, ki znaša po družbenem pla¬
nu 3.500 'milijonov dinarjev, je do
konca septembra dosežen že s
2.277 milijoni dinarjev ali s 83 %.
Na tako dosežen odstotek so po¬
leg povečane proizvodnje vpliva¬
le tudi minimalne zaloge na skla¬
diščih tovarn to na skladiščih v
lukah, kjer jle vskladlščeno blago,
namenjeno za izvoz v prekomor¬
ske dfežele.

Plan (izvoza znaša 2 milijona
dolarjev. Do konca septembra smo
izvozili za 1,523.000 dolarjev .bla¬
ga, kar pomeni, da je letini plan
dosežen v 9 mesecih letošnjega
leta s 76 %.  Izvoz je usmerjen
predvsem v dežele čvrstih valut:
ZDA, RanadO, Francijo, Italijo,
Anglijo, Nemčijo, Švico in države
Beneluksa. Na zapadni trg smo
izvozili za 1,326.000 dolarjev iz¬
delkov ali 87 % skupnega izvoza.
Ostalih 13% blaga jte bilo proda¬
nega v dteželah Marinških valut:
SZ, Izrael, Tunis, Egipt in Grčijo.

šoli, saj so učenci tukajšnje šole
preteklo šolsko leto dosegli naj¬
boljši učni uspeh v občini Cerk¬
nica'.

Novi odbor sestavljajo:

1. predsednik: Anica Vidrih;

2. tajnik: Alenka Albreht;

3. blagajnik: Milan Stržaj,;

4. zapisnikar: Janja Hladnik.

J. M.

V preteklem obdobju so se
vršile v vseh mladinskih aktivih
v občini redne letne konference.
Mladina je dokaj kritično pregle¬
dala svoje delo v preteklem letu
in si okvirno zastavila načrte in
naloge za prihodnje obdobje. Na
samin konferencah so prišle do
izraza nekatere misli in tendence,
ki nas resno opozarjajo, da je
treba tudi v mladinski organiza¬
ciji storiti korak naprej tako v
sami organizacijski strukturi, še
posebno pa v metodi dela. Tudi
v mladinski organizaciji je treba
prilagoditi delovanje novim po¬
gojem naše graditve socializma
in le-to vskladiti z ustavo, ki nam
je prva nakazala kvalitativen
skok razvoja samoupravnega si¬
stema na vseh področjih druž¬
bene dejavnosti. V vseh teh na
novo se porajajočih elementih
naše družbene stvarnosti, pa se
mladinska organizacija ni takoj
znašla, ampak je v njenem delu
še vedno prevladoval zgolj prak-
ticizem, kar je povzročalo, da se
je organizacija odmikala od živ¬
ljenja in se zapirala v lastne ok¬
vire. Zaradi starih oblik dela je
bila mnogokrat dejavnost mladi¬
ne tudi za same mladince neinte-
resantna, tako, da jih je mnogo¬
krat od dela celo odvračala. Naj¬
večkrat so v pravem smislu dela¬
la samo ožja mladinska vodstva,
medtem, ko je precejšen del osta¬
le mladine stal indentifirentno
nekje ob strani, kar je imelo prav
gotovo negativne posledice. Tudi

samoinciativna mladina je prišla
premalo do izraza, zakaj vsi mla¬
dinski aktivi so vedno čakali na
neke konkretne direktive in na¬
potke za svoje delo. Ce pa hoče¬
mo razvijati čimvečjodeprofesio-
nalizacijo, moramo nujno najprej
okrepiti samoiniciativo in popol¬
no samoupravo v mladinskih ak¬
tivih. Ker pa je eden od zelo važ¬
nih pogojev za dosego omenjenih
ciljev izobrazba slehernega mla¬
dinca, lahko ugotovimo, kam bo
morala biti usmerjena naša de¬
javnost v prihodnjega obdobju.
Nedvomno je skrb za socialistič¬
no vzgojo in izobraževanje mla¬
dega človeka ena izmed osnovnih
nalog mladine, zakaj pomanjka¬
nje dobrega kadra in aktivistov
se kaže povsod kot zelo pereča
praznina. Seveda pa za vzgojo
mladega človeka ni odgovorna
samo mladinska organizacija,
ampak bodo morala za to po¬
skrbeti tudi razna društva, v ka¬
terih mladina deluje, posebno pa
še šole, kjer se nekako formira
zavest mladega državljana. Če bi
sedaj še v kratkih besedah naka¬
zali dejavnost mladine, mislim,
da naj bi bila mladinska organi¬
zacija tista, ki bo zadovoljevala
preko raznih specialnih organi¬
zacij in društev prav sleherne
želje in ambicije mladega člove¬
ka ter ga postavljala kot subjekt
v sredo našega družbenega doga¬
janja. FraK

Nekaj o polharjih

Spričo tega, da sta letos hrast
din bukev dokaj obrodila, so pri¬
šli na svoj račun tudi vneti cerk¬
niški polharji.

Gozdna pota proti Slivnici in
Javorniku, posebno ob sobotah,
ožive, ko hitijo z neštetimi skri¬
njicami, da zasedejo boljša me¬
sta.

V razgovoru s Francetom Klan¬
čarjem to Jožetom Mulcem sem
slišal marsikatero zanimivo zgod¬
bico, ki se porajajo med polharji,
ko čakajo na svojo srečo. Zaupa¬
la sta mi, da sita jih letos uple¬
nila 'kar lepo število, 'ki presega
80 živalic na vsakega.

Love jih predvsem zaradi okus¬
nega mesa, kožuščka, pa tudi
mast je baje dobra za zdravljenje
ran. - BOST

Ustanovljena je nova sekcija strelcev

Upravni odbor sindikalne podružnice Tovarne .pohištva Cerknica
je na svoji seji dne 2. 10. 1964 sprejel Sklep o ustanovitvi sekcije strel¬
ske družine »Jezero« Cerknica.

Pobudo ža ustanovitev so dali člani kolektiva, M so včlanjeni v
omenjeno družino.

Sekcija trenutno šteje čez 20 članov, 'ki so vsi zaposleni v TPC.
Razpolagajo z inventarjem sindikalne podružnice, kateri se je v večini
primerov uporabljal le za sindikalne prireditve.

Za dopolnitev vseh potrebnih rekvizitov bo skrbela podružnica
sama. _

Ekipa strelcev iz novoustanovljene sekcije se j'e že 4. 10. 1964 ude¬
ležila tekmovanjia v Kamniku, kjer je dosegla tudi dobre rezultate
(sedmo mesto).

Koristno 'bi bilo, da se tega. primera poslužujejo tudi ostala pod¬
jetja', ki imajo zainteresirane člane za tovrstni šport.

BOST

Plan pionirjev v osnovni šoli Rakek

6

GLAS NOTRANJSKE

Težka  /e pat da

Različni motivi so napotili se¬

danje absolvente večerne eko¬
nomske srednje šole, da so se
pred 3 leti vpisali v to šolo. Neka¬
teri so imeli za to veselje ali pa
nišo imeli možnosti študirati na
redni šoli, druge pa je prisilila
potreba delovnega mesta, katera
je zahtevala večjo strokovno in
šolsko izobrazbo.

Mnogi so plačevali šolnino in
stroške sami, nekatere pa je šti¬
pendiralo podjetje. Pridobljeno
znanje so s pridom uporabljali na
delovnem mestu že v času šola¬
nja. Vsi si želijo, da izpopolnijo
znanje v enem od tujih jezikov.
Mnogim je delalo težave oddalje¬
nost stanovanja, ker se je pouk
vršil v popoldanskih in večernih
urah. Tako so morali tisti študen¬
tje, ki so stanovali izven Cerkni¬
ce, hoditi največkrat peš. Prisluh¬
nimo, kaj nam povesta dva, ki

sta v prejšnjem mesecu opravila
diplomski izpit.

Tov. Žagar Lili, dovolite nam
nekaj vprašanj. Kaj vas je napo¬
tilo, da ste se vpisali v večerno
ekonomsko šolo?

Vesela sem bila, ko sem videla
oglas, Delavska univerza v Cerk¬
nici organizira šolo za odrasle.
Vpisala pa sem se zato, ker sem
že poprej imela veselje za študij,
vendar moji pogoji tega niso do¬
puščali. Med prvimi sem se prija¬
vila in tudi vztrajala do konca.
Čaka me še samo zagovor diplom¬
ske naloge.

Ali ste v tem času prejemali
štipendijo in od kod?

Štipendije nisem prejemala, ra¬
zen zadnjih 5 mesecev od uprave
občinske skupščine Cerknica. Ves
čas študija sem se vzdrževala sa¬
ma. Kot trgovska 'pomočnica sem
imela nizko plačo, šolnina pa je
bila z ozirom na vsako leto manj¬
še število Slušateljev temu pri¬
memo večja. Tako sem morala
zadnje leto od svoje skromne pla¬
če odšteta 8 tisočakov mesečno.

Povejte našim bralcem, kako
ste se pripravljali za diplomsko
nalogo!

Dolgo se nisem mogla odločiti,
kakšno temo naj bi izbrala. Profe¬

sorji so nam bolj malo svetovali.
Dali so sicer okvire teme, vendar
ni bila izbira prav lahka. Izbrala
sem temo »Čeki v izplačilnem
prometu«. Literaturo za to sem
dobila v knjižnicah, nekaj pa
sem jo kupila sama v Državni Za¬
ložbi Slovenije.

Ali čutite še kakšne potrebe po
po izobraževanju sedaj, ko ste
končali srednjo ekonomsko šolo?

Rada bi se naučila še en tuj je¬
zik. Najraje bi izbrala nemščino
ali francoščino

Kakšne načrte imate v bodoče?

Ce bi imela možnost, bi še štu¬
dirala. Predvsem imam veselje za
fiziko in matematiko. Dobila sem
korajžo, saj vidim, da to mnogo
velja. V težkih pogojih te šole

sem dobro uspela in mislim, da
bom tudi v bodoče.

Omenili ste nam težave, prosi¬
mo, če nam jih vsaj nekaj našte¬
je te!

Pouk smo imeli štiri do pet krat
na teden. Stanujem v Grahovem.
Do nedavnega je zadnji avtobus
odpeljal ob 5 uri. Tako sem šla
največkrat peš domov. S štopa¬
njem pa veste, kako je: kadar ča¬
kaš, takrat ni nobenega, čeprav
sem včasih le imela srečo! S sa¬
mim študijem pa nisem imela po¬
sebnih težav, saj je med sošolci
vladala sloga in smo drug druge¬
mu pomagali.

Da bi dobili boljšo sliko novah
ekonomistov, smo nekaj vprašanj
namenili tudi tov. Koščak Anto¬
nu.

Pred tremi leti ste se vpisali v
večerno ekonomsko šolo za odras¬
le. Kaj vas je k temu napotilo?

PredVsem sem se za šolanje za¬
nimal sam. Ne smem pa trdliltfi,
da me k temu tudi predpostavlje¬
ni ‘niso nagovarjali. Odkrito pa
povem, da sem predvsem čuitil po¬
trebe na delovnem mesltu samem.

Kako je bilo z vašim štipendi¬
ranjem?

Prvo in drugo leto sem preje¬
mal polovico štipendije. Zadnje,

učenosti

tretje leto pa je kmetijska zadru¬
ga plačala šolnino v celoti.

Povejte nam vesel in žalosten
dogodek v času vašega šolanja!

Zame ni bilo ravno najbolj pri¬
jetno. Nasmejali so se vsi ostali
sošolci. Profesor Pungartnik me
je pri gospodarskem poslovanju
vprašal oblike planiranja. Iz
prakse sem mu zagotavljal, da so
moje razlage popolne. Na koncu
zatrjevanja pa mi je profesor po¬
vedal, da se moram naučiti tudi
tistega, kar je on razlagal. Pri
tem se je ves razred smejal.

Tragično pa je -bilo letos proti
kancu šolskega leta, ko so profe¬
sorji začeli zahtevati redno pla¬
čevanje. Nekaj' podjetij in tudi
posameznikov je bilo v zamudi an
zato tudi Delavska univerza ni
imela sredstev. Prišli smo tako
daleč, da profesorji niso hoteli
več predavati. Iz Ljubljane je pri¬
šel profesor Toš in nam povedal,
da ne bo predaval, dokler ne dobi
plačanega honorarja, Da smo to
težavo premostili s pomočjo vseh
zainteresiiramith faktorjev, se lahko
zahvalimo dobri organizaciji raz¬
redne skupnosti, ‘ki je preko ko¬
misije stvar uredila. Včasih sem
obupaval, ker je število vpisanih
hitro padalo. V I. letnik se nas je
vpisalo 42. V II. letniku nas je bi¬
lo 24. III. letnik pa je končalo 18,

Dan artilerije, 7. oktober,

V okviru občinskega praznika
in počastitev dneva artilerije je
SD »Borac« Velike Bloke organi¬
ziralo strelsko tekmovanje z MK
puško dne 7. 10. 1964 na strelišču
v Velikih Blokah.

Tekmovanja so se udeležile eki¬
pe iz treh strelskih družin in se
plasirale takole:

I. mesto ekipa SD »Račna
gora«,

II. mesto ekipa SD »Jezero«,

III. mesto ekipa SD »Berač«.

in diplomo je polagalo 16 kandi¬
datov.

Kaj mislite v bodoče?

Mii-rno lahko rečem, da mi bo
dolgčas. Do sedaj sem vsak pro¬
sti čas porabil za učenje. Zato
bom tudi v bodoče poizkušal po-
sečati razne tečaje, seminarje In
predavanja. Predvsem se zani¬
mam za tuj jezik in to za italjan-
ščino, katera bi mi biia v mojih
komercialnih poslih najbolj do¬
brodošla.

Zanima nas, kakšne težave ste
imeli v času študija?

Težav je bilo veliko. Doživel
sem primere, ko sem imel največ
učenja, sem imel tudi v podjetju
veliko dela. Tako sem moral
opraviti, delo včasih tudi preko
rednega delovnega časa, poleg ite-
ga pa se še pripraviti za izpit.
Drugo kar je bilo, pa je bila od¬
daljenost od delovnega mesta 'in
od šole. Tako sem moral veliko¬
krat v zimi peš iz Cerknice v Be¬
gunje.

Slišali smo nekaj odgovorov
naših diplomantov večerne sred¬
nje ekonomske šole v Cerknici.
To so prvi, ‘ki so končali izredni
študij. Delavska univerza pa v
letošnjem letu organizira II. let¬
nik in se lahko vpišejo vsi tisti,
ki so pri prvi skupini po I. let¬
niku končali. Mnenje vseh, ki So
letos končali, pa potrjuje dejstvo
»Težka je -pot do učenosti«

No

so proslavili tudi strelci

Med posamezniki so imeli naj¬
boljše rezultate naslednji tekmo¬
valci :

1. Mramor Alojz iz SD »Jezero«,

2. Tome Ivan iz SD »Račna
gora«,

3. Lučič Branko iz SD »Borac«.

Ekipe, ki so dosegle prva tri
mesta, so prejele diplome, posa¬
mezniki pa praktična darila.

Tekmovanje je zelo dobro
uspelo.

Absolventi ekonomske srednje šole, ki so uspešno končali dvolet¬
no šolanje v Cerknici

BOŠT

nizacij ZB in še posebno borci Zidanškovega bataljona in mla¬
dina se je na dan pred občinskim praznikom poslovila od tragič¬
no preminulega borca Ladota Kraševca. Tov. Lado Kraševec je
že leta 1942 odšel v partizane v 17. letu starosti in je bil naj¬
mlajši komandir takaratnih partizanskih edinic. Bil je hudo ra¬
njen in večkrat odlikovan. Po vojni je bil aktiven družbeno po¬
litičen delavec. Na sliki: zadnje slovo na pokopališču v Podcer-

kvi

GLAS NOTRANJSKE

7

Svojega brata je potegnil iz kupa mrličev

Spomini Rakovčana LUDVIKA
DEMŠARJA

(II. nadaljevanje)

Taborišča so bila vse bolj pol¬
na. Vsak dan so znova pripeljali
nove žrtve. Niso vedeli, kam z
njimi. Taborišča so bila natrpa¬
na do kraja. Mrličev je bilo vse
več in prav neznosno je bilo.
Ljudje so masovno umirali od
lakote, si iskali hrane in se pre¬
bijali skozi življenje, kakor so ve¬
deli in znali. Rešitve niso videli
nikjer. Pojavile so se bolezni: ku¬
ga, tifus in še cela vrsta drugih.
Obdržali so se le tisti, ki so bili
fizično odpornejši.

Ludvik Demšar je bil v Dachau
že več kot poldrugo leto. Dela v
tovarni mesnih izdelkov »Divji
konj« je kmalu zmanjkalo. Zato
so močnejše ljudi porabili za
težja in nevarnejša dela. Med nji¬
mi so bila tudi najbolj umazana.
Zato so Ludvika in še nekatere
njegove sotovariše poslali na de¬
lo na najbolj umazano mesto na¬
cistov, to je pred sam krematorij.
Nemci so se že v tem času zave¬
dali, da se morda zna zgoditi, da
jim bo začela teči voda v grlo.
Zavezniki so vse bolj prodirali
proti Nemčiji, saj so zavzeli že
Francijo, Nemčija pa je postala
vse manjša in manjša. Treba je
bilo zgraditi utrdbe, bunkerje,
da bi se lahko branili. Nekaj ča¬
sa je Ludvik gradil bunkerje. Tu
so bili logoraši toliko na boljšem,
da so jim nacisti preskrbeli vsaj
malo več hrane. Zavedali so se,
če jih ne bodo hranili, ne bodo
mogli delati in sami bodo šli slej
ali prej v pogubo.

Ko so bili bunkerji zgrajeni, je
Ludvik Demšar prišel neposred¬
no v krematorij. Logoraše so za
delo v krematoriju posebej pri¬
pravljali. »V krematoriju sem vo¬
zil naprej koks v peči in odvažal
pepel požganih mrličev. To je

bilo zame najbolj umazano delo.
Bilo mi je neskončno hudo, saj
sem bil tedaj v najlepših letih
življenja. Na to so nas z vso gro¬
bostjo prisilili. Nič koliko jih je
pri tem končalo prav v kremato¬
riju. Sprva so 4 peči v dachaus¬
kem krematoriju lahko »poži¬
rale« ljudi, toda kasneje so se
mrliči začeli kopičiti povsod. Na¬
zadnje smo bili tako zaposleni,
da smo delali noč in dan brez
počitka. Vsaka dva dni sem si
vsaj malo odpočil. Toda to na
nenavaden način: vrgel sem se v
krsto, v kateri so nam pripeljali
mrliče, in se pokril s pokrovom

ter malo zadremal. Lahko bi se
zgodilo, da bi »krsto« odnesli in
jo zakopali z menoj vred. Toda
to sem sedaj veliko laže prenašal,
saj sem tako in tako računal, da
ko bomo pokurili vse žrtve naciz¬
ma, bomo prišli na vrsto tudi
mi.«

»BRATA STA PRIŠLA ZA
MENOJ«

»V januarju leta 1944, so in¬
ternirali tudi oba moja brata, in
sicer Avgusta in Rudolfa. Najprej
sta oba prišla v Dachau, potem
pa so Rudolfa poslali v taborišče
Markirch, Avgusta pa v Buchen-
wald.«

Toda Ludvikov brat Avgust je
kmalu postal žrtev nacizma. Us¬
trelili so ga in pripeljali nazaj
mrtvega v Dachau.

»Ko sem naslednjega dne zju¬
traj prišel na delo, nas je čakalo
spet, kot običajno, kakih 400 no¬

vih mrličev. Najprej smo jih mo¬
rali vse sleči. Obleka je šla v
desinfekcijo, da bi jo lahko no¬
sili drugi jetniki. Ob prvem, ki
sem ga potegnil iz kupa mrličev
in ga začel slačiti, so me sprele¬
tavali čudni občutki. Ustrašil
sem se, da menda ni to naš Gustl,
sem si dejal. Že iz otroških let
sem se spomnil, da je imel rdeč
madež na koži na roki. Sprva ni¬
sem bil popolnoma prepričan, ali
je res, ali ne. Pogledal sem mu
še zobe in videl, da ima spodnji
zob odlomljen. Tega je imel že
doma in to je bil tudi zadnji do¬
kaz. Ko sem ga hotel popolnoma
sleči so me ne vem zakaj — po¬
klicali na drugo delo.«

Njegovega brata so slekli dru¬
gi. Mrliče so vozili in vozili pred
krematorij. Peči niso vsega pre¬
nesle. Zato so se nacisti odločili,
da je treba žrtve čimprej zako¬
pati. Naložili so jih na voz, prav
tako tudi Ludvikovega brata, in
jih odpeljali na hrib. Tam je sku¬
pina 70 ljudi že kopala jame.
Med njimi je bil zakopan tudi
Ludvikov brat Gustl, kakor ga
imenuje.

ZGODILO SE JE NEKAJ
STRAŠNEGA

Tudi Ludvik je pomagal voziti
mrliče, žrtve nacistov, na hrib
nedaleč od Dachaua. Po 25 so jih
naložili na voz. Tistega dne so
peljali trikrat.

»Ko smo tretjič pripeljali na
hrib pred jamo, so mene nacisti s
tovarišem poslali po lestvi v ja¬
mo. Spogledala sva se in nisva

vedela zakaj. Ali naju bodo za
kazen živa zakopali? Odredili so
nama delo. Skladati sva morala
mrliče drug poleg drugega. Dva
pa sta jih metala v jamo. Tu pa
se je zgodilo nekaj strašnega.
Eden od obeh, ki sta metala mr¬
liče v jamo, je prezgodaj spustil
žrtev, tako da je truplo poleg
mene priletelo na glavo. Naen¬
krat sem ves njegov zdrob dobil
v glavo. Bil sem krvav in uma¬
zan. Truplo se je namreč precej
seciralo in so slabi šivi ob udar¬
cu popustili. Držal sem zaprta
usta kolikor sem mogel. Nekaj
dni se hrane nisem pritaknil.«

Ludvik je moral veliko prestati.
To so samo drobne zgodbice iz¬
med neštetih. Vsega se še živo
spominja in rad pripoveduje o
tem otrokom in vsakemu, ki
ga obišče. Moral je spet nazaj
k umazanem delu. Niso mu pri¬
zanesli. Saj si je po eni strani s
tem iz dneva v dan reševal živ¬
ljenje.

»Nekega dne, že proti koncu
1944 leta, so se bližali že zavez¬
niki, sem delal v krematoriju.
Med drugimi mrliči so pripeljali
tudi mrtve novorojenčke. Štiri
sem prijel za nožiče in jih potis¬
nil v peč. Ko se danes spomin¬
jam teh dogodkov, mi postaja
strašno, vendar človek in nihče
drug ne prenese toliko.«

TEDEN DNI JE KURIL ARHIV

Proti koncu vojne, ko so na¬
cisti videli, da so že poraženi,
so cele kompozicije vlakov stale
na dachauski železniški postaji.
V vagonih so bili sami mrliči. Ni¬
so jih več žgali v krematoriju,
ker ni bilo časa. Treba je bilo
zbrisati sledove. In prav Ludvik
Demšar je bil tisti, ki je sedem
dni kuril nacistični arhiv iz Dac¬
haua. Kar mu je tako prišlo pod
roke, da ga ni nihče opazil je
skril in vzel. Toda nemogoče si
je bilo kaj več prilastiti, saj
so nacisti bdeli nad njim z brzo¬
strelko. Ludvik ima doma polno
škatlo dragocenih dokumentov
in fotografij iz zloglasnega Dac¬
haua.

Milan Žinkovič

40-letnica cerkniške godbe

Cerkniška godba na pihala je 40-letnico svojega obstoja prosla¬
vila s koncertom. Ob tem pomembnem dogodku so člani godbe do¬
bili nove uniforme

8

GLAS NOTRANJSKE

V počastitev občinskega praznika 19. oktobra je dramska sku-
nina DPD Svoboda iz Loške doline uprizorila enodejanko Izda¬
jalec. Z igro so gostovali v Novi vasi* Begunjah, Babnem polju
in Starem trgu. Na sliki prizor iz enodejanke Izdajalec

Nov planinski dom na Slivnici, ki je že močno obiskan z doma¬
čimi in tujimi gosti

Dom na Slivnici

Knjižnica v Cerknici dobro posluje. Dobre knjige so dobile svo¬
je mesto med prijatelji in mladino (Foto Urbas)

V počastitev občinskega praznika je Planinsko društvo Cerknica
slavnostno odprlo dom na Slivnici.

Ob tej priložnosti ije tov. Jože Telič v nekaj kratkih stavkih opisal
kroniko gradnje tegla doma in poudaril razumevanje gospodarskih or¬
ganizacij ter posameznikov.

Akademski slikar Lojze Perko, za katerega številni njegovi kolegi
pravijo, da je najbolj! popularen slovenski slikar, je podaril dve zgra-
fiti, ki upodabljata »ples čarovnic« in »hudič žene polhe spat«.

Za organizacijo in nesebično požrtvovalnost gre pohvala tov. To¬
netu Gorniku, predsedniku Občinske turistične zveze ter Jožetu Teliču.
Dom na Slivnici ima 46 ležišč in 120 prostorov v restavraciji. Pred¬
stavlja veliko pridobitev za naš turistični promet in edinstven zimsko
smučarski objekt na Notranjskem.

Dom na Slivnici ne bo dolgo ostal osamljen, ker se že sedaj jav¬
ljajo interesenti za gradnjo weekendov na severnih obronkih Slivnice.

Občinska turistična zveza pripravlja širše posvetovanje za ure¬
ditev zimsko-športmih objektov, predvsem pa Slivnice in Blok.

Kakšen je prvi vtis o tem objektu? Vsi so enotni: lokacija je res
dobra, objekt kaže, da bo funkcionalen, ker vsi zagotavljajo 1 , da bo
objekt vedno obiskan.

redno obratuje

Gasilska. desetina Kovinoplastike Lož po uspešno končanih gasil¬
nih vajah

»►Glas Notranjske«

Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski
odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured¬
niški odbor — Glavni in odgovorni
urednik: Dane Mazi — Člani uredni¬
štva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez,
Slavko Tornič in Milan Strle — Teh¬
nični urednik: Janko Novak — Korek¬
tor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP
►►Kočevski tisk« Kočevje — Letna na¬
ročnina 240 din — Rokopisov in risb
ne vračamo

Se nadalje oblačno vreme z
vmesnimi padavinami. Proti kon¬
cu tedna izboljšanje s tempera¬
turami od 3 do 9 stopinj. Na Ja¬
dranu burja.

Izreden razgled iz doma na Slivnici na cerkniško dolino s cerk¬
niškim jezerom bo prav gotovo privabil veliko število turistov,
ki bodo poleti uživali v planinskem miru, pozimi pa na prostra¬
nih smučiščih

OLAS NOTRANJSKE

9

NOGOMET NA RAKEKU

RAKEK : MOTVOZ
(GROSUPLJE) 7:0 (2:0)

Igrišče NK Rakeka na Rakeka

Prvenstvena nogometna tekma

I. razreda Ljubi jamske podzveze.
Rakek je zmagal z zelo visokim
rezultatom, vendar je zapravil ve¬
liko priložnost, da bi zmagal s še
večjim izkupičkom. S tako igro je
moštvo Rakeka dokazalo, da je
najboljše v tej skupini in bilo bi
realno, da se uvrsti v višji tekmo¬

valni razred. Spomnimo se pre¬
teklih tekmovanj, ko je Rakek
ravno tako kot sedaj bil najboljše
moštvo, vendar je na samem kon¬
cu odpovedal. Ne mislim zagotav¬
ljati, da bo Rakeku tudi tokrat
►►ušlo« prvo mesto, toda posamez¬
ni izpadi kažejo neresnost.

Na tej tekmi ni bilo slabega
igralca v Rakovškem moštvu. Go¬
le so dosegli: Mlakar Janez 4,
Bajc Marjan 2 in Mišič Branko 1.

Nagradno vreteno

1. protivni veznik

2. površinska mera

3. oziralni zaimek

4. mlinski žleb

5. nato, potem

6. glavno mesto Turčije

7. popularni sodobni avstrijski
dirigent (Herbert von...)

8. priimek prve slovenske film¬
ske igralke

9. mestni gostinski objekt

10. priroda, natura

11. najpomembnejše bolgarsko
pristanišče

12. samec poljske ptice

13. zgoden

14. egiptovski bog sonca

15. polmer, radij

ZAHVALA

Ob smrti moje matere MARIJE
1ZGONC se najlepše zahvaljujem
vsem vaščanom vasi Iga vas, ki
so moji materi nudili svojo po¬
moč, kot tudi za izrečeno sožalje
in pri udeležbi na zadnji pota. —
Ivan Zgonc, Kočevje.

I i

10

l i I

12  !

13

RAKEK : IHAN 2 : 2

Igrišče NK Ihana v Ihanu

Prvenstvena nogometna tekma
I. razreda.

Derbi I. razreda se končal brez
odločitve, kar bolj ustreza moštvu
Rakeka, tak je rezultat dosežen v
Ihanu. Gola za Rakek je dosegel
Mlakar Janez.

Najboljši v moštvu Rakeka je
bil vratar Čonda, ki je med dru¬
gim ubranil enajstmetrovko v
zadnji minuti igre.

RAKEK : LOGATEC 2:1 (1:0)

Igrišče NK Rakeka. Prvenstve¬
na nogometna tekma I. razreda.
Notranjski derbi je pripadel ne¬
koliko boljšemu moštvu Rakeka,
kateri je nastopil brez nekaterih
standardnih igralcev. Kje je tek¬
movalna resnost? Granda in Stoj¬
kovič sta bila odsotna zaradi dru¬
žinskih opravil, vendar Mlakarja
ne more opravičiti noben .izgovor.
Mlakar je dober igralec, lahko re¬
čemo najboljši strelec I. razreda,
vendar njegovo športno obnaša¬
nje ne ustreza njegovim igral¬
skim sposobnostim.

Prvi gol j'e dosegel Mišič Bran¬
ko iz solo prodora drugega pa Ko¬
rošec po dobro izvedenem korne-
rju.

Omeniti je treba zelo grobo igro
Logatčanov, ki so poškodovali
mladega in zelo dobrega vratarja
Urbasa Franca, kateri je moral
biti dalj časa v bolnici zaradi po¬
škodb jarsnega koša in glave.

Prii Rakeku Sta bila najboljša
mlada igralca Urbasi Franci v
obrambi in Mišič Branko v napa¬
du.

19. oktober
občinski
praznik

!

V počastitev občinskega pra~nika
19. oktobra  je krajevni odbor ZB
Loška dolina organiziral sreča¬
nje preživelih borcev Zidanško¬
vega bataljona na Babni polici.
Po srečanju so borci naslednjega
dne položili tudi venec pri spo¬
meniku padlih borcev in žrtev
fašizma na Ulaki. Na sliki: spre¬
jem borcev Zidanškovega bata¬
ljona v Starem trgu

iii Iffl

Cerkničan, prof. Fran Gerbič skladatelj
in ustanovitelj slovenske opere

(Nadalj. s prejšnje številke)

Največje zasluge za razvoj glasbene
dejavnosti in sploh slovenske kulture
pa si je Gerbič pridobil nedvomno z
ustanovitvijo slovenskega gledališča
ali natančneje ustanovitvijo slovenske
opere. Kaj pomeni Fran Gerbič za
slovensko opero, nam jasno pove ci¬
tat iz zgodovinske študije Janka Trav¬
na »Ob rojstvu slovenske opere«:

»Ignacij Borštnik in Fran Gerbič
sta tisti slovenski zgodovinski oseb¬
nosti, na kateri je v največji meri ve¬
zan preporod slovenskega gledališča
v 90. letih in ki hkrati po svojem de¬
lu oznamenujeta podstavo za prehod
slovenskega dilentantizma v novo ob¬
dobje korenitejše igralske odgovorno¬
sti in početkov oblikovanja poklicne¬
ga in stalnega gledališča.«

Da bi dojeli pravi pomen njegovega
dela, je nujno potrebno vsaj v glav¬
nem poznati okoliščine in takratne ta¬
ko politične kot splošno kulturne raz¬
mere v Ljubljani. Politične razmere
niso bile niti najmanj ohrabrujoče.
Nemčurstvo, ki je bilo v razcvetu, je
bilo pripravljeno ostro nastopiti proti
vsakršni slovenski dejavnosti. Težave
so bile tudi z občinstvom, ki je bilo

navajeno nemških predstav in so se
le s težavo privadili na slovenske.
Ena ne majhnih težav je bilo tudi
finančno vprašanje in je bila tako
ustanovitev slovenske opere kot tudi
predstave precejšnje tveganje. Ce k
vsemu temu prištejemo še to, da Ger¬
bič za svoje predstave ni imel na raz¬
polago niti poklicnih pevcev niti naj¬
boljših orkestrašev, nam postane vse
skupaj nekoliko bolj jasno. Da bi bi¬
le težave popolne, se je še vodstvo
Dramatičnega društva postavilo na
stališče, da so zaenkrat potrebne sa¬
mo obnovitve manj zahtevnih glasbe¬
nih del in igric. Vse to je imel Fran
Gerbič in njegovi sodelavci proti sebi,
ko si je postavil za cilj ustanovitev
slovenske opere'. Gerbič je skušal pre¬
mostiti vse te težave z uvedbo ope¬
retnih predstav. Te predstave naj bi
po eni strani pritegnile slovensko ob¬
činstvo, ki bi se ob lahkotni glasbi in
zabavnem besedilu laže privadilo na
slovenske predstave. Po drugi strani
pa naj bi opereta pomagala vsaj do
neke mere gledališki blagajni iz fi¬
nančnih težav. Tako je Gerbič leta
1887. pripravil in izvedel Zajčevo ope¬
reto »Mesečnica«. Sledilo je še več
predstav, nato pa je prišla katastrofa:

požar v deželnem gledališču, ki je po¬
gorelo do tal. S tem je bilo to živah¬
no delovanje za nedoločen čas preki¬
njeno. Vendar ne za dolgo. Kmalu
so ponovno pričeli s predstavami v
dvoranici Čitalnice. Prvo operno pred¬
stavo pa je Gerbič izvedel 25. marca
1889. leta in sicer Bloudkovo opero »V
vodnjaku«. Kritika kot občinstvo je
predstavo navdušeno sprejelo. Pomen
te predstave za takratno slovensko
kulturo spoznamo iz članka, objav¬
ljenega v Slovenskem narodu pred
predstavo:

»Domača umetnost slavila bode v
ponedeljek, dne 25. t. m. velik korak
v svojem napredku. Prvikrat pela se
bode ta večer na slovenskem odru
opera. Ta dan bode torej v zgodovini
in razvoju domače umetnosti jako po¬
menljiv, kajti pomenja nam porod
oper, vrhunec glasbeno-dramatičnih
predstav« (J. Traven: Ob rojstvu slo¬
venske opere).

Vsi kritiki so dali enodušno prizna¬
nje Franu Gerbiču, ki je opero pre¬
vedel iz češčine in jo v celoti naštu¬
diral ter vodil kot dirigent.

Leta 1892 je izbral Gerbič za za¬
ključek sezone izvedbo nekaterih od¬
lomkov iz znanih opernih del. Takrat
so časopisi zapisali:

». . . saj so znane zasluge, ki se jih
je pridobil prof. Gerbič za slovensko
opero v Ljubljani. Došel je v času,
ko v Ljubljani nismo imeli nobenih
operetnih predstav, ter je s svojo ča¬
stito obiteljo ustanovil slovensko ope¬

ro v Ljubljani, ki danes lepo napre¬
duje, vsaj ponosni smemo biti, da je
Ljubljana danes jedino mesto na slo¬
vanskem jugu, ki ima stalno opero.
Beligrad je nima in Zagreb pa je na¬
vzlic temu, da je imelo hrvaško gle¬
dališče petnajstkrat večjo podporo ne¬
go jo imamo mi, ni mogel vzdržati.
To so činitelji, katere nam je uvaže-
vati in priznati, da je ravno g. Ger-
biča zasluga, da imamo v Ljubljani
opero. G. prof. Gerbič pustil je svoje
odlično mesto na konservatoriju v
Lwovu ter je prišel zato v našo sredo,
v srce slovenskega gibanja in delova¬
nja, da tu koristi narodu, zlasti pa
da kot izkušen glasbenik povzdigne
slovensko umetnost. In to je tudi sto¬
ril . . .«

Kot skladatelj je dal Gerbič Slo¬
vencem prvo slovensko simfonijo —
Lovska simfonija, kantato za orkester
in zbor »Oče naš«, dve operi »Nabor«
in »Kres« (prva je bila 1. 1925 izvajarl
v ljubljanski operi) in druge orke¬
stralne skladbe. Velika je njegova za¬
puščina raznih zborovskih skladb za
mešane in moške zbore med katerimi
so znani zlasti Lovska, Lahko noč,
Deklica mila, Slanca, Vabilo, Pastir-
čekj Rožmarin in druge. Precej znani
so tudi njegovi samospevi (Milotin-
ke).

Za svoje veliko poslanstvo bo ostal
Fran Gerbič za vedno z zlatimi črka¬
mi zapisan v zgodovini slovenske
glasbe.

Mirko Rebolj

GLAS NOTRANJSKE

DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V STAREM TRGU

V počastitev občinskega praz¬
nika 19. oktobra je sindikalna po¬
družnica KOVINOLASTIKA-LOZ
organizirala tekmovanje v delav¬
skih športnih igrah. Tekmovanje
je bilo razpisano v naslednjih di¬
sciplinah: odbojki, namiznem te¬

nisu, šahu, streljanju z zračno
puško, ocenjevalni vožnji z mo¬
pedi in osebnimi avtomobili.

Kljub temu, da je sindikalna
podružnica Kovinoplastika—Lož
razpisala tekmovanje prvič in v
sorazmerno neugodnem času za¬
radi jesenskih dni, je bil odziv
sindikalnih podružnic in pa pri¬
padnikov garnizona JNA Velike
Bloke proti pričakovanju velik.
Skupno so se tekmovanja ude¬
ležili tekmovalci sindikalnih po¬
družnic Lesno industrijskega
kombinata »Brest« iz Cerknice,
Gozdnega obrata Cerknica, les¬
nega obrata »Marof« Stari trg,
»Kovinoplastike« iz Loža in pri¬
padnikov JNA iz Velikih Blok.

V vseh disciplinah se je tekmo¬
vanje pričelo hkrati ob 9. uri. Od¬
boj kaši in strelci so tekmovali
na telovadišču »Partizana«, šahi-
sti v klubskih prostorih pod ki-
no-dvorano, v namiznem tenisu
v Osnovni šoli, tekmovalci v oce¬
njevalni vožnji z mopedi in oseb¬
nimi avtomobili pa so startali na
parkirnem prostoru.

REZTTLTATI TEKMOVANJA:
ODBOJKA

Kovinoplastika — Brest 3 : 0
JNA Velike Bloke — Brest 3 : 1
Kovinoplastika — JNA 3 : 1

NAMIZNI TENIS

JNA Velike Bloke — Brest 3 : 0
Kovinoplastika — Brest 3 : 2

To marljivo društvo deluje
redno že drugi mesec. S svojim
načrtnim delom je pridobilo ve¬
liko število (150) vnetih in na¬
vdušenih pristašev telesne kul¬
ture.

Kader je mlad in v večini tudi
izkušen, kar je samo pohvalno.
Odbor društva je v stalnih stikih
s članstvom in vsak najmanjši
problem takoj rešijo.

Edini problem, ki tare društvo,
je premalo finančnih sredstev,
saj rabi društvo še veliko orodja
in pa ža poravnavo tekočih ra¬
čunov kot npr. elektrika, ki je
zelo draga.

Kovinoplastika — JNA
Velike Bloke 3 : 5

ŠAH

Brest — Kovinoplastika 3 'A>: 1 y 2
Kovinoplastika — Gozdni obrat
Cerknica 5 : 0
Gozdni obrat — Brest 1 :4

STRELJANJE
Z ZRAČNO PUŠKO

Od 150 možnih krogov so osvojili:
Kovinoplastika Lož 109 krogov
Brest Cerknica 99 krogov
Kovinoplastika Lož 91 krogov

V ocenjevalni vožnji z osebni-
nimi avtomobili je osvojil:

I. mesto Pirnat Jože Kovino¬
plastika Lož

II. mesto šega Andrej Brest
Cerknica

III. mesto Meden Marjan Brest
Cerknica

V ocenjevalni vožnji z mopedi
je osvojil:

I. mesto Avsec Franc Brest
Cerknica

II. mesto Škrl Anton Brest
Cerknica

III. mesto Kebe Alojz Brest
Cerknica

Na zadnji seji so sprjeli tudi
okvirni načrt dela za vse leto.

Delo društva bo naslednje: tek¬
movanje v crossu, šahovski brzo
turnir, telovadna akademija v
počastitev 29. nov., tekmovanje v
namiznem tenisu, košarki, odboj¬
ki, rokometu, smučarska tekmo¬
vanja, tekmovanja v orodni telo¬
vadbi, telovadna akademija za
Dan mladosti in številni izleti
društva v planine in na morje.
Pri TVD »Partizan« deluje tudi
6 sekcij in sicer za košarko, od¬
bojko, rokomet, namizni tenis,
smučanje in šahovska sekcija.
Vsaka sekcija ima svojega vodjo.

Mladina je posebno navdušena
nad športnimi igrami, saj imajo
sedaj velike možnosti, da se us¬
merijo na tisto športno panogo,
ki jih najbolj interesira.

Večina voditeljev je iz vrst
prosvetnih delavcev, saj so s tem
dokazali, da se delo na polju te¬
lesne kulture bogato obrestuje
na mladini, predvsem zdravje in
zdrav način življenja. j M

POPRAVKI
iz prejšnje številke

Tiskarski škrat nam jo je v
prejšnji številki pri čestitkah za¬
godel, zato objavljamo popravke
in prosimo, da nam oprostite. \

1. Gostilna »-Gnezda-« na Urnem
se pravilno glasi »Gnezda« na
Uncu.

2. Gostilna »Bmač« v Begunjah
je gostilna »Bonač«.

3. Gostilna »Antončič« je pra¬
vilno Podcerkev in ne Podreber.

4. Gostilna »Jeršin« je pravil¬
no »Jerič« Velike Bloke.

V skupni oceni je sindikalna
podružnica LIK »Brest« Cerknica
osvojila skupno 32 točk; 28 točk
Kovinoplastika Lož, 10 točk JNA
Velike Bloke, 2 točki Gozdni ob¬
rat Cerknica, brez točk Obrat
»Marof« Stari trg.

Prehodni pokal Občinskega sin¬
dikalnega sveta je osvojila sin-

Predsednik občinskega sindikal¬
nega sveta Tone Bavdek preda¬
ja prehodni pokal zastopniku
sindikalne podružnice LIK Brest
iz Cerknice

dikalna podružnica LIK »Brest«
iz Cerknice, ostale zmagovalne
ekipe pa so prejele pokale in de¬
narne nagrade.

Organizacija tekmovanja je bi¬
la kljub dolgotrajnemu slabemu
vremenu kar dobra. Organizator
tekmovanja in tekmovalci so
usvojili predlog, da bi delavske
športne igre v počastitev Občin¬
skega praznika 19. oktobra po¬
stale tradicionalne.

S. B.

Ob zaključku tekmovanja delav¬
skih športnih iger in njihovem
pomenu je spregovoril predsed¬
nik občinskega sindikalnega sve¬
ta tov. Tone Bavdek

Cerkniško jezero je že pokazalo svojo pravo podobo, saj je voda
segla že do roba nasipa. Prebivalci cerkniške doline nestrpno pri¬
čakujejo kdaj bo voda stalno ostala v jezeru, ker so projekti za
napravo jezu že idejno rešeni.

Otvoritev delavskih športnih iger na telovadišču TVD  » Partizan «
v Starem trgu

TVD »PARTIZAN« RAKEK
marljivo dela