PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 237 (8943)
TRST, četrtek, 10. oktobra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODLOČEN ODGOVOR DELAVSKEGA RAZREDA NA NEPOPUSTLJIVOST DELODAJALCEV
Lama: stavka delavcev Fiata se vključuje v splošno borbo za ohranitev zaposlitve
LVanni obtožil vodstvo turinske tovarne, da podpira tiste politične kroge, ki bi hoteli obrniti politično os države na desno - Danes začetek pogajanj med sindikalnimi predstavniki in Confindustrio o izenačenju vrednosti točke draginjske doklade
TURIN, 9. — V Turinu je bila splošna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije po razbitju pogajanj z vodstvom tovarne ”AT, ki je sklenilo vpisati v dopolnilno blagajno nad 70 tisoč delavcev. Še zlasti je bila občutena med delavci raznih Fiatovih obra-*ov, ki so se množično odzvali pozivu sindikalnih organizacij in s® vzdržali dela. Protestna manifestacija se je v glavnem odvijala v Popolnem redu, samo pred obratom Mirafiori je prišlo do neredov, •ned katerimi je bilo 13 ranjenih, od katerih je eden, kot kaže, v budem zdravstvenem stanju.
Na Trgu Solferino je bilo prelestno zborovanje, na katerem so spregovorili generalni tajniki treh sindikalnih organizacij. Generalni tijnik CGIL Lama je več deset tisočem delavcem, ki so se zbrali na trgu, dejal, da je borba delav-Cev Fiata zgolj moment v splošni fobilizaciji, h kateri so poklicani Vsi italijanski delavci, da bi pod-PHi sindikalno linijo v pogajanjih,
|<i jih bodo predstavniki sindikatov inieli v prihodnjih dneh z deloda-jalci. V nadaljevanju svojega posega je Lama dejal, da je vodstvo fiata hotelo izzvati sindikalno giba-
nje, delavci pa so mu dali odgovor, ki ga zasluži, saj so razumeli, da ne gre samo za obrambo lastnih dohodkov, temveč gre za borbo v obrambo delovnega mesta, za novo politiko, ki naj končno nastopi pot gospodarskega in družbenega razvoja V sedanjem hudem političnem položaju, je nadaljeval generalni tajnik CGIL, je turinska tovarna hotela podpreti tiste italijanske politične kroge, ki bi hoteli obrniti politično os države na desno, ne da bi skušali obnoviti italijansko gospodarstvo, temveč zato, da bi ohranili dosedanjo obli-
...
Danes volitve v Angliji
ko razvoja. Lama je ugotovil, da Fiat ni imel tehtnih razlogov, da bi rekel «ne» sindikatom, zato je očitno, da so bistveni vzroki razbitja pogajanj političnega in ne gospodarskega značaja, saj je Fiat hotel s svojim zadržanjem podkrepiti desničarske sile, da bi prišlo do take rešitve vladne krize, ki bi bila delodajalcem v prid. Nepopustljivo stališče vodstva turinske tovarne bo vsekakor vplivalo tudi na pogajanja, ki jih bodo sindikati imeli v prihodnjih dneh s Confindustrio, saj bodo za pogajalno mizo sedeli prav tisti ljudje, ki so z vpisom 70.000 delavcev B1AT v dopolnilno blagajno zadali hud udarec zaposlitvi in delavskim plačam.
Za Lamo je spregovoril generalni tajnik UIL Vanni, ki je poudaril, da je borba za ohranitev delovnega mesta, ki jo vocijo delavci FIAT tesno povezana z bojem vseh italijansldh delavcev v o-brambo zaposlitve, kupne moči plač in demokracije. Vanni je dejal, da je Italija trenutno v težkem političnem in gospodarskem položaju, obenem pa je poudaril, da težav ni mogoče premestiti samo z žrtvami delavskega razreda. Tudi predstavnik UIL se je ustavil pri pogajanjih, ki jih bodo sindikalne organizacije imele že jutri s predstavniki delodajalcev o izenačenju vrednosti točke draginjske doklade na najvišji ravni, o boju proti inflaciji in recesiji ter v obrambo kupne moči plač. Naloga sindikalnih predstavnikov ne bo lahka, je dejal, poglavitno pa je dejstvo, da je današnja stavka dokazala, da je delavski razred enoten in da ve, kaj hoče.
Generalni tajnik CISL Storti je začel z ugotovitvijo, da je v Italiji še mnogo nostalgikov, ki bi hoteli zasukati kolo zgodovine nazaj, v tisto obdobje, ko je turinska tovarna lahko počenjala z delavci, kar je hotela. Fiat je hotel v sedanjem kritičnem trenutku uveljaviti svojo voljo, poudariti, da «v tovarni ukazuje gospodar» in s tem dati zgled vsem drugim podjetjem ter Confindustrii. V zaključku svojega posega je Storti dejal, da je delavski razred pripravljen boriti se proti recesiji in inflaciji, nikakor pa ni pripravljen na to, da bi za premostitev sedanjih težav morelli plačati samo delavci.
V intervjuju nekemu rimskemu tedniku je generalni tajnik kovinarskega sindikata UIL Giorgio Benvenuti dejal, da še ni točno u-gotovljeno, ali mora Fiat res izdelati 200.000 avtov manj. Če tudi bi . bilo res, ni nikakor mogoče zahtevati od delavcev, naj to zahtevo uresničijo samo s svojimi žrtvami. Tudi podjetje mora dati svoj prispevek, pravi Benvenuto, ki v nadaljevanju ugotavlja, da je sedanji politični trenutek izredno naklonjen delodajalcem. Vladna kri-
še zlasti najnižjih. To je treba doseči predvsem z izenačenjem točke draginjske doklade z ustreznim o-vrednotenjem že dozorelih točk. Sindikalne organizacije so obenem izrazile pripravljenost, da delodajalci izplačajo že dozoreie točke draginjske doklade v daljšem časovnem razdobju ter so izrazile željo, da bi pogajanja tekla tudi o vprašanju razdelitve dopustov na več obdobij ter združitve praznikov, ki padejo med tednom.
Jutrišnja pogajanja vsekakor ne bodo potekala v mirnem vzdušju, še zlasti zaradi razbitja pogajanj med Fiatom in sindikalnimi organizacijami. Med predstavniki sindikalnega gibanja prevladuje mnenje, da bo treba, v primeru razbitja pogajanj s Confindustrio, izvesti v prihodnjih dneh trdo sindikalno akcijo. Govorijo že o 16. oktobru, ko bodo kovinarji (milijon in pol delavcev) imeli vsedržavno stavko
Kissinger spet na Bližnjem vzhodu
za je omogočila torinskemu podjetju, da zavzame nepopustljivo stališče v odnosu s sindikalnimi organizacijami. Benvenuto pravi, da se v Fiatu ponovno uveljavljajo stališča nekdanjega predsednika Vallette, ki se ni mogel sprijazniti z novimi odnosi s sindikalnim gibanjem.
V Rimu je medtem vse pripravljeno na srečanje med zastopniki Confindustrie, ki jih bo vodil predsednik Agnelli in predstavniki sindikalnih organizacij. Srečanje je kot znano posvečeno v prvi vrsti vprašanju izenačenja vrednosti točke draginjske doklade. Sindikalni predstavniki so izjavili, da si že jutri pričakujejo nekaj konkretnih dejstev v zvezi z zahtevami, ki so jih predložili že 25. septembra. V svojem takratnem pismu je enotna federacija CGIL, CISL in UIL poudarila smernice, katerim bo sledila za boljšo obrambo kupne moči plač,
...................................................................................
NEPREDVIDEN PODALJŠEK POSVETOVANJ Zfl REŠITEV VLADNE KRIZE
Danes sklep predsednika republike Leoneja o zaupanju mandata za sestavo nove vlade
Verjetno bo predsedniku senata Spagnolliju poverjen «poizvedovalni» mandat - Šele nato naj bi Fanfani poskusil obnoviti levosredinsko vlado - Leone sprejel predstavnike PSI, PRI, neodvisne levice in SVP
Kissinger se je vrnil na Bližnji vzhod. Kairo, kjer se srečuje z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem in predsednikom Sadatom, je prva etapa njegove poti čez Izrael in Palestino do Saudske Arabije. Na sliki: Kissinger se poslavlja od predsednika Forda pred odhodom iz VVashingtona. članek o Kissingerjevem potovanju
objavljamo na 6. strani
RIM, 9. — Predsednik republik" se je odločil za nepričakovan podaljšek posvetovanj za rešitev vladne krize: tiskovni urad Kvirinala je sporočil, da bo Leone jutri zjutraj sprejel še predsednika obeh domov parlamenta, In sicer najprej predsednika senata Spagnollija in nato predsednika poslanske zbornice Pertinija.
Pričakovanja, da bo Leone že danes poveril mandat za sestavo nove vlade, se torej niso izpolnila. Glavni vzrok za to zamudo je predvsem v oklevanju tajnika KD Fanfanija, ki je glavni in pravzaprav edini kandidat za novega ministrskega predsednika, ki pa se še vedno brani, da bi sprejel mandat. Politični položaj je namreč zelo težaven, odnosi med levosredinskimi strankami pa kar se da zaostreni, zaradi česar bo naloga tistega, ki bo skušal zakrpati koalicijo, sila delikatna in problematična. Fanfani se tega zaveda,
zaveda pa se tudi, da bi ga morebiten neuspeh po hudih porazih na referendumu in na upravnih volitvah na Sardiniji utegnil zelo drago stati ter da bi se njegov položaj v stranki in v državi močno zamajal.
Obstaaj pa tudi drugi, nekoliko bolj tehten vzrok, zaradi katerega se Fanfani vsaj za sedaj otepa mandata. Dejstvo je, da predstavlja Fanfani nekakšen «zadnji a-dut» za rešitev levosredinske formule. Odigrati ta adut že na samem začetku «partije» med štirimi strankami bi utegnilo biti nevarno, saj bi v primeru neuspeha ostalo povsem jasno, da je levi
LONDON, 9. — Danes se je v Veliki Britaniji, kjer bo jutri volilo 30 milijonov volivcev, zaključila volilna kampanja. Voditelji treh največjih strank, Wilson, Heath in Thorpe so zvečer s televizijskih ekranov še zadnjič pozvali Britance, naj se v čim-Večjem številu udeležijo jutrišnjih volitev.
Wilsonovi zadnji govori so bili posvečeni v glavnem prav vprašanju prisotnosti na voliščih, saj so Britanci, ki so februarja letos že imeli pohtične volitve, dokaj jasno dokazali, da ne sledijo s posebnim zanimanjem volilni kampanji. Zadnje ankete so sicer pokazale, da je Wilsonova laburistična stranka odločno pred konservativci v preferencah britanskih Volivcev. Tako konservativci kot liberalci so v zadnjih dneh nazadovali.
Na predvečer volitev so, kot kaže, Še najbolj zaskrbljeni liberalci, saj so prejšnjo noč neznanci vdrli v osrednji sedež liberalne stranke ter odnesli nekaj Thorpovih zaupnih dokumentov. Vodja liberalcev je odpotoval v Norih Devon, kjer je njego-Vo okrožje in kjer bo čakal na izid volilnega posvetovanja.
- Londonska borza je negativno reagirala na napovedovanja anket, ki u-gotavljajo, da bo zmaga na volitvah po vsej verjetnosti šla laburistom. S tem v zvezi predvidevajo vrsto podr-žavljenj in indeks gospodarskega lista «Financial Times» je padel na raven 191.9, se pravi skoraj 10 točk manj kot so zabeležili včeraj.
(Na sliki: vodja laburistov Wilson med enim svojih zadnjih predvolilnih posegov.)
WASHINGTON, 9. — Poljski voditelj Edward Gierek, ki se mudi na uradnem obisku v ZDA, in a-meriški predsednik Gerald Ford sta sinoči podpisala skupno načelno izjavo ter izjavo o ameriško-poljsketn sodelovanju na gospodarskem, industrijskem in znanstveno - tehničnem področju.
aiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilHiM'^iiiiiiiUNiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiHim*....
SEJA PREDSEDSTVA ZVEZE KOMUMSTOV
Tudi delegacija ZKJ na posvetovalnem sestanku komunističnih partij Evrope
Predsedstvo ZKJ sprejelo sklep o uresničenju gospodarske stabilizacije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Predsedstvo CK ZKJ je na svoji četrti seji sprejelo sklep o uresničenju politike gospodarske stabilizacije in potrdilo sklep razširjene seje izvršnega komiteja, da se delegacija ZKJ udeleži posvetovalnega sestanka komunističnih partij Evrope, ki bo od 15. do 18. oktobra v Varšavi in na katerem bo opravljena izmenjava mnenj o pobudi za sklicanje konference komunističnih partij Evrope.
V sklepih o uresničenju politike gospodarske stabilizacije, ki določajo neposredne naloge državnim organom, družbeno - političnim organizacijam, družbeno - političnim skupnostim in komunistom se poudarja odgovornost za izvajanje teh nalog. V središču družbene dejavnosti, se med drugim poudarja v sklepih, mora biti sprejem takih ukrepov, ki bodo omogočili hitrejšo menjavo družbenih odnosov v skladu z ustavo in s sklepi 10. kongresa ZKJ. V sklepih se nadalje zahteva hitrejši razvoj prakse samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja; pospešitev dela za uskladitev vseh področij gospodarskega sistema z ustavo ter za določanje skupne dolgoročne politike razvoja; sprejetje dolgoročnega
programa razvoja organizacij združenega dela in skupne dolgoročne politike; povečanje naporov, da se v določenih rokih sklenejo srednjeročni družbeni načrti razvoja Jugoslavije do 1980. leta in osnove gospodarske pohtike v prihodnjem letu.
V	sklepih predsedstva ZKJ se zahteva nadalje, da se čimprej pripravijo in dosežejo dogovori o bistvenih vprašanjih graditve in delovanja gospodarskega sistema. Odgovornim organom Zveze komunistov je bilo naloženo, da skupno z drugimi družbeno političnimi organi proučijo vse a-spekte protiinflacijske akcije in ukrepe gospodarske politike. Neobhodno potrebno je, se poudarja v sklepih, da se podvzamejo konkretni ukrepi za menjavo proizvodnje, da bi se zmanjšal uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, goriva in hrane, ki se lahko. proizvajajo iz lastnih virov. Borba proti inflaciji zahteva, da se opustijo razni investicijski in drugi programi in da se ta sredstva angažirajo v’ produktivnejše namene. Prav tako je treba pospešiti delo za graditev sistema cen in uvesti najodloč-nejšo borbo proti tendencam neopravičenega povečanja cen. Dosledno se mora izvajati program varčevanja vseh vrst energije, surovin in drugih izdelkov, ki se uvažajo.
V	okviru graditve gospodarskega si-
stema se morajo predvideti ukrepi za izvajanje take politike razvoja, ki bo zagotovila pozitivno plačilno bilanco. Neobhodno potrebno je vlagati večje napore za sodobnejšo organizacijo gospodarstva, da bo sposobno za bolj koordiniran nastop na inozemskih trgih. Potrebno je povečati odgovornost in disciplino za spoštovanje zakonskih predpisov oziroma družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov
B. B.
Novembra srečanje Ford-Brežnjev
WASHINGTON, 9. - Novi ameriški predsednik Gerald Ford se bo po vsej verjetnosti še prihodnji mesec sestal s tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom. Srečanje bi moralo biti nekje na Pacifiku kmalu po predvidenih obiskih ameriškega predsednika na Japonskem in v Južni Koreji. V Beli hiši so potrdili, da so v teku priprave za tako srečanje, ki bo neformalnega značaja in katerega namen naj bi bil predvsem o-mogočiti spoznanje med državnikoma v pričakovanju pravega ameriško - sovjetskega vrha, do katerega bo prišlo v začetku poletja prihodnjega leta,
center dokončno propadel.
Prav zaradi tega Fanfani vztraja na predlogu, naj Leone poveri najprej zgolj «poizvedovalni» mandat predsedniku senata Spagnolliju, ki je sicer demokristjan, vendar pa je zaradi svojega položaja, pa tudi zaradi osebnosti človeka, iznad političnih iger in strankarskih ali strujarskih manevrov. Spa-gnolli bi moral «pripraviti teren» Fanfaniju, ki bi stopil v igro šele, ko bi mu stranke levega centra dale zadostna jamstva za u-speh njegovega poskusa. Kot kaže, se predsednik republike ne navdušuje nad tem predlogom, glede katerega gojijo precejšnje pomisleke tudi nekatere stranke nameravane koalicije. Tako na primer v socialističnih krogih trdijo, da bo PSI stopila v vladno koalicijo samo če bo prejela ustrezna jamstva glede spremembe dosedanje politike, ta jamstva pa lahko da samo Fanfani, nikakor pa ne Spagnolli, ki bi ne mogel voditi pogajanj v imenu krščanske demokracije.
Vendar pa Fanfani vztraja na svojem stališču, zaradi česar so v Rimu prepričani, da bo predsednik republike ustregel njegovi zahtevi. Zato pričakujejo, da bo jutri poveril poizvedovalni mandat prav predsedniku senata Spagnolliju.
Vsekakor je predsednik republike danes nadaljeval posvetovanja za rešitev vladne krize. Zjutraj je najprej sprejel delegacijo PSI, ki so jo sestavljali tajnik De Martino in predsednika parlamentarnih skupin Zuccalà in Mariotti in s katero se je zadržal eno uro. Ob zaključku razgovora je De Martino orisal časnikarjem stališče PSI do krize in v prvi vrsti poudaril odločno nasprotovanje razpustu parlamenta in sklicanju predčasnih volitev, čeprav bi se z njimi PSI prav gotovo okoristil. De Martino je dodal, da so socialisti že večkrat poudarili potrebo po globokih spremembah vladne politike na gospodarskem in družbenem področju v smislu odločne podpore proizvodnji, boja javnih oblasti proti nevzdržnim podražitvam, zaščite plač in najnižjih dohodkov in bolj pravične porazdelitve žrtev, ki jih terja sedanja kriza. Tajnik PSI je ugotovil, da druge stranke še niso dale nobenega odgovora na ta vprašanja in da zato pričakujejo odgovor od mandatarja za sestavo nove vlade. Od tega odgovora — je zaključil De Martino — bodo odvisni sklepi PSI glede sestave nove vlade.
Takoj za socialistično delegacijo je Leone sprejel tajnika PRI La Malfo, ki ga je spremljal poslanec
Reale. La Malfa je pozneje v raz-1 stih, ki so v tem dramatičnem tre-
r. ' A o o i Lr «i ». -i !	cz» ? nitrirli oi	_1/1 a	IrTÌrrn	Vini-,
govoru s časnikarji ugotovil, da se položaj slabša, kot dokazujejo tudi pogoji, v katerih se je znašlo veliko podjetje, kakršno je Fiat, in še bolj manjša podjetja. Tajnik PRI je poudaril, da se ne sme ošibiti politike varčevanja, ki jo je sprožila Rumorjeva vlada maja letos, am pak da jo je treba nasprotno ohraniti in uskladiti z novim položajem. La Malfa je dodal, da je potrebna velika žrtev vseh zaposlenih na vseh sektorjih nacionalnega življenja, tako zasebnih kot javnih.
Naslednji je bil na vrsti predsednik senatne skupine neodvisne levice Feruccio Parri. ki je po razgovoru z Leonejem dejal, da bi bil predčasni razpust parlamenta najslabša rešitev, da pa bo zelo težko sestaviti enotno vlado zaradi sedanjih razprtij med strankami, skupinami in strujami. Parri se je zavzel za ustanovitev vlade demokratične enotnosti in za povezavo s komunistično partijo. Popoldne je Leone sprejel še drugega predstavnika neodvisne levice, posl. Ander-linija, ki predseduje mešani skupini poslanske zbornice. Anderlini je opozoril na hudo odgovornost ti-
nutku sprožiii-vladno krizo, àe huj šo odgovornost pa bi nosil, kdor bi skušal zavlačevati krizo ali povzročiti predčasni konec zakonodajne dobe. Anderlini je dodal, da država potrebuje resno vlado s čimširšo ljudsko bazo, ki naj bi preprečila, da bi morali breme krize prenašati samo najbolj šibki sloji in ki naj bi vodila do kraja boj proti črnim mrežam.
Zadnja sta obiskala predsednika republike sen. Cifarelli (PRI) kot predsednik mešane skupine senata, in posl. Riz (SVP) kot podpredsednik mešane skupine poslanske zbornice: Slednji se je po razgovoru z Rumorjem izrazil proti možnosti sklicanja predčasnih volitev.
Schmidt obišče Kitajsko
BONN, 9. — Zahodnonemška vlada je sporočila, da bo kancler Schmidt prihodnje leto obiskal Kitajsko. Sporočilo so dali po razgovoru med Schmidtom in namestnikom zunanjega ministra LR Kitajske čao Kuan-hue, ki se mudi na tridnevnem u-radnem obisku v Bonnu.
iilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Nova grška vlada
Včeraj je v Atenah prisegla nova grška vlada, ki jo povečini sestavljajo tehniki in ki ima nalogo, da vodi državne posle do novembrskih parlamentarnih volitev. Na sliki: ministrski predsednik Karamanlis s predsednikom republike Gizikisom (na desni s temnimi naočniki) in z novimi ministri takoj po prisegi
DANES

Predsednik republike Leone bo danes sprejel sklep o zaupanju mandata za sestavo nove vlade. Glavni kandidat za mandatarja je tajnik KD Fanfani, ki pa ie vedno okieva, zaradi česar v Rimu prevladuje mnenje, da bo Leone poveril poizvedovalni mandat p.ed-sedniku senata Spagnolliju, ki naj ugotovi, ali obstajajo pogoji za obnovitev levosredinske koalicije. Ko bi se v tej fazi pokazalo, da obstajajo resne možnosti za tako rešitev vladne krize, bi Fanfani končno sprejel mandat in poskusil sestaviti novo vlado.
Turinski delavci so odločno odgovorili na nepopustljivo staiisče tovarne FIAT, ki je razb la pogajanja s sindikalnimi organizacijami in vztraja pri svojem sklepu, da vpiše več kot 70.000 delavcev v dopolnilno blagajno. Stavka, ki so jo proglasile sindikalne oiga-nizacije, je popolnoma uspela in še enkrat potrdila odločnost delavstva, da nastopi v obrambo ravni zaposlitve in delovnega mesta. Na sindikalnem zborovanju, ki je bilo na Trgu Solferino, so trije generalni tajniki federacije CGIL, CISL in UIL Lama, Storti in Vanni poudarili, da je boj torinskih delavcev obenem boj vsega italijanskega delavskega razreda v obrambo svojega delovnega mesta. Poudarjeno je bilo, da je vodstvo turinske tovarne s svojim stališčem hotelo podkrepiti stališča tistih, ki bi hoteli zasukati politično os v Italiji na desno prav v sedanjem trenutku, ko so v teku posvetovanja za sestavo nove vlade.
Danes se bodo začela pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij in zastopniki Confindustrie, ki jih bo vodil prav predsednik Fiata Giovanni Agnelli, Pogajanja bodo tekla o izenačenju vrednosti točke draginjske doklade na najvišji ravni, da bi tako vsaj delno nadomestili izgubljeno vrednost delavskih plač, katerih kupno moč izpodkopuje naraščajoča inflacija.
Na ukaz torinskega preiskovalnega sodnika dr. Violanteja so a-genti oddelkov za boj proti terorizmu včeraj aretirali tri desničarske aktiviste, ki jih sodnik dolži združevanja v prevratniške namene in poskusa državnega u-dara. Zarotniki naj bi imeli namen ugrabiti vrsto vidnih političnih In sindikalnih osebnosti in ugrabiti ali ubiti celo dva ministra. Zadeva je vsekakor še zelo nejasna
V Kulturnem domu je bila sinoči otvoritvena premiera 30. sezone Stalnega slovenskega gledališča z uprizoritvijo Cankarjeve satirične komedije «Za narodov blagor». Pred polno dvorano in v slavnostnem vzdušju, toliko bolj poudarjenem spričo dogajanja o-krog te naše umetniške ustanove, je v režiji Maria Uršiča zaživel na odru in na izvirni sceni izrazito nekonvencionalno interpretirani Cankar.
SINOČI V DVORANI KULTURNEGA DOMA
Slavnostni začetek sezone SSG
DREVI ZAČETEK ŠESTE KRAŠKE OHCETI
Na Colu bo
dekliščina
s komedijo «Za narodov blagor»
,V režiji Maria Uršiča so poudarjene satirične poteze Cankarjevega bese» flila - Domiselna odrska realizacija ob usklajeni igri celotnega ansambla
S Cankarjevo satirično komedijo «Za narodov blagor» je Stalno slovensko gledališče začelo sinoči v polno zasedenem Kulturnem domu svojo 30. povojno sezono.
Po vsem dramatičnem razpletanju okrog eksistenčne bodočnosti našega gledališča in okrog samega začetka letošnje sezone, je bila otvoritvena premiera kljub vsemu v slavnostnem vzdušju predvsem zaradi potrjene umetniške vitalnosti našega poklicnega gledališkega kolektiva, ki mu njegovih kreativnih sposobnosti mučno krizno vzdušje ni moglo načeti. Morda je bila prav s svojo umetniško potenco ta premiera še najbolj primeren, še najbolj dostojen, čeprav žal ne odločujoči, odgovor celotnega kolektiva, od vodstva preko umetniškega do tehničnega osebja, na nevzdržen po-
tuieva (Mrmoljevka), pa še Miranda Caharija (Matilda), Adrijan Rustja (Klander), Stojan Colja (Sirotka), Livij Bogateč (Kadivec), Rado Nakrst (Kremžar), Stane Raztresen (Stebelce), Danilo Turk in še nekateri.
Sceno je izdelal Demetrij Cej, kostume Marija Vidau.
Med občinstvom so bili tudi zelo številni predstavniki gledališč iz Slovenije, kakor tudi slovenski javni, kulturni in politični predstavniki z obeh strani meje.
Poziv osebja gledališča «Verdi» tržaški javnosti
Osebje občinskega gledališča cG. Verdi» je izdalo poročilo, v kate-
ložaj, v katerem se je znašlo naše | rem se obrača na tržaško javnost. gledališče po krivdi pristojnih ministrskih forumov v Rimu ki se obotavljajo priznati gledališču status stalnosti in z njim ustreznih dotacij, kot veljajo za vsa stalna gledališča v državi.
V enaki meri pa je bil dostojen tudi odgovor našega občinstva, ki je s svojo množično prisotnostjo hotelo še s posebnim poudarkom izraziti svojo solidarnost s to našo vrhunsko umetniško ustanovo, z njenim vodstvom in z umetniškim in tehničnim osebjem. Aplavz, ki je ob koncu igre pospremil akterje z odra, je bil res aplavz njihovi odlični uprizoritvi, bil pa je tudi a-plavz njihovi odločenosti vztrajati v plemenitem poslanstvu gledališke umetnosti.
Cankar je tokrat v režiji mladega in domiselnega režiserja Maria Uršiča bil deležen verjetno najmanj konvencionalne uprizoritve svoje komedije, ali bolje satire «Za narodov blagor». Kolikor je za njegovega življenja bila dokument časa in kolikor je k »a z revolucionarnih njegovih stališč ironizirano šibanje malomeščanstva, toliko je bila v tej tržaški postavitvi ohranjena in aktualizirana njena vsebina s pristopom, ki je postavil pod reflektorje za vsak čas nedopustno in škodljivo zamenjavanje resničnih interesov družbe z osebnimi interesi in hinavsko poniglavostjo.
Igralci so v zelo poudarjeni meri izvedli tako zastavljeni koncept in tako s posameznimi vlogami, kot s kolektivno ubrano igro, na povsem izvirni sceni, ustvarili predstavo, ki se uvršča v vrh dosedanjih umetniških stvaritev Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. V glavnih vlogah so nastopili Jožko Lukeš (dr.
Anton Grozd), Alojz Milič (dr. Pavel Gruden), Silvij Kobal (Aleksij pl. Gornik), Lidija Kozlovičeva (Helena - Grudnova žena), Mira Sardo-čeva (Katarina - Grozdova žena),
Anton Petje (Ščuka), Bogdana Bra-
Ob ugotavljanju, da je gledališče, kljub hudim težavam finančnega značaja, obnovilo svojo dejavnost, kar dokazuje, da se tako vodstvo kot uslužbenci gledališča zavedajo visokega poslanstva glasbe kot nepogrešljivega kulturnega činitelja, vabi tržaško občinstvo k sodelovanju z gledališčem ob globokem prepričanju, da je to skupna last vseh.
Osebje gledališča obenem poudarja, da pristojne oblasti ne posvečajo dovolj pozornosti in skrbi glasbeni umetnosti, posebej pa opozarja na neznosen položaj, v katerem delujejo uslužbenci opernih ustanov, potem ko jim niso obnovili delovne pogodbe in ko zaman čakajo na reformo gledališkega sektorja.
Na koncu poročila izražajo solidarnost z osebjem opernih gledališč iz Rima, Neaplja in Benetk, kjer je položaj še bolj pereč.
v Repnu pa fantovska
V soboto prevoz bale, v nedeljo slavnostna poroka
Kraška ohcet je pred vrati. Drevi bodo v Repnu odprli osmice. Furlanov ansambel bo od 20. ure dalje i-gral poskočne valčke in polke, nevesta in ženin pa bosta vsak posebej vzela slovo od «ledih» stanu. Z dekliščino in fantovsko se torej začenja letošnja kraška ohcet, na
Edi, in pristavil, da odločitev spočetka ni bila lahka. «Toda ko sem pomislil, da je to res edinstvena poroka, v narodnih nošah, in da s tem obujamo spomine na naše stare šege in navade, tedaj sem se odločil — oziroma sva se odločila — in se prijavila. In sedaj, ko manjka le
kateri se bosta vzela Vijolica Fi- še nekaj dni do poroke, sem res
noto in Edi Bukavec.
V repentabrski občini je vse pripravljeno na veliki dogodek. Slavoloki so postavljeni, osmice pripravljene, v hišah bodo začeli peči štrau-be in flance, gostilničarji pa pripravljajo posebne kraške jedilnike, ki bodo na razpolago gostom vse do nedelje.
Obiskali smo Edija Bukavca in ga vprašali, kako se je odločil za poroko na kraški ohceti in kako se počuti sedaj, ko manjka le nekaj dni do ohceti.
«Za poroko na kraški ohceti sva se odločila skupai z Vijolico,» je dejal
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiminuduHinniiiiiininiiiiimiiiiiJiiiiiiiimniiinii
PRVI KORAKI K REŠEVANJU DEŽELNE KRIZE
Vsak poskus se bo moral soočiti z vprašanjem javnih prevozov
Tako poudarja v svoji izjavi deželni tajnik KR! ■ Jutri prvi sestanki deželnih predstavnikov KD-PS! in KD-PRS
Prvi korak k reševanju deželne krize bomo zabeležili jutri dopoldne z dvostranskim razgovorom med predstavniki KD in PSI, popoldne med KD in PRI, v soboto dopoldne pa med KD in PSDI. Razgovorov se bodo udeležili deželni tajniki in vodje deželnih svetovalskih skupin omenjenih strank, za KD pa tudi odv. Comedi kot predlagani predsednik deželnega odbora. Na zahtevo sindikalnih organizacij bo danes popoldne na sedežu KD sestanek med predstavniki deželnega tajništva KD in deželnimi tajništvi CGIL - CISL - UIL. Razpravljali bodo o najbolj perečih problemih. V zvezi z zadnjimi izjavami deželnega vodstva KD, je deželni tajnik KPI Kuffaro izjavil, da negativno ravnanje demokristjanskih predstavnikov demantira lepe namene, izražene v poročilu po sestanki) deželnega vodstva KD v Vidmu. KD zdaj priznava nujnost temeljite in resne preučitve perečih problemovi znajde pa se v zagati spričo konkretnih predlogov KPI za spremembo politike. Cuffaro pri tem opozarja, da se no moral vsak poskus za rešitev krize soočiti predvsem z vprašanem javnih prevozov in z zahtevami sindikatov. Kljub splošnim protestom zaradi poviška tarif ni KD še pokazala niti znaka
POKRAJINSKO VODSTVO CGIL 0 TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Sindikat nasprotuje vsakršni razširitvi «petrolejske luke»
Slot mora plačevati dajatve pristaniški ustanovi
dobre volje, da bi ubrala novo pot. Komunisti poudarjajo svojo zahtevo, da se spremeni zadevni deželni zakon, da se prekličejo poviški tarif, da se ustanovijo medobčinski konzorciji, katerim naj se dodelijo zadostna sredstva. Komunisti, zaključuje Cuffaro svojo izjavo, izražajo svojo solidarnost prizadetim delavcem ter pozivajo vse demokratične sile, da zavzamejo jasna stališča.
Jesensko zasedanje občinskega sveta bi se moralo začeti v petek, 18. t.m., toda do včeraj ni bilo opaziti še nobenega konkretnega znaka in ni še prišlo do razči-ščenja dogovora med predstavniki strank levega centra. Zato je treba čakati na sklepe pokrajinskih odborov KD in PSI, ki se bosta sestala jutri, oziroma v soboto. Ni pa izključena možnost ponovne odložitve seje občinskega sveta, kar bi pomenilo, da se bliža kriza, iz katere ne bi bilo izhoda.
V zvezi z jesenskim zasedanjem občinskega: sveta''še je te dni sestala svetovalska skupina KD, kateri je župan skupno z demokristjan-skimi odborniki poročal o enoletnem delovanju občinske uprave ter o glavnih problemih, ki se tičejo zlasti tržaškega gospodarstva in finančnih težav občine. Med drugim je župan omenil ureditev šestih novih šol, ustanovitev 13 novih otroških vrtcev, odobritev treh področnih načrtov, ureditev mestnega presneta, publicizacijo skoraj vseh zasebnih avtobusnih prog, ureditev čistilnih naprav v Barkovljah, u-reditev Rižarne, udeležbo na velikih protifašističnih manifestacijah v Bologni in Brescii, srečanja z javnimi upravitelji Slovenije. Hrvaške in Koroške, obiske na Dunaju, v Gradcu, Zagrebu in Pulju.
žilo 28. člena delavskega statuta. Predstavniki sindikata so včeraj protestirali tudi pri prefektu Di Lorenzu, delegacija delavcev pa je bila na občini, kjer je delavce sprejel odbornik Abate.
• Tržaška trgovinska zbornica opozarja, da se 15. oktobra zaključi rok za oddajo prošenj za nagrado «Fedeltà al lavoro e al progresso economico», za katero je trgovinska zbornica razpisala natečaj. Zainteresirani naj se oglasijo v uradih zbornice.
VAŽNO OBVESTILO
Sola za otroške vrtnarice
Dekleta, ki imate diplomo nižje srednje šole in vas veseli vzgajanje otrok, vpišite se v novo triletno šolo za otroške vrtnarice. Službo boste takoj dobile, saj že sedaj primanjkuje slovenskih otroških vrtnaric, če se boste prijavile pravočasno (v osmih dneh) in v zadostnem številu (najmanj deset, se bo začel pouk že letos. Prijave sprejema slovensko učiteljišče. Prijavijo se lahko tudi kandidatke, ki imajo že 20 let.
Sindikat slovenske šole
zadovoljen, da sem se tako odločil. Najini prijatelji in prijateljice nam stojijo ob strani in nas bodrijo, slišimo samo pozitivne komentarje, e-dino česar se bojim, je to, da ne bi napravil grde figure.» Edi je še izrazil željo, da bi bilo v nedeljo lepo vreme in da bi se ohceti udeležilo čim več narodnih noš.
Ko že govorimo o narodnih nošah, pa moramo napisati, da je prav včeraj prišlo pismo iz Kamnika, v katerem sporočajo, da se tamkajšnje narodne noše žal ne bodo mogle u-deležiti letošnje kraške ohceti, da želijo mnogo uspeha prireditvi in dosti sreče novoporočencema ter zaključujejo z «na svidenje prihodnje leto!»
Danes je torej na vrsti fantovska in dekliščina, jutri, v petek pa je prost dan, saj se bodo morali vaščani in novoporočenca dobro pripraviti na sobotno in nedeljsko prireditev. V soboto zvečer bo namreč prevoz bale po starih običajih. Vola, ki bo vprežen v voz. so dobili onkraj : leje in z njim bodo zvečer odpeljali nevestino doto s Cola v Repen. Na vozu bo postelja, skrinja, «šentiš» in podobni predmeti, brez katerih nevesta ni mogla v hišo. Voz bodo spremljali balarji in ob prihodu v kraško hišo v Repen bo seveda posebna slovesnost.
V soboto zvečer bo na trgu v Repnu tudi velik javni ples, na katerem bodo igrali gostje iz Slovenije «Veseli Gorenjci».
Glavna svečanost bo seveda v nedeljo. Ob 9. uri bo ženin s svojimi svati odšel na Col oo nevesto, od tu pa bosta skupaj s svojimi družicami in svati odšla v cerkev na Repentabor, kjer bo ob 10. uri maša s poroko. Takoj po poroki bodo svatje in vse narodne noše, ki se bodo zbrale pri repentabrski cerkvi, odšli v Furlanovo restavracijo, kjer bo tradicionalna zakuska z «žvacetom» in domačim vinom. Potem bo sprevod narodnih noš odšel v Veliki Repen, kjer bo bo 13. uri «predaja neveste». Sledilo bo poročno kosilo v restavraciji Križman v Repnu, popoldne pa bo tržaška folklorna skupina nastopila z nekaj plesi iz Trsta in okolice. Ob 16.30 bosta nevesta in ženin odprla jayni.ples, na katerem
Zoro in Ervina Mezgeca je osrečilo rojstvo hčerkice VANESSE
Svoji članici in njenemu soprogu prisrčno čestita Stalno slovensko gledališče.
bodo zopet igrali «Veseli Gorenjci».
Vsi pričakujejo samo še lepo vreme, čimveč narodnih noš, ki naj dajo tej kraški ohceti kar najbolj slavnostno obeležje.
• Danes ob 17.30 bo v Ljudskem domu v Naselju S. Sergio občni zbor sekcije KPI «Di Vittorio» — Industrijska cona. Prisostvoval bo Giorgio Canciani.
• Odgovorni za šolsko komisijo KPI
bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih na razpolago staršem v prostorih sekcije KPI «P. Tomažič», Trg Stare mitnice 11/11. Med srečanji s starši bodo razpravljali o novem šolskem sistemu in o delegiranih dekretih ter o načinu volitev v nove šolske vodstvene organe.
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole na Opčinah vabi vse člane na občni zbor, ki bo danes, 10. oktobra 1974 ob 20. uri, v openski osnovni šoli.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 10. oktobra DANIJEL
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 11.26 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 14.30 Jutri, PETEK, 11. oktobra SAMO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15 stopinj, najnižja 9,1, ob 19. uri 12,7 stopinje, zračni pritisk 1013,8 mb stanoviten, veter 5 km na uro jugovzhodni, vlaga 68-odstotna, padavine (v 24 urah) 6,2 mm dežja, nebo 6 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 5 oseb. | UMRLI SO: 47-letna Maria Smet por. Croci. 53-letni Radivoj-Franc Valič. 46-letna Iride Milocco por. Pe-corari, 68-letni Guido Dordei, 72-letni Attilio Tomai.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina Patuna, Trg Sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec	(tel. 228-124),	Bazovica	(tel.
226-165).	Opčine	(tel.	211-001),	Pro-
sek 'tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 2P0121),	Sesljan	(tel.	209-197),	Žav-
llje (tel.	213-137),	Milje (tel 271-124).
uiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiimmiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S TISKOVNE KONFERENCE V ČASNIKARSKEM KROŽKU
12 del na repertoarju operne sezone 74/75 gledališča Verdi
Poleg vrste mladih pevcev tudi mnogo slavnih imen - «Evgenij Onjegin» zaupan dirigentu, režiserju in scenografu is Jugoslavije - Informacija o finančnem položaju gledališča - Poseg župana Spaccinija
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo CGIL in razpravljalo o vprašanjih tržaškega pristanišča v zvezi s hudimi finančnimi težavami pristaniške ustanove zaradi sklepa družbe Siot, da ne bo več plačevala pristaniških dajatev. Kot je znano, je zahtevo Siota podprla tudi o-srednja vlada v Rimu, čeprav zakon predvideva, da je treba plačati davek na vso vkrcano in izkrcano nafto. Po mnenju CGIL bi morala vlada nastopiti proti Siotu, k izasto-pa omejene interese, v korist splošnih interesov, obenem pa bi morali v prihodnje omejiti vsakršno razširitev «naftnega pristanišča», ki bi omejilo in morda celo onemogočilo razvoj industrijske cone pri Orehu, razvoj trgovinskih dejavnosti v tržaški luki in povečanje ladjedelnice Alto Adriatico v Miljah.
Vodstvo CGIL je tudi zahtevalo, naj oblasti nemudoma prekinejo dela za poglobitev dna Miljskega zaliva, saj ta dela lahko povzročijo velike geofizične spremembe v Tržaškem zalivu in celo v laguni, obenem pa naj okrepijo tržaško luko v vidiku skorajšnjega odprtja Sueškega prekopa.
NA DEŽELNI RAVNI
Srečanje predstavnikov KPI z vodstvom zadružne zveze
Predstavništvo komunistične skupine v deželnem svetu se je pred dnevi sestalo z deželnim predstavništvom Vsedržavne zadružne zveze. Za komunistično skupino so bili prisotni načelnik svetovalske skupine ColU ter svetovalci Pascolai, Rosari in Donadel, zadružno zvezo pa so zastopaU Sorini, Poletto, Giacchetti, Sturari in Ras.
Komunistični predstavniki so ori-saU predloge, ki jih vsebuje program stranke za izredne posege za izhod iz sedanje hude gospodarske krize. Proučili so nekatere probleme, ki zadevajo ljudske gradnje ter vrtoglavo naraščanje draginje. Posebej je komunistična skupina orisala zakonski predlog za izvajanje nadzorstva nad cenami, ki so ga predložili deželnemu svetu.
Predstavniki zadružne zveze so izrazili zadovoljstvo nad temi po-
budami ter podčrtali težave, s katerimi se sooča zadružniško gibanje. Obenem so orisali pobude, ki jih nameravajo sprejeti z namenom, da bi deželna uprava korenito u-krepala v korist delavskih množic, ki jih je sedanja gospodarska kriza najbolj prizadela.
Upor v Koroneu ponovno pred sodniki
Čez teden dni bodo na prizivnem kazenskem sodišču obravnavah priziv javnega tožilca proti prvostopenjski obsodbi desetih mladih u-pornikov, ki so 20. avgusta predlanskim zanetili požar v oddelku za mladoletne v koronejskih zaporih, pri čemer sta 17-letna Ivano Gelaini in Giorgio Erosolo umrla. Dva obtoženca so obsodili na dve leti zapora, osmim so prisodiU manjše kazni, Diega Fabbra, «pustnega» morilca iz Skednja, ki bo moral odsedeti 18 let zaradi umora, pa so popolnoma oprostiU, čeprav je bilo splošno mnenje, da je bil pobudnik upora.
Decembra bosta dva pomembna politična procesa in sicer priziv zaradi poskusa izsiljevanja dr. For-ziatija s strani Franca Frede in Tržačanov Neamija in Portolana, ki so jih februarja lani oprostili, ter proti Fredi, Giovanniju in Angelu Venturi (obtožencem milanskega pokola) zaradi «rdeče knjižice», v kateri so grobo napadU sodstvo.
• Deželni odbornik za obrtništvo in zadružništvo Fabio Mauro je včeraj uradno otvoril drugi tečaj za upravnike zadružniških podjetij, ki bo trajal do 28. oktobra. Deželni odbornik je poudaril zanimanje dežele za zadružniško dejavnost, ki ima zelo velik gospodarski in socialni pomen. Tečaja, ki je v Trstu na sedežu deželne službe za zadružništvo, se udeležuje 25 upravnikov zadružniških podjetij. Pred koncem tečaja si bodo ogledali med dvodnevnim študijskim izletom velika zadružniška podjetja v Emilii.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
V prejšnjem tednu od 30. septembra do 6. oktobra je zdravstveni funkcionar tržaške občine zabeležU naslednje primere nalezljivih bolezni: en primer paratifusne mrzUce, en primer gastroenteritisa pri otrocih, 4 primeri ošpic, en primer o-slovskega kašlja, en primer nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 4 primeri srbečice (izven tržaške občine) ter 3 primeri nalezljivega vnetja jeter.
• Na sinočnji seji pokrajinskega tajništva CISL so razpravljali o neupravičeni odpovedi službe Liviu Roccu, ki je bil že šest let zaposlen v geofizikalni opazovalnici in ki je med drugim tudi tajnik sindikata CISL. Tajništvo sindikalnega združenja je izreklo svojo ogorčenost nad tem odpustom ter odločilo, da se bo poslu-
V uradih konzorcija za suhozem-ski terminal pri Fernetičih so včeraj podpisali sporazum za dodelitev gradnje celotnega objekta pri Fernetičih. Kot je znano, so doslej že izvedli prvo fazo del, ki je predvidevala ureditev obširnega prostora v neposredni bližini meje. Celotni strošek gradbenih del znaša 13 milijard in 937 milijonov lir. Od teh so eno milijardo lir uporabiU za prvo fazo del, dve milijardi pa za drugo fazo. Konvencijo sta po nalogu konzorcija za avtoport podpisala predsednik dr. Michele Zanetti in Angelo Farsura za konzorcij, ki bo izvedel dela in ki ga sestavljata podjetji «A. Farsura SpA» ter «Costruzioni metalliche Finsider SpA» skupine IRI.
Tržaško operno gledališče «Giuseppe Verdi» vstopa v novo sezono s problemi, ki tarejo vsa sorodna gledaUšča v Italiji, vendar s prednostjo, da je finančni položaj «Verdija» vendarle boljši kot drugod, kar je posledica — kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku dejal intendant gledaUšča prof. dr. Giampaolo de Ferra — previdnega in smotrnega gospodarjenja z razpoložljivimi sredstvi in dejstva, da gledališče nikoli ni delalo daljših korakov, kot so mu dopuščale noge. Poslovodeči predsednik gledaUšča Giorgio Cesare pa je ugotovil, da je «Verdi» e-dino od 13 opernih gledališč v državi, ki redno plačuje svoje nameščence in ki je tudi v predpisanem roku predložilo svojo bilan-
Dogovor predvideva gradnjo parkirišč, skladišč, uradov, železniških in cestnih vozlišč, parkirišča za kontejnerje itd. na prostoru, ki meri 300 tisoč kvadratnih metrov. Predvidevajo, da bodo s to dodelitvijo gradbenih del občutno zmanjšali stroške celotne realizacije ter obenem pospešili reaUzacijo samo, kar je bistvenega pomena za vse neposredno zainteresirane za mednarodni trgovski promet z evropskim Vzhodom.
Konvencijo bodo prihodnji teden predložili upravnemu svetu, nakar bo o njej razpravljala skupščina članov. Razsežnosti realizacije bo orisal na posebni tiskovni konferenci predsednik konzorcija za suhozem-ski terminal dr. Zanetti.
co. «Verdi» ni ladja, ki se potaplja — jp dejal prof. de Ferra —, ni sicer v lahki fazi, vendar pa še zdaleka ne v kritični, kot so druga sorodna gledališča v državi. Dotacije prihajajo z veUkanskimi zamudami, zaradi česar si morajo gledaUšča na že odobrena sredstva najemati posojila pri bankah, seveda z visokimi obrestmi, ki otipljivo zmanjšujejo obseg dotacij samih. Najbolj kritično obdobje, ki je grozilo opernim gledališčem v I-taliji z možnostjo ukinitve vseh gledališč z izjemo dveh, je mimo, kajti čeprav novi zakon za gledaUšča še ni sprejet, je vendar že znano, da bodo obstoječa gledaUšča o-hranjena, čeprav pod drugim imenom in v deželnem okviru. Prof. de Ferra je omenil tudi prostorsko utesnjenost gledaUšča v sedanjem poslopju.
O vseh teh problemih so zavzeU svoje staUšče tudi delavci gledališča «Verdi» v posebnem sindikalnem sporočilu za tisk, v katerem ugotavljajo zapostavljen položaj glasbe v državi in s tem opernih gledališč, ki so v funkciji kulturnega formiranja državljanov. Zavzemajo se za zakon, ki naj reformira ustroj gledališč, poudarjajo pa tudi, da so v okviru lastne gledališke hiše odločeni sodelovati pri zmanjšanju odvečnih stroškov in za normalizacijo področja.
Tako iz sporočila delavskega kolektiva, kot iz izjav vodstva, je vsekakor razvidna solidarnost vseh komponent gledaUšča, kar je tudi jamstvo za uspešno premagovanje težav, ne nazadnje tudi ob razumevanju krajevnih uprav, zlasti občine, ter občinstva, saj je Trst — kot je z zadoščenjem poudaril prof. de Ferra — eno izmed redkih mest v državi, kjer se ljudje za vstopnice naravnost trgajo.
Prisotni župan inž. Spaccini je v krajšem posegu poudaril trajno zanimanje občine za probleme mestnih gledaUšč, tako «Verdija» kot obeh dramskih (italijanskega in slovenskega). in svoje lastno z oseb-
nimi intervencijami (in udarci s pestjo po mizi) v Rimu. Opozoril pa je tudi na težave občinske u-prave, ki se v bližnji perspektivi kažejo v še bolj črni luči in da je treba zato tudi probleme gledališč in njih reševanje zajeti v globalne okvire celotne problematike skupnosti.
Repertoar za sezono 1974-75, ki se bo začela 7. novembra s Puccinijevim Triptihom (H Tabarro, Suor Angelica, Gianni Schicchi), je predstavil umetniški direktor gledališča skladatelj Raffaele de Ban-field. Kljub že prej omenjenim težavam in štednji, bo sezona obsegala 12 predstav v štirih turnusih (A, B, C, D) in 9 (eno več kot lani) v sobotnem delavskem turnusu «S». Čeprav je vodstvo gledališča težilo tudi letos k uveljavljanju mladih pevcev, si je vendarle zagotovilo tudi nekaj vrhunskih i-men iz današnjega opernega sveta. Obnovilo je kooperacijo z beograjsko Opero v obliki enkratnega gostovanja dirigenta, režiserja in scenografa, v okviru štednje pa se je za polovico predstav oslonilo na
(Nadaljevanje na 6. strani)
SSJ8S
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST ULICA F FILZI IO -	®	31-443
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	666,—
Funt iterllng	1556,50
Švicarski frank	228,95
Francoski frank	139,80
Nemška marka	257,—
Avitrijski šiling	35,25
Dinar debeli	36,50
drobni	36,50
MENJALNICA
vse/i tujih valut
uaiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinHiiiitiiiiuiuianmmiiiiMHiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiimiiimimiiiiHmiiiiiiiiiiii
VČERAJ V URADIH KONZORCIJA ZA AVTOPORT
Podpis konvencije za gradnjo avtoporta pri Fernetičih
Dogovor zadeva gradnjo vseh infrastruktur suhozemskega terminala
GLASBENA MATICA - TRST
KONCERTNA SEZONA
Abonma 1974-75	Kulturni dom v trstu
25. 10. 1974: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Branimir Slokar - pozavna — 10. 11. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER IN ZBOR RTV ZAGREB, dirigent igor Ku-Ijerič, solisti: Mira Kirinčič - sopran, Mitja Gregorač - tenor, Ljerka Pleslič-Bielinski - klavir — 29. 11. 1974: VLADIMIR KRPAN, klavirski recital — 12. 12. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Jože Falout - rog — 17. 1. 1975: TRŽAŠKA KOMORNA SKUPINA — 25. 2. 1975: Ansambel «SLAVKO OSTERC» iz Ljubljane, dirigent Ivo Petrič — 10. 3. 1975: ORKESTER GLASBENE MATICE, solist Žarko Hrvatič - violina — 4. 4. 1975: Tenorist ANTON DERMOTA, recital slovenskih samospevov, pri klavirju Hilda Dermota — 18. 4. 1975: Akademski pevski zbor «TONE TOMŠIČ» iz Ljubljane, dirigent Marko Munih.
CENE ABONMAJEV
Parter redni	9.000 lir	Balkon redni 7.000 lir
Parter znižani 7.000 "	Balkon znižani 5.000 "
Mladinski
in invalidski 2.000 "
Vpis abonmajev od danes dalje v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in od 17. oktobra dalje tudi v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61-792) od 15.30 do 19. ure.
Prosimo lanske abonente, do potrdijo abonma do 17. t.m.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Otvoritvena predstava sezone 1974 - 75
IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Komedija v štirih dejanjih
Scena	DEMETRIJ CEJ
Kostumi	MARIJA VIDAU
Režija	MARIO URŠIČ
V soboto, 12. oktobra 1974 ob 20.30. (Abonma — Red B) Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VAS tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974 - 75
VPISOVANJE ABONENTOV PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 8. DO 14. URE.
Gledališča
■‘•rti
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar — ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
V	soboto. 12. t.m. ob 20.30 (Abonma — red B).
V	nedeljo, 13. t.m. ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 16. t.m. ob 20.30 (A-bonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek. 17. t.m. ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. nre ter eno uro pred začetkom predstav.
SIMFONIČNA SEZONA
V	sredo ob 21. uri bo v gledališču Verdi tretji in zadnji koncert jesenske simfonične sezone. Tokrat bo dirigiral Gian Paolo Sansogno, solist pa bo kontrabas Mario Ricciutti. Na sporedu je tudi novost za Trst: Koncert za kontrabas in orkester Sergija Kusevitskega. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-848).
VERDI
Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje za operno sezono gledališča Verdi 1974-75. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo najkasneje do 24. t.m. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim.
Mali oglasi
odkritje spomenika
padlim v NOV
Slovesnost je združena s kulturnim sporedom.
Nastopajo: domači pevski zbor, moški pevski zbor «V. Vodnik» iz Doline, godba na pihala iz Brega in recitatorji.
Vabljeni!
V nedeljo, 13. t.m., ob 14.30 bo v Mačkoljah
preko Ajdovščine in Črnega vrha. Na povratku skozi Novo Gorico ogled novega spomenika Francetu Bevku
Prijave sprejemamo do 15. t.m. v društvenih prostorih od 19. do 20. ure.
ODBOR
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju
priredi v nedeljo, 20. oktobra
Izlet v
IDRIJO
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 12« 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68. 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trle ste.
Kino
Ariston I.N.C. 16.00 «Tutto a posto, niente in ordine». Režija Lina Wert-mtiller. Igra Lina Polito. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Vivono tutti felici e contenti». Barvni film o živalih.
Excelsior 16.00 «Sciarada per 4 spie»-Nastopata Lino Ventura in Marilù Tolo. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Il domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Il giustiziere della morte». Charles Bronson.
Eden 16.00 «Le farò da padre...» I" grajo Luigi Proietti, Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Banni film-Prepovedano mladini pod 18. letom-
Ritz 16.00 «Il fiore delle mille e una notte». Pier Paolo Pasolini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Caoitol 16.30 «Noa, Noa» Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Professore venga accompagnato con i suoi genitori» Barvni film.
Impero 16.30 «Machbet». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Maliziosamente». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «James Bond 007, Ca-
..^(no royal». Barvni film.
Ideale 16.00 «Quando le leggende muoiono». R. Widmare in F. Forrest. Barvna kavbojka.
Vittorio Veneto 16.00 «Sesso matto». Laura Antonelli in Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Un violinista sul tetto». Barvni film.
Abbazia 16.00 «L'uomo dinamite». I-grata James Stewart in Anne Baxter. Barvni film.
Radio 16.00 «La nebbia degli orrori». Barvni film.
Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Willard e i topi». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Volta - Milje 17.00 «Eiacula». Igra William Marksall. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo • Trst
priredi jutri. 11. oktobra v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 PRVI PLANINSKI VEČER, član planinskega društva z Reke Ernest Tomšič bo predaval o lepotah Hrvatske-ga primorja in Gorskega kolarja ob predvajanju diapozitivov. Začetek ob
20.30.
Izleti
SPDT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. Prvi dan vzpon na Snježnik, za turiste postanek na Plataku, prenočitev v Ogulinu; drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico In Reko. Prijave na ZSŠDI v UL Geppa 9 do 15. oktobra.
Razstave
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da je v foyerju balkona Kulturnega doma ponovno odprta razstava manjšinskega tiska v Italiji. Kot je znano je bila razstava že v prostorih knjižnice med julijsko konferenco o narodnih manjšinah. Odprta bo do konca oktobra.
V	soboto, 12. t.m. bodo v galeriji «La Lanterna« v UL Sv. Nikolaja 6 odprli razstavo del DeEs Schwert-bergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	občinski galeriji razstavlja furlanski slikar Gigi Di Luca. Razstava bo odprta do 15. t.m.
Prispevki
V pomoč Invalidu Brunu Vidmarju darujejo:	družina Urdih 5.000 lir,
Zdenka Trampuž 2.000 lir, Maria Grazia in Magda Barello 2.000 lir, družine Rudež, Živic in Bizjak 5.000 lir. družina Budin (Kulodrovca) 4.000 Ur.
SOŽALJE
Prijateljica Evelina in sošolci Il.a razreda slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» izrekajo globoko sožalje Heleni Valič ob težki izgubi očeta.
«■
ORISKI DNEVNIK
DREVI V OSNOVNI SOLI NA OPČINAH
PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Delegirani zakoni predmet občnega M\ letos je v zbora openskega združenja staršev vpisanih več
Za novo šolsko leto se aktivno pripravlja tudi Osrednji odbor združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva
Združenje staršev openske osnovne šole, ki je v zadnjem in prejšnjih šolskih letih vestno in aktivno spremljalo šolsko življenje ter marsikaj prispevalo k vzosptavitvi novih odnosov med šolo in družino ter sploh med šolo in družbenim življenjem, ki jo obkroža, se z vso vnemo pripravlja na šolsko leto, ki se je pravkar začelo.
Danes, 10. oktobra, bo namreč v prostorih openske osnovne šole občni zbor, na katerem bodo pregledali dosedanje delo, pripravili program za bodoče ter obenem izvolili nov odbor. Naloga novega odbora ter celotnega združenja bo letos še posebno zahtevna, če u-Poštevamo, da bodo v kratkem preži! v veljavo delegirani zakoni in bodo z njimi razpisane volitve v nove šolske ter okrajne odbore, v katerih bodo, poleg šolnikov in za Pokrajinske odbore tudi predstavnikov sindikatov ter družbeno - kulturnih in gospodarskih organizacij (za višje šole tudi dijakov), zastopani tudi starši. O tem problemu, ki je velikega pomena za bodočo usodo šolstva sploh in slovenske šole v zamejstvu še posebej, bo tekla razprava na današnjem občnem zboru. Občni zbor bo ob 20. uri.
Na Opčinah se na reševanje teh problemov pripravlja tudi Osrednji odbor združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva, ki koordinira delo posameznih združenj vzhodnega in zahodnega Krasa. V načrtih je nadaljevanje stikov s krajevnimi konzultami in v tem okviru širši javni sestanek, ki naj bi se ga poleg predstavnikov združenj in konzulte udeležili tudi občinski upravitelji. Do takšnega sestanka je že prišlo v preteklem šolskem letu in je nedvomno privedel do novih premikov, ki bi jih bilo treba z nadaljevanjem takšnih stikov še o-bogatiti. Predstavniki staršev so namreč občinske upravitelje seznanili s položajem v nekaterih šolah na tem področju, slednji pa so se obvezali, da bodo poskrbeli za ureditev nekaterih šolskih poslopij v zanemarjenem stanju. Žal je veliko obvez ostalo le obljuba in bo zato od nadaljnjih prizadevanj združenj staršev odvisno, v kakšni meri bodo občinske oblasti pristopile k uresničevanju teh obvez.
t Tržaški talasografski zavod je v
Prejšnjih letih namestil v Kamiji in v pordenonski pokrajini več vremeno-slovskih priprav, s katerimi merijo Padavine in druge značilnosti vremena. Talasografski zavod je zbral že
tolikšno kopico podatkov, da si mora nabaviti elektronski računalnik, da jih lahko sproti uredi in uporabi. Zato mu je deželni odbor dodelil na predlog deželnega odbornika za kmetijstvo Tripanija prispevek 7 milijonov lir, da si bo lahko kupil lastni računalnik, ki bo stal okrog 12 milijonov lir.
Deželni prispevek za novo žičnico sedla Prevala
Deželni odbor je sprejel predlog odbornika za turizem Devetaga za dodelitev prispevka v znesku 205 milijonov lir družbi «Isa - Nevea» za napeljavo žičnice od postaje žičnice na Kanin do Prevalskega sedla. Žičnica, ki bo dolga 1.540 metrov
z višinsko razliko 223 metrov, bo precej pripomogla k turistični uveljavitvi smučarskega središča na Nevejskem sedlu v kluški občini in zlasti smučišča na sedlu Prevala, ki je zasneženo tudi v poletnem obdobju. Poleg tega bo nova žičnica tudi omogočila priključitev smučišč na Nevejskem sedlu z novimi smučišči na jugoslovanski strani Kanina.
Odložena zasedanja deželnega sodišča
Tajnik deželnega upravnega sodišča dr. Gualtiero Viozzi je sporočil, da zaradi nenadnega obolenja predsednika sodišča dr. Itala Granata ne bo javnih zasedanj sodišča 10. in 11. oktobra. Prizivni procesi, ki bi morali biti v teh dveh dneh, so odloženi na 24. oktobra.
NniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiuuiuiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiniiii
S PRISPEVKOM AVTONOMNE TURISTIČNE USTANOVE
Pred neve sezono preureditev sistema turističnih smerokazov
Ustanova bo prispevala 26 milijonov lir za postavitev svetlobnih in navadnih smerokazov v mestu
Uvedba novega sistema semafo-rov je veliko prispevala k občutni sprostitvi prometa v mestnem središču, ni pa še povsem uredila sistema smerokazov. Občinska u-prava je sklenila premostiti tudi to pomanjkljivost in se je v ta namen obrnila na Avtonomno leto-viščarsko in turistično ustanovo v Trstu, ki je vsa ta leta pripomogla s finančnimi prispevki, da je občina v znatni meri uredila vprašanje prometa. Predlog občinske urpave o novi pomoči je ustanova sprejela na zadnji seji, ki ji je predsedoval prof. Cumbat, ter sklenila nakazati nove prispevke za ureditev smerokazov turističnega pomena. Ustanova bo skratka poskrbela za olajšanje prometa tujim in domačim turistom v mestu in predmestjih z namestitvijo ustreznih smerokazov predvsem v ulicah, ki vodijo na Grad sv. Justa, v Miramar, do svetilnika zrnate, k železniški in avtobusni postaji, k
muzejem, večjim parkirnim prostorom ter mejnim prehodom.
Za uresničitev tega načrta bo ustanova prispevala 26 milijonov lir. Devetnajst milijonov bodo porabili za nakup prometnih znakov, ostalo pa bo šlo za namestitev svetlobnih smerokazov. Skupno bodo namestili 52 svetlobnih smerokazov in 68 drugih prometnih znakov. Namestitvena dela bodo izvedli uslužbenci občinskega oddelka za javna dela, za svetlobna znamenja pa bodo poskrbeli tehniki občinskega podjetja ACEGAT. Predvidevajo, da bodo preosnovo mestnih smerokazov dokončali pred prihodnjo poletno turistično sezono. Ustanova medtem proučuje tudi možnosti preosnove sistema smerokazov, ki označujejo razna gostišča in restavracije. Predlog o preosnovi je dalo Združenje gostujffAf.. Na zadnji seji je tržaška Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova sklenila urediti nekatere parke in drevorede.
Otroški vrtec	70/71	71/72	72/73	73/74	74/75
GORICA,					
Ul. Croce (občinski)	30	30	30	31	32
GORICA, Ul. Randaccio (občinski)	31	24	30	32	32
GORICA, Ul. Torriani (občinski)	_	17	25	25	28
PEVMA (ONAIRC)	26	25	27	30	23
PODGORA (ONAIRC)	16	26	17	20	18
ŠTANDREŽ (ONAIRC)	25	33	30	30	29
DOBERDOB (ONAIRC)	35	40	40	35	50
SOVODNJE (ONAIRC)	35	31	42	41	34
RUPA (ONAIRC)	25	19	22	24	33
ŠTEVERJAN (občinski)	32	30	23	30	33
Skupno	255	275	286	298	312
| Odstop predsednika Društva
slovenskih otroških vrtcih upokojencev iz Nove Gorice
otrok kot v lanskem letu
Prvič je število vpisanih preseglo tri stotine - Aajhujši problem zadeva sedaj vrtec v Štandrežu - V Doberdobu delujeta dva odseka
Tudi letos, kot ob začetku vsakega šolskega leta, imamo na naši delovni mizi podatke o vpisu v razne slovenske šole na Goriškem. Tudi letos, kot že nekaj let, z zadovoljstvom ugotavljamo, da se število učencev in dijakov veča. Slovenske šole se razvijajo kljub težavam, ki se pojavljajo ob začetku vsakega šolskega leta in kljub temu, da obstajajo še vedno težave s primernimi prostori. Stvari se sicer počasi rešujejo in vsako leto lahko v našem pregledu beležimo uspeh.
V	otroških vrtcih na Goriškem je letos število vpisanih prvič preseglo tristo. V vseh deset slovenskih vrtcih na Goriškem je letos vpisanih 312 deklic in dečkov, lani pa jih je bilo 298. Povečanje števila otrok je sicer treba v veliki meri pripisati dejstvu, da so že med lanskim šolskim letom v Doberdobu odprli novo učilnico, tako da imajo sedaj v tem kraju kar dve učilnici, v katere je vpisanih 50 otrok. Tu sta dve otroški vrtnarici. Lani je bilo v tem vrtcu, kjer «e zbirajo otroci iz doberdobske občine, samo 35 otrok. To ob začetku šolskega leta.
V	nekaterih krajih beležimo manjše število otrok. V Jamljah sta letos vpisana v otroški vrtec samo dva otroka. Nekoliko več jih je v Dolu; tu je namreč devet otrok. Vsi se vozijo s šolskim avtobusom v Doberdob in tem se pridruži še osem otrok s Poljan.
Malo otrok za vrtec je tud', na Vrhu. Otrok je sedem, te vozijo vsak dan s šolskim taksijem v vrtec v Rupo. Otroke z Vrha vozijo letos prvič v vrtec v Rupo, kjer je bilo manj otrok kot v Sovodnjah. Zato je tudi'število otrok v vrtcu v Sovodnjah padlo v primerjavi z lanskim, letom. Tydi v Pevmi imajo v vrtcu manj otrok kot lani. vendarle je treba vedeti, da je letos precej otrok zapustilo vrtec v Pevmi ter se vpisalo v domačo ljudsko šolo (kar dvanajst jih je v prvem razredu slovenske šole v Pevmi). Bolj ali manj je ustaljeno število otrok v vseh treh občinskih vrtcih v Gorici, v Ulici Croce, v Ulici Ran-daccio in v Ulici Tomani. S tem v zvezi bi lahko še enkrat potrdili važnost tretjega slovenskega vrtca v Ulici Torriani, katerega obiskujejo otroci iz zahodnega mestnega področja ter s šolskim avtobusom oni iz Štmavra.
Težave pa so še vedno z vrtcem v Štandrežu, ki ga upravlja ONA IRC. Težave so v zvezi s stavbo. Vrtec je namreč še vedno v kleti župnijske dvorane. Kmalu bosta dve leti, odkar je stavba otroškega vrtca pogorela in sedaj to stavbo tudi popravljajo. Ljudje v Štandrežu pa niso s tem zadovoljni in želijo novo stavbo za otroški vrtec. Na zadnji seji občinskega sveta je bil o tem vprašanju tudi govor in morda se bo vprašanje gradnje novega vrtca tudi premaknilo z mrtve točke. Druga stvar, ki ne zadovoljuje štandrežcev, pa je problem vpisa v slovenski vrtec. Vpisali so namreč le določeno število otrok, drugi pa so morali kar v sorodni italijanski vrtec. Starši niso s tem zadovoljni. ONAIRC bi morala urediti to vprašanje, ki se v štandrežu ponavlja že več let. Če ne bi hotela ta organizacija stvari urediti, bi morala vrtec prevzeti v svojo režijo goriška občina.
V	vrtec v Podgoro se vozijo s šolskim avtobusom tudi nekateri otroci slovenskih družin iz Kočnika.
V	Števerjanu upravlja vrtec občina, v njej so šolske nune iz Trsta. Tudi v tej občini je to edini vrtec.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
V	GORICI
ZVEZA
SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas vljudno vabi k vpisu a-bonmaja za sezono 1974-75 v Gorici
VPISOVANJE ABONENTOV ŠE DANES, 10. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE (PRI JOŽICI SMET), UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI, TRG VITTORIA 25 TEL. 2407.
Abonmajske izkaznice so na razpolago na sedežu SPZ pri Jožici Smetovi.
otroke z Jazbin in z Valerišča ter drugih krajev občine vozijo vsak dan v vrtec s šolskim avtobusom. Tudi tu imajo letos nekaj otrok več kot lani.
Iz podatkov, ki jih imamo je razvidno, da bo tudi za prihodnja leta
ustaljeno približno število sto otrok za vsak razred slovenskih osnovnih šol na Goriškem. To število se je že nekam ustalilo v zadnjih letih, zaradi česar imamo tudi vedno večje število učencev v ljudskih in dijakov v srednjih šolah. Ponavljamo pa to, kar smo napisali že lani ob podobni priliki, Potrebno bi bilo misliti na ustanovitev slovenskih vrtcev v občinah Krmin in Ronke. Marsikaj bi se dalo v teh dveh krajih napraviti na tem področju.
Spremenjen urnik knjižnice v Sovodnjah
Občinska knjižnica v Sovodnjah je spremenila umik poslovanja. Odslej dalje je ob torkih in ob četrtkih odprta od 16. do 19. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure.
Mnogi upokojenci Nove Gorice, posebno oni, ki so ga pobliže poznali, bodo presenečeni in začudeni ob novici, da je Peter Simoniti, dolgoletni predsednik društva upokojencev, odstopil. Z veliko prizadevnostjo in za-' gnanostjo je nad 11 let delal kot predsednik in tudi dvignil ugled društva, ki je med najboljšimi v Sloveniji, ter mnogo dobrega naredil za upokojence. Bil je zelo priljubljen med člani društva upokojencev, ki so visoko cenili njegove pobude, dejavnost in avtoriteto. Z vljudnim in lepim odnosom je ogrel in pridobil srca upokojencev, da so radi delali pod njegovim zanesljivim vodstvom. Zato je žal vsem, da zapušča mesto predsednika, kajti dobro se zavedajo, da bo težko dobiti tako spretnega in požrtvovalnega človeka za to mesto.
Rodil se je 21. 12. 1901 v Podgori pri Gorici, a že kot 13-letni deček je moral v begunstvo in prekiniti šolanje na slovenski gimnaziji v Gorici. Ko se je po vojni vrnil v porušeno Podgoro, je kmalu za tem vodil prosvetno delo kljub težavam med fašističnim nasiljem. Dolgo let
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiin
PO URADNIH PRIJAVAH 0 PRIDELANEM IN NEPRODANEM VINU
Od 7600 hi pridelanega vina vi. 1973 so v Števerjanu prodali komaj 4400 hi
V Doberdobu in v Sovodnjah imajo še po 100 hektov vina, kar bo dovolj do pričetka točenja novega vina
Na podlagi podatkov, ki so jih proizvajalci vina poslali občinskim upravam, je bilo po naših kleteh 31. avgusta še veliko vina. V Števerjanu, denimo, so do tistega dne prodali komaj dobro polovico lanske proizvodnje. Precejšnje količine starega vina imajo pridelovalci vina v Doberdobu in v Sovodnjah. Podatke, ki so jih vinogradniki bili po zakonu dolžni sporočiti občinski u-pravi najkasneje do 6. septembra, so občinske uprave poslale kmetijskim nadzomištvom ter zavodu proti potvarjanju vina v Coneglianu.
Ker je izmed vseh občin štever-jan najbolj vinogradniški, bomo podatke o lanski vinski proizvodnji v tem kraju nekoliko temeljiteje obdelali.
Števe^janaki vinogradniki so v skladu z zakonskimi predpisi lanskega 29. novembra prijavili občinski upravi, da so pridelali 7.600 hektolitrov vina. V tem podatku niso vštete velike količine grozdja (morda za okoli 4.000 hi vina), ki ga kmetje prodajajo vinskim trgovcem ali pa ga oddajajo zadružni kleti v Krminu. Do konca avgusta so prodali 3.200 hi. Iz prijav torej izhaja, da je bilo konec avgusta v občini Števerjan še 4.400 hi vina, in sicer 3.362 hi belega ter 1.076 hi črnega.
Po ocenah strokovnjakov takšne zaloge vina niso nič nenavadnega ter ne vzbujajo skrbi, ker bodo vinogradniki večji del lanske proizvodnje, ali morda celo vso, prodali v času med sedanjo trgatvijo in novoletnimi prazniki.
Kolikšna bo letošnja proizvodnja, bodo povedali podatki, ki jih bodo vinogradniki sporočili občinski u-pravi v prijavi 29. novembra, že sedaj pa sodijo, da bodo trte dale letos za kakšno tretjino manjši pridelek kot lani. To pa še ne pomeni, da bo celotna proizvodnja za kakšno tretjino manjša od lanske, kajti na višino proizvodnje bo vplival donos novit trt, ki bodo letos prvič rodile. Novih trt pa so v zadnjem razdobju veliko nasadili v Števerjanu in po vseh ostalih vinorodnih krajih naše pokrajine. Iz vsega tega moremo sklepati, da utegne količina letos pridelanega vina doseči lansko raven. Vinogradniki so se pred nevarnostjo, da bodo morali posode u-porabljati za staro vino, zavarovali z nakupom novih sodov iz nerjavečega jekla, s katerimi so občutno povečali zmogljivost svojih kleti.
V	občini Doberdob so lani pridelali okoli 850 hi vina. Ta podatek izhaja iz 55 prijav, ki so jih kmetje poslali na občino. Gre za prijave večjih količin vina, ker kmetje, ki pridelajo denimo, po 50 litrov, prijav sploh ne oddajajo. Pred pričetkom letošnje trgatve so imeli v občini Doberdob 110 hi vina. Medtem ko je v Brdih razmerje med belim in črnim vinom 3:1, je na Krasu razmerje med belim in črnim vinom 5:3. Lani so namreč pridelali 480 hi belega in 370 hi črnega vina.
V	Sovodnjah pa je 51 prijavljencev lani pridelalo 598 hi. Najmočnejši med njimi ga je pridelal 130 hi. Ob trgatvi so imeli v sovodenjski občini še 95 hi, od tega 11 hi belega in 84 črnega vina, kolikor ga bo zadostovalo, da bodo počakali na novega.
V	navedenih podatkih niso vključeni vinogradniki z Oslavja, ki sodijo v občino Gorico, niti tisti s Plešivega, ki spadajo pod Krmin.
sprejeli zastopniki vlade ter zastopniki začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Obiskali so deželo Viet Bac in pokrajino Nam Ha. Za zaključek jih je sprejel vodja sevemovietnamske delegacije na pariških pogajanjih Xuan Thuy, ki jim orisal kako se ne izvaja pariški sporazum iz leta 1973.
Delovanje občinske uprave se bo tako sedaj lahko normalno odvijalo. V zvezi z odsotnostjo goriškega župana hoče svetovalec PLI z interpelacijo županu vedeti v čigavo finančno breme je bil obisk goriškega župana, zakaj ni prej o tem obvestil člane goriškega občinskega sveta in zakaj je odšel iz Gorice takoj po rešitvi občinske krize.
De Simone se je vrnil iz Severnega Vietnama
Goriški župan Pasquale De Simone se je vrnil z desetdnevnega obiska v Severnem Vietnamu, kamor se je podal kot član delegacije italijanskih občin, ki jo je vodil predsednik dežele Umbria. V delegaciji so bili upravitelji člani KPI, PSI in KD iz tistih krajev, kjer so perd letom in pol sprejeli delegacijo iz Severnega Vietnama. V delegaciji je bil tudi župan iz Ronk Armando Blasutti.
V Hanoiu so italijansko delegacijo
Septembra na Goriškem okoli pol milijona prehodov
Po podatkih obmejne policije za mesec september je s potnimi listi prečkalo mejo v obeh smereh okoli 90.000 oseb, 33.000 italijanskih državljanov ter 57.000 tujcev, predvsem Jugoslovanov. V avgustu je bil promet nekoliko gostejši in so zabeležili pri Rdeči hiši prehod 136.000 oseb.
S prepustnicami vseh vrst je prešlo mejo 236.000 italijanskih državljanov ter 172 jugoslovanskih, skupno 410.000. V avgustu je bil promet na mejnih prehodih druge kategorije ter z dvolasViiškimi prepustnicami nekoliko manjši ter je skupno dosegel 383.000 prehodov.
Zaradi snega zaprta cesta čez Vršič
V torek so zaradi zapadlega snega (50 cm) zaprli za promet cesto čez Vršič. Cesta bo zaradi tega verjetno zaprta do prihodnjega 1. maja. Sneg je letos zapadel pred običajnimi datumi. Na Kaninu je te dni zapadlo pol metra snega na štirideset centimetrov podlage. Žičnica na Kanin vozi iz Bovca ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 17. ure vsako uro. Avtomobiliste obveščamo, da je sneg pobelil tudi vse prelaze med Slovenijo in Koroško. Ceste so plužili. vendarle obstaja možnost, da bo sneg še zapadel. Zaradi tega naj avtomobilisti, ki so namenjeni na to pot, to upoštevajo.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
V	OKVIRU m. KULTURNEGA SREČANJA ALPE - ADRIA
IVAA CANKAR
Za narodov blagor
Komedija v štirih dejanjih
V	gledališču «Verdi» v Gorici, danes ob 21. uri.
Odhod avtobusa z Vrha ob 20. uri: gostilni Devetak - Grilj, Poljane, Doberdob, Jamlje, Dol, Soneti, Palkišče, Rupa in Peč.
(Predstava v abonmaju)
je bil zaposlen pri Katoliški knjigami v Gorici. Tu se mu je nudila priložnost, da se je s širjenjem slovenske knjige uspešno upiral poitalijančevanju Slovencev. S sodelovanjem v NOB, ki se ji je pridružil že v začetku, je izkoriščal svoje delovno mesto, da je s tiskarskim materialom in papirjem zalagal partizanske tehnike po Sloveniji. Po vojni je bil več let poslovodja, nato direktor Na-šne knjige v Solkanu ter organizator njenih podružnic v vseh središčih Primorske. Bil je aktiven član raznih občinskih in okrajnih odborov in tudi predsednik občine Nova Gorica.
Naslednje leto po upokojitvi je bil na občnem zboru leta 1963 izvoljen za predsednika društva upokojencev Nova Gorica. Z vso vnemo se je posvetil delu in trdni organizaciji društva. Razdelil je področje na sektorje in poverjeniki so povezovali članstvo z delom društva. Poleg tega je delovala patronažna služba, ki je skrbela za starejše in bolne člane. Običajno je postalo vsakoletno srečanje 8G-!etnikov s slovesno pogostitvijo za praznik republike. Za to in za obdaritev članov v domu počitka v Prvačini so bile zadolžene patronažne sestre. Simoniti je vsako leto posrečeno izbral najpotrebnejše upokojence za desetdnevno letovanje na stroške društva v Piranu, Izoli in Rogaški Slatini. S svojo zamislijo o ustanovitvi kluba upokojencev, ki jo je uresničil ob sodelovanju drugih članov že drugo leto svojega predsedovanja, je ustvaril društvu trdno materialno osnovo. Takrat je z u-stanovitvijo pevskega zbora, ki so ga sestavljali sami upokojenci, dobilo društvo izraz prosvetne dejavnosti. Moški pevski zbor, ki ga je društvo finančno podpiralo tudi po j osamosvojitvi, je na svojih številnih nastopih žel lepe uspehe in bil v ponos novogoriškim upokojencem. Sprožil je pobudo za vgraditev centralne kurjave v domu onemoglih v Prvačini, s čimer so se znatno zboljšali življenjski pogoji ostarelih ljudi v domu, ter gradnjo doma upokojencev v Novi Gorici. Mnogo si je prizadeval, da bi podružnice upokojencev v novogoriški občini dobile lastne društvene prostore. Izmed rekreacij je zelo posrečeno tradicionalno srečanje upokojencev na Lokvah, ki je postalo regionalnega pomena. Pod njegovim vodstvom je bila letos ustanovljena športna sekcija, ki je 26. 5. t.l. izvedla II. športne igre Primorske. V teh nekaj besedah je zajet le delček Simonitijeve dejavnosti, ki jo mora opustiti zaradi rahlega zdravja. Kljub uspeli operaciji kolka pred 10 meseci v ortopedski bolnišnici v Valdoltri se namreč njegovo zdravje le ni moglo povoljno utrditi.
Novogoriški upokojenci iskreno želimo, da bi tovariš Simoniti še mnogo let ostal med nami in da bi se mu zdravje v najboljši meri popravilo!	Upokojenec
Jutri v UGG predavanje o gobah
Jutri ob 21. uri bo v mali dvorani UGG predavanje o gobah v naši deželi, ki ga prireja društvo naturalistov «A. Cornei» v Gorici. Predaval bo Nino Nardini, komisar na goriškem pokritem trgu.
Izleti
Pokrajinski odbor ANPI za Goriško
priredi 19. in 20. oktobra avtobusni izlet v Suhor in Metliko. Udeleženci bodo obiskale kraj. kjer so pred 30 leti ustanovili partizansko brigado «Fontanot». Udeleženci bodo sodelovali na svečani proslavi, ogledali si bodo šole ter muzeje in položili vence pred spomenike padlim. Avtobusi bodo odpeljali iz Tržiča 19. oktobra ob 7. uri, povratek je predviden za večerne ure 20. oktobra. Vpisujejo na sedežu ANPI v Tržiču in pri krajevnih poverjenikih ANPI do 15. oktobra.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
Kino
Gorica
CORSO 16.45—22.00 «Il bestione». G. Giannini in M. Constantini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «11 portiere di notte». D. Bogarde in C. Rampling. Barvni film. Prepovedano pod 18. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Fammi male e coprimi di violenza. J. Raynaud in F. Goste. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Chi cerca la mia colt ... quattro ceri lo attendono». R. Woods in S. Martino. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Qui Montecarlo ... attenti a quei due». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «La colomba non deve volare». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Pasje življenje», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kaliber 9», italijanski film v barvah ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Zadnji tango v Parizu», a-meriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE «Tri supermeni v Tokiu», italijansko - nemški barvni film ob 20.00.
PRVACINA «Cromwell», ameriški film v barvah ob 20.00.


Goriški župan De Simone je v torek sprejel na goriškem gradu kongresiste obmejnih evropskih dežel ter jim ob tej priliki prikazal važno vlogo in prizadevanja Gorice
za nadaljnji razvoj sodelovanja med sosednjimi mesti in deželami. Prisotni so bili tudi predstavniki iz Nove Gorice pod vodstvom podžupana Antona Slapernika. De Simone
je ob tej priliki obljubil nadaljevanje gradnje avtoceste, avtoporta in drugih del, ki so v teku na meji med Gorico in Novo Gorico. Na naši sliki je del kongresistov na grajskem obzidju.
10. oktobra 1974
NOVA ETAPA NA PORTUGALSKEM
Angolsko vprašanje in njegova rešitev
Portugalska vlada sklenila omogočiti neodvisnost Pogajanja z osvobodilnimi gibanji in strankami
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Slikarski «ex tempore» v nedeljo v Boljuncu
DVA VISOKA ŽIVLJENJSKA JUBILEJA
Dr. Lavo Čermelj danes 85-letnik
Ni naključje, da je po ostavki generala Spinole komisija za dekolonizacijo ves pretekli teden vsak dan zasedala. Načeluje ji novi portugalski predsednik Costa Gomez, ostali člani te komisije, ki ima uskladiti ter usmerjati celotno portugalsko politiko dekolonizacije, pa so vladni predsednik, general Vasco Congalves, minister za zunanje zadeve Mario Soares, minister brez listnice Melo Antunes, ena najvplivnejših osebnosti Gibanja oboroženih sil, kot tudi minister za medteritorialno koordinacijo, Antonio de Almeida Santos.
Kot je znano, je general Spinola, ki se nikoli ni bil prepričano strinjal z načinom, na kakršen je Congalvesova vlada sprejela in priznala neodvisnost Gvineje - Bis-sau in Mozambika, skušal osebno prevzeti vodenje pogajanj o bodočnosti Angole, kar je privedlo do ostrega spopada z vlado generala Congalvesa in Gibanjem o-boroženih sil. Spričo tega bo Spi-nolova ostavka olajšala vodenje pogajanj o dekolonizaciji ter neodvisnosti Angole. V Lizboni zagotavljajo, da obstaja zdaj polno soglasje v komisiji za dekolonizacijo Lizbonska vlada se, razumljivo, povsem zaveda, da je dekolonizacija Angole neprimerno težje in zapletenejše vprašanje kot priznanje neodvisnosti Gvineje - Bissau ter Mozambika. «Nihče ne more oporekati — je nedolgo tega dejal Vasco Concalves v nekem in-tevjuju — da je problem Angole znatno bolj zapleten od onega Gvineje - Bissau in Mozambika. Če smo našli rešitev za vprašanje Gvineje - Bissau in Mozambika, ga bomo našli tudi za Angolo.» Pri tem je portugalski premier poudaril, da k pogajanjem v zvezi z Angolo ne bo smeti pristopiti togo, v okviru nekega v naprej določenega recepta, načrta in koncepta lizbonske vlade, čuti je, da je v komisiji za dekolonizacijo prevladalo stališče, da je treba k pogajanjem o dekolonizaciji in neodvisnosti Angole pristopiti docela realistično in elastično. Z drugimi besedami, obstaja mnenje, da bodo šele pogajanja z osvobodilnimi gibanji ter predstavniki bele manjšine v Angoli pokazala, na kakšni osnovi bo mogoče doseči soglasje vseh in tako zagotoviti miren prehod k neodvisnosti.
Čeprav predvidevajo, da bodo pogajanja težavna, prevladuje zdaj v Lizboni zmeren optimizem, zlasti, ker je v najvišjem vodstvu nove Portugalske zagotovljeno o teh vprašanjih enotno stališče. Pogajanja o neodvisnosti Angole bodo težavna zato, ker je to zelo bogata dežela, znatno bogatejša od Gvineje - Bissau in Mozambika, vrhu tega pa so tu prisotni še močni ekonomski interesi. Posebno v Kabindi, tem «afriškem Kuvajtu». Zraven pa še od dne do dne narašča strateški interes Ameri-kancev in Atlantskega pakta za južni Atlantik, kar se bo gotovo moralo odraziti tudi v Angoli. In še to: v Angoli živi danes okrog 600 tisoč belih portugalskih priseljencev, ki so gospodarsko močni in dobro oboroženi, a nedvomno tudi trdno odločeni do konca in za vsako ceno braniti svoj položaj in interese.
Nazadnje, za razliko od Gvineje - Bissau in Mozambika, v Angoli osvobodilna gibanja niso e-notna, marveč se medsebojno spopadajo ,kar izredno zapleta pogajanja o neodvisnosti in dekolonizaciji Angole. Zaradi tega skuša portugalska vlada poiskati najustreznejšo pot do uspeha tako, da je poiskala neposredne stike tako z osvobodilnimi gibanji kot političnimi strankami bele manjšine, ker pač Lizbona meni — kot je dejal Vasco Congalves — da je rešitev v Angoli mogoče in nujno poiskati «ob soglasju bele manjšine» in bo, potemtakem, tudi dekolonizacija v tej deželi uresničena ob pristanku te manjšine.
«Bodočnost Angole — je še rekel Congalves — bo uspešna le, če bo osnovana na sporazumu med črnci in belci in če nam bo uspelo v Angoli ustvarit, neko protirasi-stično angolsko akcijo, ki bo znala izkoristiti ogromne možnosti gospodarskega razvoja.»
Vtem ko so beli koloni že o-snovali svoje politične stranke ter skušajo vplivati na potek angolske dekolonizacije, pa se angolska osvobodilna gibanja še niso sporazumela glede skupne platforme pogajanj s Portugalsko. Organizacija afriške enotnosti in mnogi vidni afriški državniki se zdaj trudijo ter skušajo posredovati med angolskimi osvobodilnimi gibanji, jim pomagati, da bi se pobotala, ker je trenutno to docela očitno prvi in najvažnejši predpogoj za dosego nagle dekolonizacije ter neodvisnosti Angole.
Na osnovi vsega tega je portugalska vlada mnenja, da mora začeti z vzporednimi pogajanji in
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nudila se vam bo priložnost za dosego lahkega uspeha. Zadoščenje z mlajšimi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ni še čas, da se spoprimete z močnejšimi tekmeci. Bodite previdni in ne odločajte tjavdan.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Če si v svojem delu želite spremembe, sprejmite ponudijo. Skušajte bolj varčevati.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugodne možnosti za trgovce in svobodne poklice. Prijetno doživetje pod
stiki z vsemi obstoječimi osvobodilnimi gibanji Angole — Ljudskim gibanjem za osvoboditev Angole, ki navznoter ni povsem enotno; z Ljudsko fronto za osvoboditev Angole, ki ga vodi Roberto Holden; in za organizacijo UNITA, ki jo mnogi afriški politiki in angolski osvobodilni borci smatrajo za kolaboracionistično skupino, ker je prej sodelovala s Portugalci, zdaj pa ima odlične zveze z belimi koloni.
Kot rečc-o, portugalska vlada bo zdaj skušala na osnovi pogajanj in stikov z vsemi tremi omenjenimi gibanji ter ostalimi političnimi gibanji Angole poiskati neko skupno in za vse sprejemljivo platformo, s pomočjo katere naj bi se dosegla dekolonizacija in neodvisnost dežele.
Nihče v tem trenutku bi ne mogel reči, kako bodo potekala ta simultana pogajanja in stiki v zvezi s tem procesom dekolonizacije, gotovo pa je, da je bil zadnje dni — kar zadeva portugalski pristop k tem pogajanjem — storjen velik, odločilen korak.
V Beogradu se pripravljajo na 30. obletnico osvoboditve. 20. oktobra 1944 so namreč enote jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske in rdeče armade osvobodile Beograd, ki so ga v prvih dneh aprila 1941. leta zasedli nacisti. V borbah za osvoboditev Beograda je padlo 2990 jugoslovanskih partizanov in 960 rdečearmejcev, v času štiriletnega odpora proti nacizmu in domačim kolaboracionistom pa je padlo na tisoče beograjskih borcev in aktivistov. Cena svobode je bila torej velika. Toda podatki, ki govorijo o razvoju jugoslovanskega glavnega mesta po osvoboditvi, pričajo, da so se žrtve izplačale. Kdor je poznal predvojni Beograd, ve da je to bilo tipično balkansko mesto z včasih prerazkošnim središčem in s porazno nizkim standardom periferije.
Današnji Beograd je zares veliko mesto. Predvojni Beograd je štel 240 — 260.000 prebivalcev in je v bombnem napadu 6. aprila 1941 izgubil okoli 40.000 ljudi. Danes šteje Beograd 1,300.000 prebivalcev. Od tega je zaposlenih
430.000	ljudi. 120.000 ljudi dela v industriji, 72.000 ljudi je zaposlenih v trgovini in gostinstvu, v javnih in družbenih službah pa je zaposlenih 66.000 ljudi. Industrija, ki zaposluje 120.000 ljudi, je praktično nova. Predvojni Beograd je sicer imel nekaj kovinske in tekstilne industrije, ki pa je_ med vojno doživela popolno uničenje.
Beograd je dejansko glavno mesto vse Jugoslavije, to se pravi vseh jugoslovanskih narodov. Samo ob sebi se razume, da živi v Beogradu največ Srbov, ki jih je nad milijon. Toda tudi Hrvatov je v Beogradu veliko, 30.000, približno toliko je v Beogradu tudi Črnogorcev, kar 16.000 je Makedoncev in za polovico manj Slovencev, Albancev je v Beogradu o-koli 10.000, 7.000 je muslimanov, veliko je pripadnikov najrazličnejših jugoslovanskih narodnosti.
Če smo rekli, da se je Beograd razvil v industrijsko mesto, moramo posebej poudariti, da je Beograd tudi pomembno kulturno in znanstveno središče. Beograjske osnovne in srednje šole obiskuje
192.000	šolarčkov in dijakov, na 24 fakultetah beograjske univerze pa je vpisanih 72.000 študentov. Zaradi primerjave bomo navedli, da je bilo na predvojni beograjski univerzi vpisanih 13.200 študentov, pri čeme.' pa velja dodati, da Jugoslavija tedaj ni imela vseh univerz, ki jih ima danes v raznih republikah, razen v Zagrebu in Ljubljani ter dveh fakultet v Subotici, ki pa sta bili del beograjske univerze. Na beograjski u-niverzi, ki je prav gotovo največja univerza v Jugoslaviji, je po vojni diplomiralo nad 100.000 visokošolcev, kar pa v razmerju s časom in številom vpisanih visokošolcev ni veliko.
Ob nacističnem bombnem napadu na Beograd je bila uničena tudi beograjska Opera z vsem svo-
LEV (od 23.7. do 22.8.) Za uresničenje načrta vam je potrebna pomoč vplivne osebe. Bodite dosledni v svojih čustvih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobre možnosti uspeha za one, ki bodo potovali. Z užaljenostjo se nič ne reši. Zahtevajte raje pojasnitev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Napredek v delu, vendar ne sprejemajte novih nalog. Mir in zadovoljstvo v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.)
V soboto in v nedeljo zjutraj vreme ni bilo idealno za takšno prireditev in vendar je šesti slikarski ex tempore v Boljuncu uspel. Prireditelji krožka «Il Carso» so torej zadovoljni. Vrhu tega je bilo tudi veliko dobrih del in zato je žirija imela težko nalogo, kako razpoložljive nagrade primerno razdeliti. Ocenjevalci slikarji De-vetta, Mirella Schott-Sbisà, Renato Daneo in Dante Pisani ter kritika Brossi in Bambič so se zedinili, da podelijo nagrado «Kras» ter odkupno vsoto 150.000 lir Ugu Ras-sattiju iz Latisane. Drugo nagrado v znesku 100.000 lir prav tako za odkup slike je prejel Gualtiero Cornachin. Tretjo nagrado prav tako v znesku 100.000 lir pa so podelili slovenskemu slikarju Demetriju Ceju.
Zlato kolajno, ki jo je dalo predsedstvo deželnega odbora, si je prislužil mladi abstraktni slikar Corrado Alzetta, lepa srebrna kupa vladnega komisariata je šla o-bogatit že kar bogato zbirko priznanj krajinarja Nina Gergoleta. Plaketo tržaške občine za sliko na steklo si lasti Claudio Sivini. Tokrat nas je ponovno presenetila Ljuba Štolfova, ki je dobila sre-
jim bogatim arhivom in velikansko garderobo. Po osvoboditvi niso bila obnovljena le stara gledališča, pač pa so bila zgrajena še štiri nova, nadalje je bilo zgrajenih devet bibliotek in dva muzeja. K temu dodamo še, da je bilo a-daptiranih in moderniziranih 17 muzejev. V dobi po osvoboditvi je Beograd dobil še 16 narodnih in delavskih univerz, nadalje Dom pionirjev, Dom mladine. Sindikalni dom, Kulturni center, študentovski center in celo vrsto drugih kulturnih objektov. K temu dodajmo še to, da so skoraj vsa beograjska športna in fizkulturna i-grišča zgrajena po vojni.
V Beogradu, ki je bil med vojno malone uničen, so po vojni obnovili, kar se je obnoviti dalo, nato pa so zgradili 150.000 novih stanovanj s približno 8 milijoni kv. metrov stanovanjske površine. To pa je približno 150 odstotkov vsega stanovanjskega prostora predvojnega Beograda.
Beograd je, kot ugotavljamo, u-pravno in industrijsko središče. Je pa tudi poslovno oziroma trgovsko središče. Družbeni proizvod se je v zadnjem desetletju povečal od 14,3 na 26 milijard novih dinarjev, nacionalni dohodek pa od 13,3 na 23,5 milijarde dinarjev in v začetku letošnjega leta dosegel 18.748 dinarjev na prebivalca.
Beograd je v povojni dobi dosegel vrsto prvenstev, med katerimi doseza letos novo prvenstvo v svoji novejši zgodovini da se namreč že trideset let razvija in raste v miru. Beograd je namreč eno tistih nesrečnih mest, ki je bilo zaradi svojega zemljepisnega položaja in zaradi vloge, ki jo je i-mel, tarča neprestanih vojnih pohodov in spopadov, tako da za Beograd drži ugotovitev, da je bil devetkrat do tal razrušen in devetkrat ponovno zgrajen.
Glejte v bodočnost z zaupanjem. Nikakor ne smete podleči pesimizmu.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Morali bosti sprejeti važno odločitev, od katere bo odvisna vaša bodočnost. Ljubosumni boste.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neka novost vam bo omogočila, da boste sklenili ugodno kupčijo. Pomembno novo prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Da bi si zagotovili boljše uspehe, izpopolnite svoje znanje. Ne vplivajte v družini pesimistično.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zapravljajte dneva v brezplodnih poskusih. Počutili se boste srečne v družbi z ljubljeno osebo.
brno plaketo tržaške ustanove za turizem. Z zelo velikim razgledom na hiše in polja se je postavil A-driano Burgher, ki je dobil kupo, ki jo je dala ustanova Banco di Sicilia. Annalisa Marini iz Gra-deža, ki se vedno udeležuje te prireditve, je prejela srebrno kolajno tržaške hranilnice, bronasto kolajno krožka za kulturo in umetnost je odnes.l zmagovalec ške-denjskega tekmovanja Giorgio Miglia.
Seznam nagrad in nagrajenih u-metnikov bomo zaključili z Adrianom Fabianijem, ki je dobil lepo knjižno nagrado, dve nagradi za mlade pa sta bili takole dodeljeni: bronasto odličje sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov so dobili učenci šole Palutan za njih skupinsko sliko, umetniško knjigo, dar turistične ustanove, pa je prejel sin Demetrija Ceja Igor.
Poleg naštetih nagrajenih umetnikov so dobili priznanja tudi Fusco, Maniago, Babuder, Vra-nich. Veglia, Villatore, Robert Kocman, Giulia Pahor in Cisco. Slike s tega tekmovanja bodo razstavljene v prostorih krožka v Ulici Mazzini od 17. oktobra do 31. novembra.	M. B.
BONN, 9. —- čeprav bi ne mogli reči, da so današnji odnosi med ljudmi takšni, kot so bili pred desetletji in da je zato stik med posamezniki težak ali celo nemogoč, se vendarle najdejo ljudje, redki posamezniki, nekakšne «samotarske duše», ki ne najdejo stika s sebi primernim človekom. Zato imajo razni ženitovanj-ski uradi veliko posla. Nemci so si sedaj izbrali drugačno pot: s prihodnjo nedeljo bodo na tretjem kanalu zahodnonemške televizije po enkrat na mesec imeli petde-setminutno oddajo, ki nosi naslov «Ni izključena poroka». Gre torej za nekakšno ženitovanjsko ponudbo ali kot je nekdo rekel, za «trgovino s poroko».
Še preden je bila oddaja «Ni izključena poroka» prvič na programu, se je javilo na stotine moških ih žensk, ki bi radi v njej sodelovali, da bi «rešili» svoj primer. Radi bi namreč našli sorodno dušo, ki je niso našli v dosedanjem življenju. Tretji kanal zahodnonemške televizije je zelo resen kanal in vanj so vključili oddajo, ki bo imela kot svoje geslo znano popevko Beatlesov «Love me do». V nedeljo bodo v tej oddaji nastopil trije «kandidati» in sicer 30-letni steklarski delavec ter dve 28-letni ženski, od katerih je ena reklamna risarka druga pa učiteljica.
Trije «kandidati» za poroko se bodo pomenkovali s televizijskim kronistom. Vnaprej ni določenega prav nič, razen tega, da bodo za mizo razpravljali o delu, o svojih konjičkih, o tem, kaj ima nekdo raje in kaj mu ni povolji. Seveda bodo povedali tudi to. kakšna oseba bi jim bila pogodu Hkrati pa bodo gledalci televizije mogli videti tudi v notranjost domov kandidatov, namreč v stanovanje steklarskega delavca in učiteljice ter reklamne slikarke, da bi si ustvarili pobodo teh ljudi. «Kandidati» bodo nastopili le s svojim
Prav v središču Trsta, v začet- I ku nekdanjega Akvedota, sedanje- | ga Drevoreda XX. septembra se je na današnji dan pred 85 leti rodil dr. Lavo Čermelj. V svojem dolgem dosedanjem življenju je Lavo Čermelj živel 2.9 let pod Avstrijo, vse do novembra 1918, nato 11 let pod Italijo in sicer do 1929. leta, nakar se je moral izseliti v Jugoslavijo, kjer še vedno živi in dela v Ljubljani. Dr. Lavo Čermelj ni bil aktiven član političnih strank in gibanj, celo političnih društev ne. In vendar je bilo njegovo publicistično delo na področju slovenske in hrvaške manjšine pod Italijo tolikšno, da se sta se društvo Edinost in list Edinost vse od 1918 do 1929 opirala v svojem delu na podatke, ki jih je zbral dr. Lavo Čermelj v svojih številnih spisih. Nikoli ni današnji slavljenec imel časa, da bi se bil posvetil neposrednemu prosvetnemu in društvenemu življenju, in vendar se je osrednja prosvetna organizacija «Prosveta» v Trstu od leta 1922 pa do njene ukinitve leta 1928. ko jo je zatrl fašizem, opirala v glavnem na Čermeljevo organizacijsko dejavnost in na njegova predavanja širom po Primorski. Predaval je
krstnim imenom, priimka in naslova ne bodo smeli povedati, ker bosta priimek in naslov ostala tajna in ju bodo morebitne «sorodne duše» mogle zvedeti le od vodstva televizije v Koelnu.
Neki časopis je ta program označil kot «najbolj blazno idejo leta». In ta «blazna ideja» je ideja Tankreda Dorsta, znanega nemškega gledališkega in televizijskega avtorja, in Guenterja Rohr-bacha, režiserja zahodnonemške televizije.
V Zahodni Nemčiji je televizija v rokah javne družbe, nad katero bdi država. Že štiri leta en njen kanal vodi program, katerega namen je nekakšno zakonsko usmerjanje ljudi. To se pravi, da zakonski problemi državljanov nemški televiziji niso tuji. Tokrat pa gredo pri televiziji bolj daleč in se televizijska mreža spreminja že v zakonskega mešetarja.
Producent te oddaje Rolf Spi-nards je v zvezi z novo oddajo rekel, da so morali prebroditi nekaj birokratskih težav, da pa oddaja sama zelo malo stane, skoraj nič in da so naleteli med zainteresiranimi ljudmi na neverjetno razumevanje. Prej so se namreč bali, da se ljudje ne bodo odzvali njihovemu pozivu, to pa iz enostavnega razloga, da nihče ne govori rad o svojih zasebnih zadevah. Toda v kratkem so nabrali nad sto imen, med katerimi so za prvo dobo izbrali kak ducat kandidatov». In kandidati, ki bodo po televiziji iskali «sorodno dušo», bodo za svoj nastop celo nagrajeni. Vendar bo nagrada le simbolična, samo za kritje stroškov.
Med ljudmi, ki oddajo pripravljajo, pa vendarle vlada še določena skepsa. Spinards je v zvezi s tem rekel naslednje: «Da naš sistem zares funkcionira, nam bo povedala praksa, bolje povedano nam bo to dokazala prva razglednica, ki nam jo bo kak naš kandidat poslal s svojega poročnega potovanja».
tudi v podružnicah Ljudskega o-dra, ker ni bilo predavateljev in se je zato le on mogel odtrgati od svojega vsakdanjega dela. Polnih 55 let je pisal in piše v časopise, revije in publikacije in izdaja knjižice in knjige z najrazličnejših tematskih področij. V glavnem se pa ukvarja z narod-nomanjšinskimi problemi, toda hkrati tudi s popularizacijo znanosti, njegovo «cvetje v jeseni» pa so tri knjige spominov.
Tudi zelo površno naštevanje njegovih del presega okvire časopisnega članka. Doslej je izšlo okoli sto njegovih samostojnih knjižnih publikacij, katerim je treba dodati na tisoče člankov, ki so razpršeni v raznem periodičnem tisku. Več desetletij je urejal in sodeloval pri reviji «Proteus», pri reviji, ki je pri Slovencih razširila znanje o narodoslovnih vedah.
Čeprav se Čermelj, ni nikoli ukvarjal s strankarsko dejavnostjo, je zaradi razmer, v katerih so živeli zahodni Slovenci, bil vedno v nekakšni opoziciji ali vsaj v kritičnem odnosu do raznih režimov in vlad. Bil je zaradi zgodnjega še mladeniškega zanosnega jugoslovanstva proti stari Avstriji in na splošno proti nemškemu prodiranju na Jadran in v Trst.
Fašistična Italija ga je, kot smo že ugotovili, prisilila na življenje v izgnanstvu. V stari Jugoslaviji se Čermelj ni vedno dobro počutil in znašel, v sedanji, novi Jugoslaviji so ga postavili na visoke položaje, v znak priznanja za požrtvovalno dejavnost so mu podelili tudi red za zasluge za narod z zlatim vencem Toda tudi sedaj, ko je že petnajst let od njegove druge upokojitve, sedi dr. Lavo Čermelj za pisalnim strojem in neumorno dela.
Dr. Lavo Čermelj pa je v svojih mislih vedno v Trstu -Bi! je letos poleti, v dneh mednarodne manjšinske konference, med nami. Kljub svojim letom je prišel v Trst. V mislih je bil v Trstu tudi sedaj, ko smo proslavili stoletnico Edinosti.
Čeprav se veseli nad tem. da je izšla njegova knjiga o Slovencih in Hrvatih pod Italijo tudi v italijanskem prevodu, mu to zadoščenje greni dejstvo, da je bila italijanska javnost obveščena o tem, kako je bilo Slovencem in Hrvatom pod fašistično Italijo, šele 38 let potem, ko so to lahko zvedeli Angleži in Francozi.
Dr. Lavu Čermelju smo Slovenci v našem zamejstvu za njegove napore hvaležni in mu ob današnjem slavju čestitamo in kličemo še na mnoga leta:-
Maks Premru slavi danes 85. rojstni dan
Pred 85 leti se je prav na današnji dan rodil gostilničarju Jožku Premruju — Premerštajnu v Tolminu sin, ki so ga krstili za Maksa. Po opravljenih šolah je Maks Premru postal državni in sicer davčni uradnik, ki ga je nato pot vodila na razne urade na Goriškem. Služboval je do 1918. leta pod Avstrijo, nato je postal davčni prokurator pod novo, italijansko oblastjo. Spadal pa je v tisto vrsto državnih uradnikov, ki so bili aktivni tudi v slovenskem prosvetnem življenju, kar je bilo v dobi fašizma prepovedano.
Leta 1927 so Maksa Premruja premestili v notranjo Italijo. Prva postaja je bila Mantova, kjer se je zbralo toliko premeščenih slovenskih javnih nameščencev, da so se tu zbrali v družbo, ki si je o prostem času privoščila tudi slovensko pesem. Ta je naletela na simpatije domačega prebivalstva, ni pa mogla obstati v duhu fašističnega režima, ki je novo družbo razgnal proti Jugu. Maksa Premruja so poslali v Teramu v Abruce. Tam je ostal do zloma fašistične Italije.
Po razpadu stare Jugoslavije, so fašistične oblasti, ki so zasedle tudi razne kraje Jugoslavije, internirale po abruških krajih mnoge ljudi iz Slovenskega primorja in iz jugoslovanskih krajev. In tako je Premrujevo stanovanje v Teramu postalo zbirališče jugoslovanskih internirancev, ki so se
BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI
TV-15
Str. 3 Mladina in revolucionarne tradicije
Str. 14 Mladi v akciji
(zabeleženo na IX. kongresu ZSMS)
Stanoje in Zdravko Ilič: NEMCI
PROTI NEMCEM (podlistek)
obračali nanj za nasvete, pa tudi za kako podrobnejšo vest o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja v domovini.
Ob osvoboditvi, leta 1945, so se Maks Premru in njegova družina vrnili v domače kraje. Prišli so v Gorico, kjer so se vključili v slovenske organizacije,
Ko je pred leti stopil v pokoj, se je še bolj posvetil narodnoobrambnemu in socialnemu delu med go-riškimi Slovenci, zato ga poznajo vsi goriški Slovenci, med katerimi je zelo priljubljen. Zato mu vsi želijo za naprej krepkega zdravja in zadovoljstva. Tem čestitkam se pridružuje tudi naš dnevnik.
A. R.
,............................... i. m.uhm...f..him..mi. ...............................................................»M.................................................m.............
Horoskop
JUGOSLOVANSKO GLAVNO MESTO SE PRIPRAVLJA NA PROSLAVO
Izredno pozitiven obračun tridesetih let dela v miru
Beograjska industrija zaposluje 120.000 ljudi - Na univerzi je vpisanih 72.000 visokošolcev - V Beogradu živijo ljudje vseh republik in narodnosti
Devetkrat porušeno in devetkrat obnovljeno mesto — Beograd
NA TRETJEM KANAEU ZAHODNONEMŠKE TV
Iskanje «sorodne duše» neposredno po televiziji
ČETRTEK, 10. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	ZNANSTVENA ANTOLOGIJA: Igrače 12.55 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za otroke
17.45	Program za mladino:
SINOVI DŽINGISKANA
18.45	Znanstvena antologija: Igrače
19.15	Italijanske kronike Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 SINDIKALNA TRIBUNA
Srečanje med predstavniki tiska, predstavnikom CGIL in predstavnikom Confindustrie
21.15	BREZ IZHODA
Detektivka, ki jo je napisal Enrico Roda, pri scenariju pa sodeloval Salvatore Nocita Draga moja Ana, zbogom Nocoj je na vrsti drugo nadaljevanje detektivke Roparja Bitosso ujamejo in ta vzbudi v sodniku Fontani sum, da je Alicia morilka in da je ona odnesla milijone. Mariagiuha pa sodniku pove, da v noči, ko je bil Folenga umorjen, Anna Della Porta ni bila doma. Toda Anne Della Porta sedaj ni najti. Celo njen mož ne ve, kje je. Toda Anna Torlasco možu vendarle zaupa, da se je Anna Della Porta zatekla nekam na podeželje. Alicia, ločena žena Folenge, ter Alino, prijateljica enega izmed roparjev, ki skušata izsiljevati odvetnika Della Porto, končata v zapor. Da bi odvetnik Della Porta rešil ženo, se obtoži, da je on umoril Folengo. Toda sodnik ima že svoje račune, svoj načrt in odkrij e resnico ... Kako, bomo zvedeli zvečer.
22.30	Petnajst minut s Tonyjem Cosenzo
22.45	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Tedenska oddaja judovskega kulturnega izživljanja
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Žoga je okrogla
Prvo nadaljevanje oddaje o najbolj popularni igri na svetu
20.00	Portret avtorja:
Italijanski kipar Pericle Fazzini
20.30	DNEVNIK
21.00	OSEM STRANI	. .	.
Nocoj je na sporedu pisatelj Joseph Conrad, angleški pisf' telj poljskega porekla, avtor cele vrste knjig, med katerimi je tudi roman «Vihar», ki ga je Conrad napisal leta 1903 in pn-poveduje o ladji «Nam-shan», ki jo je neurje zajelo v Kitajskem morju, ko je iz Velike Britanije vozila 200 kitajskih delavcev proti njihovi domovini.
21.20 ORKESTER PRIPOVEDUJE
Danes je na vrsti drugo nadaljevanje glasbene oddaje, ki jo pripravlja Piero Piccioni, ki vodi tudi orkester, ki v oddaji nastopa. Gre za tako imenovano spremljevalno glasbo ali glasbeno opremo. Nocoj bodo na vrsti glasbene opreme filmov, romansi-ranih zgodb, raznih rubrik itd. Kot gost bo nastopil Arnoldo Foà, ki bo ob spremljavi orkestra bral odlomek Čehova, Mia Martini bo pela dve pesmi, nastopila pa bo tudi mlada angleška pevka Catherine Howe.
22.15	Dežela moja: Človek, ozemlje, okolje:
JEZIK MODERNE ARHITEKTURE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 in 14.10 ŠOLA:
Kraj dogajanja, Naša obala, Azija 9.05 in 15.05 Angleščina 9.35 in 15.35 Francoščina
17.10	Obzornik
17.25 NOGOMETNA TEKMA DINAMO - OLIMPIJA
Neposredni prenos iz Zagreba bo komentiral Mito Trefalt
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	S. Lenz: URA NEMŠČINE, nadaljevanka
21.00	Kam in kako na oddih
21.10	ČETRTKOVI RAZGLEDI:
Prvi korak delegatskega sistema
Zdaj, ko je novi sistem šele zaživel, se skuša ugotoviti, kako so se občani z njim srečali in kako so s sistemom zadovoljni-Ugotoviti bi bilo treba tudi, če je v resnici že izpolnil pričakovanja občanov, če je v svoji zasnovi, v svojem bistvu suši in tudi bolj demokratičen. Itd.
Avtor oddaje Peter Likar je svoje delo osredotočil predvsem na področje občine Kranj in se srečal z delegati tamkajšnjih temeljnih organizacij združenega dela ter z delegati drugih samoupravnih krajevnih in interesnih skupnosti.
21.40 .NARODNI BALET S KUBE
V	okviru 6. baletnega bienala v Ljubljani so se na odru Ijuh
Ijanskih Križank predstavili tudi solisti in ansambli Nacional baleta s Kube. Iz njihovega programa bo ljubljanska TV predstavila nocoj baletno stvaritev, ki nosi naslov «Spregatev». Ba let je pripravil Albert Alonso, glasbo zanj pa Idalbert Galvez. Balet je pravzaprav navdihnil spev «Prva spregatev» urugvajske pesnice Barangerjeve. Spev je bil posvečen komandantu Guevari. Balet sestavlja šest slik.	.	.
V	baletu plešejo solisti kubanskega baleta. Ljubezen plese Loipa Arauio, učenka slovite Alicie Alonso. Junak je Orlando Salgado, zlo predstavlja Raul Barroso, Južno Ameriko pa Ca ridad Marinez.
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
17.25 Nogometna tekma Dinamo Olimpija
20.00	Otroški kotiček: Risanke
20.30	ČETRTEK, igrani film
22.00	Nocoj ste povabljeni, dokumentarna oddaja
TRST A
7.15,	8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-
ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelji naše dežele: 19.10 Italijansko gledališče v Ljubljani; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Henrik Ibsen:	«Strahovi», drama; 22.20
Južnoameriški ritmi.
TRST
12.15,	Deželne kronike; 15.10 Radijska priredba; 15.35 « V deželi smehjaja»; opereta; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30. 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba: 9.00 Glasbena galerija: 10.10 Program za mladino; 10.45 Glasba in nasveti; 12 00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.00 Pesem sledi pesmi; 15.40 Program za šolarje: 16.45 Popevke; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Pesmi na tekočem traku; 18.30 Male skladbe velikih mojstrov; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Radijski oder; 22.00 Ritmi; 22.35 Trio Lorenz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz: 10.00 Reportaža; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino;
16.00	Sončnica; 17.10 Komorna, o-perna, simfonična glasba: 17.40 Program za mladino; 19.30 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu: 21.15 Sindikalna~ tribuna; 22.15 čelist
Radu Aldulescu in pianist Carlo Zecchi.
II	PROGRJ* M
7.30,	8.30,	13.30, 15.30, 19-30
Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester: 9.05 Pred nakupi;
9.35	Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in za -kaj?; 15.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika.
III	PROGRAM
9.30	Koncert; 10.30 Haydnova glasba; 11.40 Plošče resne glasbe;
13.00	Glasba skozi čas; 14.30 Koralna glasba; 15.30 Simf. koncert;
18.00	Francoske popevke: 18.45 Dvesto let Wertherja; 19.15 Večerni koncert; 20.00 Dostojevski -Prokofjev: «Igralec».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Beseda; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Slovenci in Hrvati pod fašizmom. 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Zbor
RTV Sarajevo; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori - prof. F. Novak; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Operni koncert; 18.05 Naši znanstveniki; 18.20 Produkcija kaset:
18.35	Z zabavnim orkestrom; 19.45 Ansambel Weekend; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Domače pesmi;
21.00	Literarni večer - Humor z vsega sveta; 21.40 Lepe melodije; 22.20 četrtkov nočni koncert; 23.05 T. Šalamun: Pesmi; 23.15 Paleta popevk.
primorski DNEVNIK 5
SPORT SPORT SPORT
10. oktobra 1974
KOLESARSTVO
POKAL AGOSTOM
Presenetljivi Gimondi prispe! prvi na dlj
Eddy Merckx je bil šele peti
. LESONE, 9. _ Felice Gimondi fe danes na kolesarski dirki za «Pokal Agostoni» proti vsem pričakovanjem osvojil prvo mesto. Z odlično taktično. vožnjo se je ves cas držal skupine tridesetih najboljših tekmovalcev. 15 km pred ciljem je spoznal, da bi lahko tvegal naskok na prvo mesto, saj je »Ml še dovolj moči v rezervi. Skupno z njim sta se pognala v ospredje še Maggioni in Maetens, 3 km kasneje pa se je znebil še teh dveh. Priboril si je kakih 50 m prednosti in je tako sam privozil na cilj.
Lestvica dirke je bila taka:
L Gimondi (It.), kj je prevozil 205 km dolgo progo v 5.03’ s poprečno hitrostjo 40,504 km/h 2. Franco Bitossi	zaost. 31”
3- Roger De Vlaeminck (Bel.) 33” 4. Freddi Maetens (Bel.)
5- Eddy Merckx (Bel.)
6. Franz Veebeirck (Bel.)
'• Giacinto Santambrogio (It.)
8.	Mark De Meyer (Bel.)
9.	Enrico Paolini (It.)
10.	Knut Knudsen (Norv.)
11.	Varmucchi (It.
12.	Houbrechts (Bel.)
13.	Panizza (It.)
14.	Salma (Svi.)
15.	Riccomi in še dnigi tekmovalci z enakim zaostankom
NOGOMET
ŽENEVA, d — Mednarodna nogometna zveza je izžrebala pare prihodnjih kol v raznih pokalnih tekmovanjih. V «Pokalu prvakov» bo jugoslovanski zastopnik Hajduk iz Splita igral proti francoski ekipi St. Etienne. V «Pokalu pokalov» bo Crvena zvezda iz Beograda igrala proti luksemburškemu moštvu Ave-nir Beggen. V «Pokalu UEFA» bo Inter igral proti nizozemskemu Amsterdamu, Juventus proti Hibernia-nu (Škotska), Napoli proti Portu (Portugalska). Jugoslovanska predstavnika pa takole: Partizan Beograd proti irski ekipi Portadown, Velež iz Mostarja pa proti dunajskemu Rapidu.
F ODBOJKARSKEM PRVENSTVU MOŠKE C LIGE
Kras ima letos vse možnosti da ohrani status tretjeligaša
Tudi tekmovalni koledar je za Kras zelo ugoden
Belluna iz Marghere za naše poj- j kurenci zelo zanimiv, saj bo to prvi
me nrava nprnanka P.pnrav nact/v. 1 nnctnn -/macfnvalrpv 9. slovpnskp li-
V teh dneh je italijanska odbojkarska federacija FEPAV sestavila šest skupin po 10 ekip prvenstva C lige, ki se bo pričelo 30. novembra. V B skupini nastopajo, poleg Krasa iz zgoniške občine, še sledeče šesterke: gasilci Ferroni Verona, Libertas Trst, ARA Trento, AGLI Montecchio, gasilci Dall’Acqua Treviso, Grandi Motori Trst, SAI Belluno, Pallavolo Marghera in Brusegana Padova. Kot je razvidno iz zgornjega spiska, bo nastopalo v Krasovi skupini veliko neznanih šesteric, saj so od lanskih tretjeligašev ostala le 3 moštva (Montecchio, Grandi Motori in Treviso). V tej skupini bosta nastopili kar dve ekipi (Ferroni in Libertas Trst), ki sta nazadovali iz B lige. Prav ti dve moštvi sta, vsaj na papirju, najresnejša kandidata za osvojitev prvega mesta na lestvici. Ekipo Libertasa iz Padove, ki je napredovala v B ligo, pa je nadomestil novinec v C ligi Brusegana, prav tako iz Padove, medtem ko so šesterke iz Trenta,

KOŠARKA
V NEDELJO ZAČETEK PRVE LICE
Za Američane porabili milijardo lir Kaj bo z italijanskim naraščajem?
Snaidero (z McDanielsom) med kandidati za naslov - Sinudyne «outsider
V nedeljo bo start v prvi italijanski košarkarski ligi. Veliko novosti bo v letošnjem prvenstvu: zaradi pravilnika in zaradi igranja tekem. O novem pravilniku, s katerim se ne strinjajo ne košarkarji ne trenerji, se pa strinjajo predsedniki - magnati društev (zaradi reklame), smo že večkrat poročali. Igralo se bo v sredah in nedeljah: tudi v tem je sprememba, seveda v korist košarkarskim magnatom, saj bodo časopisi lahko večkrat pisali o prvenstvu in zato bo kašarkarskim ljubiteljem vse več v ušesih ime raznih industrijskih znamk: Innocenti, Ignis, Sinudyne, Sapori, Snaidero. .. prav vse: od televizorjev do kolačev.
27 Američanov
Letošnje prvenstvo bo pravzaprav «ameriško prvenstvo», nikdar prej namreč ni igralo toliko ameriških košarkarjev v italijanskih ligah. Letos jih bo kar 27, med katerimi je nekaj odličnih igralcev kot Jim McDaniels (Snaidero), Tom McMillen (Sinudyne), Yelverton (Ignis, igral bo le pokalne tekme) in drugi. Danes velja dober Američan skoraj 100.000 dolarjev (65 milijonov lir). Italijanski klubi so se torej ekonomsko postavili po robu nič manj kot ameriškim profesionalnim klubom. Govori se, da so letos v Italiji porabili za Američane skoraj milijardo lir, povsem pa so zanemarili domači naraščaj. Kam bo privedlo vse to?
Že večkrat smo povedali svoje mnenje, da je taka košarkarska politika napačna. Res je: v svoji sredi bomo imeli velike ameriške košarkarske talente. Do kdaj pa bo vse to trajalo? Bodo lahko košarkarski magnati podpirali z blaznimi vsotami tujce, ko pa je celoten družbeno - ekonomski sistem v Italiji v hudi krizi? Kaže, da je predsednik italijanske košarkarske zveze Claudio Coccia vse to spregledal.
Snaidero med velikani
Kaj pomenijo danes Američani v italijanski košarki, nam lahko zgovorno pokaže naslednji primer: Snaidero iz Vidma se je lani boril za izpad, letos pa se je z novim nakupom Američanom Jimom McDanielsom močno ojačil in je na raznih turnirjih premagal slavne nasprotnike ,med katerimi tudi Innocentija iz Milana. To se pravi: Snaidero je McDaniels in
obratno. Kaj bj se torej pripetilo, ko bi se, recimo, McDaniels poškodoval? Snaidero bi seveda izgubil tudi proti najslabšemu prvoligašu. Je torej moč Snaidera realna? Isti primer velja za vse o-stale italijanske ekipe. Italijanska košarka torej sloni na kopici A-meričanov, za katere se bo letos potrošilo milijardo lir. Kaj bi se lahko za italijansko košarko storilo z milijardo lirami, o tem mislimo, da je odveč, da pišemo.
Letošnji Američan; v raznih ekipah so naslednji: Alco Bologna — De Vries (2,10 m). Brili Cagliari — Sutter (2,04 m). Brina Rieti —
'»
Laurinski (2,01 m), Canon Benetke — Christian (2,13 m), Duco Mestre — Meier (2,04 m), Fag Napoli — Andrews (2,10 m), Forst Can tù — Lienhard (2,06 m), IBP Roma — Rimol (2,08 m), Ignis Varese — Morse (2,03 m). Innocenti Milano — Kirn Hughes (2,08 m), Mobilquattro Milano — Jura (2,06 m), Sapori Siena — Johnson (2,09 m), Sinudyne Bologna — McMillen (2,10 m), Snaidero Videm — McDaniels (2,13 m).
Daleč najboljša Američana letošnjega prvenstva sta McDaniels in McMillen.
Že zaradi tega bi lahko Snaidero z McDanielsom in Sinudyne z McMillenom resno ogrožala tradi-cionalo premoč Ignisa in Innocen-tija.
Simmenthal 10-krat
Za kroniko- naj omenimo ,da j« Simmenthal iz Milana (sedanji Innocenti) desetkrat osvojil naslov italijanskega državnega prvaka, I-gnis iz Vareseja pa sedemkrat. Lanski najboljši strelec prvenstva je bil Bob Morse (Ignis), ki je zbral 753 točk. Rekord vseh prvenstev pa prav tako pripada Mor-seju ,ki je pred dvema letoma zbral 824 točk. Med najboljšimi strelci v zgodovini prvenstev je tudi Tržačan Romanutti, ki je leta 1950 dosegel 378 točk. Največ košev v eni sami tekmi pa je dal Riminucci (Simmenthal) leta 1963, in sicer 77. Najstarejši košarkar letošnjega prvenstva bo Barlucchi (Sapori), ki je star 34 let, najmlajši pa Antonucci (Mobilquattro, 16 let).
PIAR! 1. KOLA
(13. okt. ob 15. uri)
Sinudyne — Canon, Ignis — Mobilquattro, Innocenti — Fag, Duco — Alco, Sapori — Brili, IBP — Forst, Snaidero — Brina.
Jim McDaniels (Snaidero)
TENIS
Italijanska teniška zveza je objavila seznam nosilcev skupin za bližnje italijansko državno prvenstvo, ki bo od 14. do 20. oktobra v Palermu.
Nosilci skupin so:
MOŠKI: 1. Panaria, 2. Bertolucci, 3. Barazzutti, 4. Zugarelli, 5. Di Matteo, 6. Tod, 7. Di Domenico, 8. Palmieri.
me prava neznanka. Čeprav nastopata letos po dive ekipi več v vsaki skupini C lige, pa je imel Kras srečo, da nista bili vključeni v B skupino moštvi iz Cesene in Ravenne, ki bi zaradi velike kilometrske razdalje povzročili hud udarec društveni blagajni.
Tekmovalna komisija FIPAV je objavila tudi koledar prvenstvenih srečanj. Kot rečeno, se bo prvenstvo pričelo 30. novembra in se bo po osemnajstih kolih zaključilo 26. aprila prihodnjega leta. Prvenstvo bo trikrat zabeležilo premor: od
21.	decembra do 11. januarja (božični prazniki), od 8. februarja (konec prvega dela prvenstva) do
22.	februarja in končno od 22. marca do 5. aprila (velikonočni prazniki). Prvenstvo se bo torej zavleklo dlje kot v prejšnjih sezonah, zato bo bistvene važnosti vzdržljivost, se pravi telesna priprava ekip. V B ligo bo napredovala ena sama ekipa, medtem ko bosta dve moštvi izpadli v nižjo ligo.
Seznam prvenstvenih obveznosti šesterke Krasa (v oklepaju datumi povratnih dvobojev):
1.	30. 11. (22. 2.):
Kras — ACLI Montecchio
2.	7. 12. (1. 3.):
Libertas Trst — Kras
3.	14. 12. (8. 3.):
Brusegana Padova — Kras
4.	21. 12. (15. 3.):
Kras — SAI Belluno
5.	11. 1. (22. 3.):
Ferroni Verona — Kras
6.	18. 1. (5. 4.):
Kras — Pallavolo Marghera
7.	25. 1. (12. 4.):
Grandi Motori Trst — Kras
8.	1. 2. (19. 4.):
Kras — ARA Trento
9.	8. 2. (26. 4.):
Dall’Acqua Treviso — Kras
Po bežnem pregledu razporeda tekem lahko sklepamo, da je za moštvo Krasa koledar še kar pozitiven, saj bodo končno krasovci odigral; otvoritveno srečanje proti tradicionalnemu nasprotniku pred lastnimi navijači (v prejšnjih sezonah so vedno gostovali pri katerem izmed favoritov). Kar se tiče nadaljnjih obveznosti, pa se nam zdi koledar še kar uravnovešen in če bodo Krasovi odbojkarji asimilirali taktične sheme trenerja prof. Drasiča, imajo vsaj na papirju vse možnosti, da ohranijo stari» tretjeligaša.	- bs -
nastop zmagovalcev 2. slovenske lige - zahod. Idrijski šahisti se bodo v 2. ligi poskušali uvrstiti v 1. ligo, za kar imajo vsekakor realne izglede.
Letošnje člansko prvenstvo SR Slovenije pa bo tudi letos brez fri-morskega predstavnika, ki bi si moral pravico do nastopa zagotoviti še na kvalifikacijskem turnirju. Za dva turnirja in potem še za finalni nastop pa je za primorskega prvaka le predolga pot, o kateri bo morala razmisliti tudi Šahovska zveza Slovenije.
Vsa omenjena tekmovnaja širom po Primorski bodo privabila v šahovske vrste nove ljubitelje te plemenite igre, ki prav letos praznuje 25. obletnico organiziranega delovanja na Primorskem.
Silvo Kovač
KOŠARKA
NOGOMET
TURNIR PRIJATELJSTVA
Drevi Don Bosco-Bor
Drevi bodo Borovi kadeti odigrali prvo kolo povratnega dela košarkarskega turnirja prijateljstva, ki ga prireja Servolana. Borovci bodo v prvem srečanju igrali proti Don Boscu. Tekma bo drevi, ob 19.30 na odprtem igrišču v Ul. dellTstria.
* * *
Sinoči je deželna košarkarska zveza sporočila, da se bo promocijsko prvenstvo pričelo 20. ali 27. oktobra. V skupini, v kateri bo nastopal tudi Bor, bodo igrale te e-kipe: Libertas Trst, Radici Arte A Gorica, Libertas Barcolana, Umanità Gorica, Vileše in Gradež. Prvi dve uvrščeni peterki se bosta potegovali v skupini finalistov za prestop v D ligo.
Košarkarska zveza je tudi sporočila, da (zaradi nujnega pričetka promocijskega prvenstva) ne bo rii-kake pripravljalne seje, kot je bilo prej domenjeno.
Glede ostalih mladinskih prvenstev pa trenutno velja, da bo v prihodnjem tednu (datum še ni znan) seja, na kateri bodo predstavniki zveze skupno s predstavniki društev preučili spored in dinamiko prvenstev.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiinniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiijuuiiiiiiiiiiii
L ......... .t *....
Brežanke blokirajo napad Sloge v tekmi mladinskega prvenstva, ki so jo odigrale v torek v Trstu na stadionu «1. maj». Zmagale so odbojkarice iz dolinske občine z izidom 3:0
NOGOMET
V okviru «Pokala narodov»
Poljska-Finska 3:0
VARŠAVA, 9. — Poljska je premagala Finsko s 3:0 (2:0) v mednarodni nogometni tekmi, veljavni za evropski pokal narodov. Tekmo so odigrali v 5. skupini, kjer igra tudi Italija.
Strelci so bili Kasperczak, Gado-cha in Lato. Sodil je Jugoslovan Maksimovič.
Po tej tekmi je lestvica 5. skupine naslednja:
Poljska	2	2	0	0	5	1	4
Nizozemska	1	1	0	0	3	1	2
Finska	3	0	0	3	2	8	0
Italija	0	0	0	0	0	0	0
* * *
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — V današnjem 9. kolu nogometnega prvenstva Jugoslavije so bili zabeleženi naslednji rezultati:
Vojvodina - Bor	6:1	(4:0)
Radnički (N) - Sarajevo	1:1	(1:1)
Partizan - Sloboda	1:1	(0:1)
Radnički (K) - Rijeka	1:0	(1:0)
Velež - Vardar	2:2	(1:1)
Željezničar - C. zvezda	2:1	(0:1)
Čelik - Hajduk	0:1	(0:0)
Tekmi OFK - Proleter in Dinamo - Olimpija bosta jutri.
Na lestvici vodi Crvena zvezda s 14 točkami, kolikor jih ima tudi Hajduk, tretja je Vojvodina, četrta Sloboda, peti Radnički (N) itd.
B. B.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiii,nimiini,,,,nnnninniitnnnmunmnu,,,,,,,,mi,l|,mi,m„„ni,„ll„Mm,nun,milili
V 3. AMATERSKI LIGI
Ekipi Sovodenj in Mladosti pripravljeni na prvenstvo
Navijači obeh moštev računajo na visoko uvrstitev svojih ljubljencev
V nedeljo se bo pričelo nogometno prvenstvo tretje amaterske lige tudi na Goriškem. V «N» skupini bosta letos sodelovali tudi e-kipi Sovodenj in Mladosti iz Doberdoba. Kaj pričakujejo letos na-
ODBOJKA

START MLADIH
V LETOŠNJI SEZONI
Primorska ima agilne šahiste
Primorski šahisti, ki so bili letos zelo delavni, so za jesensko sezono pripravili vrsto zanimivih tekmovanj, prav tako pa se bodo udeležili republiških ligaških tekmovanj.
Že v okviru 5. delavskih iger sindikatov Primorske in Notranjske v Postojni se je srečalo deset štiričlanskih ekip. šahisti Kolektorja iz Idrije so ponovili lanskoletni uspeh in s prednostjo štirih točk osvojili prvo mesto pred Tomosom (Koper) in Prosveto (Tolmin).
V počastitev praznika občine Piran bo 13. oktobra ŠD Piran organiziralo 11. mednarodni hitropotezni turnir mest Slovenskega primorja, Furlanije - Julijske krajine in Koroške ter štajerske. Prireditelj je na tekmovanje povabil 30 mestnih reprezentanc.
Drugi krog interlige Slovensko Primorje — Furlanija - Julijska krajina se ob pričel 17. novembra v Gorici (Italija). Sodelovalo bo po šest ekip iz vsake države. Tekmovanje bo prispevalo k utrditvi dobrih odnosov, ki vladajo med šahisti sosednih narodov.
Šahisti Kopra in Postojne bodo tekmovalni sezoni 1974/75 nastopili v 1. slovenski ligi - zahod. Koper, ki ima v tem tekmovanju že večletne izkušnje, se bo boril za ŽENSKE: 1. Pericoli, 2. Papale i sredino lestvice, medtem ko bo na-Terras, 3. Nasuelli, 4. Di Naso. I stop šahistov iz Postojne v tej kon-
PET SLOVENSKIH EKIP V PRVENSTVU MLADINK
Med mladinci pa ne tekmuje niti ena naša šesterka
V preteklih dneh so se pričela nekatera odbojkarska prvenstva mlajših kategorij. Kot zanimivost naj takoj {»udarimo, da pri mladincih, naraščajnikih in dečkih nimamo niti ene slovenske šesterke. To pa je še en dokaz, da se naši moški odbojki ne obetajo boljši dnevi. Pri fantih ne skrbimo za naraščaj. To pa je nujno potrebno, če hočemo preboleti krizo v katero je zašla naša odbojka.
Mnogo boljše stanje je pri dekletih. Pri mladinkah, ki so porazdeljene v dve skupini, je skupno sedem ekip. Od teh je nič manj kot pet slovenskih in sicer:	Sloga,
Breg, Sokol, Bor in Kontovel. Pri naraščajnicah in deklicah pa udeležba, žal, ni tako razveseljiva. Tako v prvi kot v drugi konkurenci nastopata samo dve društvi: Bor in OMA. Pri vseh ostalih društvih pa se jim ni zdelo primerno, da bi najmlajše moči poslali na igrišče.
Pri mladinkah so bile odigrane že tri tekme, ki so se končale brez presenečenj. V A skupini je Breg odpravil Slogo, Sokol pa Juho. V skupini B mladinke Bora niso imele velikih težav s FARIT, čeprav so jim prepustile set.
IZIDI
SKUPINA A	
Sloga - Breg	0:3
Sokol - Julia	3:1
SKUPINA B	
Bor - FARIT	3:1
	G. F.
OBVESTILA
Smučarski odsek SPDT vabi člane tekmovalnega odseka na sestanek, ki bo v petek, 11. oktobra, ob 19.15, v Ul. Ceppa 9. Na sporedu bodo kratke filmske projekcije.
* * *
ŠZ Bor vabi vse mladinke in mladince, ki bi radi gojili odbojko, naj se javijo na stadionu «1. maj» po naslednjem umiku:
Fantje:
ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure, ob petkih od 21. do 23. ure. Dekleta:
ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 13. do 15. ure.
• • •
ŠD BREG obvešča, da so se začeli odbojkarski treningi za začetnice. Treningi so v torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini.
vijači od obeh slovenskih moštev?
Vsekakor bi marala ekipa Sovodenj, ki jo trenira domačin in bivši igralec Giani Marson, startah med favoriti. V lanskem prvenstvu so slovenski igralci zasedli četrto mesto in to le zaradi zgubljenih točk v nekaj slabo odigranih tekmah. Spomnimo se namreč, da so v prvem dleiu prvenstva Sovodenj-ci slabo začeli in večkrat zgubljali po nepotrebnem točke. Trener Marson je mnenja, da je ekipa dobro pripravljena in to dokazujejo tudi prijateljske tekme, ki jih je imela v zadnjem mesecu.
Tudi Mladost iz Doberdoba ima letos vse potrebne rekvizite, da bi jo postavili med najboljše ekipe prvenstva. Čeprav so Doberdobci pričeli igrati v tej ligi komaj v lanskem prvenstvu moramo reči,
da je predstavljala njihova končna uvrstitev res pravo presenečenje. Letos pa se je ekipa znatno okrepila s prihodom treh dobrih i-gralcev, ki so do prejšnjega leta nastopali pri drugih klubih.
Se bodo naše napovedi uresničile? Odgovor bo vsekakor dalo prvenstvo!
P R.
GOLF
RIM, 9. — V Benetkah se bo 16. oktobra začelo italijansko odprto prvenstvo v golfu, na katerem bo nastopil tudi odlični ameriški igralec Hohnny Miller: zanj menijo, da je najboljši igralec golfa na svetu, čeprav je star šele 27 let, je samo letos le na osmih turnirjih zaslužil rekordno vsoto 230 milijonov lir.
kv.A	t	/"	.	v
V okviru proslav 50 letnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki so bile pred kratkim v Sovodujah, so si gledalci lahko ogledali vrsto privlačnih nastopov. Med te je vsekakor sodila tudi točka mladih folkloristov, ki delujejo v okviru goriškega Doma
Dn~Tone SATAN,
Ferenc: NJEGOVO DELO
1 IN SMRT	1
Satanova smrt
Verjetno sta bili pomembni dve okoliščini, da je Globočnik V pol polovici maja 1944 dotočil Wirthu novo nalogo: do tedaj so deportiran v koncentracijska taborišča že večino Zidov iz operacijske cone «Jadransko Primorje», ki so jih nameravali odstraniti iz nje, in vedno bolj neugodne razmere za nemškega okupatorja in njegove sodelavce v večjem delu operacijske cone. Živa dejavnost hrvaške istrske narodnoosvobodilne brigade «Vladimir Gortan» tako na hrvaškem (Istra) kot na slovenskem operativnem območju (Pivka, Brkini), slovenskega Istrskega odreda ter nekaterih manjših partizanskih enot je zelo ogrozila položaje nemškega okupatorja in njegovih sodelavcev na območju med Trstom in Reko. Predeli južno in severno od ceste Trst—Podgrad—Reka so bili konec aprila in začetek maja 1944 prizorišče večje ofenzive sovražnikovih sil, imenovane «Braunschweig» in pod vodstvom generala Globočnika. Ta ofenziva je pomenila tudi začetek cele vrste kazenskih pohodov nemškega okupatorja in njegovih sodelavcev proti posameznim predelom Pivke in Brkinov ter obdobje njegovega najhujšega divjanja na tem območju. 30. aprila so samo v Lipi na grozovit način pobili 263 ljudi (večinoma so jih sežgali), 4. maja pa so požgali v okolici Ilirske Bistrice štiri vasi: Fabce, Sušak, Kuteževo in
Pod graj e ter na stotine ljudi odpeljali v koncentracijska taborišča. 91) Eden od razlogov za takšno nečloveško divjanje nacistov na navedenem območju je verjetno tudi ta, da v ofenzivi niso mogli uničiti ali vsaj občutneje prizadeti nobene narodnoosvobodilne enote.
Ker je bil zaradi partizanske aktivnosti ogrožen promet nemškega okupatorja na cesti Trst—Reka, je Globočnik s poveljem št. 16/44 v prvi polovici maja 1944 zadolžil Wirtha za varnost te cese. To povelje se glasi:
«V zvezi s svojim poveljem 16/44 določam SS-Sturmbann-fiihrerja Christiana Wirtha za zavarovalnega komandanta za cesto Trst—Reka. K temu spada desno in levo od ceste ležeče območje. Mejo bo predlagal on sam, ko bo ugotovil, od kod sega nasprotnikov vpliv na cesto.
Ustrezen načrt mi mora predložiti do 14. maja 1944.
O svojih ukrepih se mora sporazumeti s komandanti SS in policije v pokrajinah.
Posebno ga opozarjam na ustrezno sedelovanje z vojsko, nemškimi svetovalci v pokrajinah Trst, Reka in Istra.» 92)
To Globočnikovo povelje sicer ni datirano, vendar lahko iz vsebine ugotovimo, da ga je izdal v prvi polovici maja 1944, vsekakor nekaj dni pred 14. majem, ko je moral Wirth že predložiti Globočniku načrt za zavarovanje ceste. Tako lahko razumemo že prej navedeno izjavo dr. Morgna v Niimbergu, da je bil Wirth v Trstu «pri cestni policiji». Vendar o Wirthovl dejavnosti za zavarovanje ceste Trst—Reka, ki je bila le kratkotrajna, ne vemo ničesar. Ne poznamo niti njegovega načrta, ki ga je moral predložiti Globočniku, niti njegovega obsega zavarovalnega območja na obeh straneh ceste, ki mu ga je Globočnik zaupal v varstvo. Morda smemo domnevati, da so brkinske vasi Gabrk, Huje, Podbeže, Pregar je, Tominje in Zajelšje, ki jih je nemški okupator požgal 18. maja in v njih pobil 69 ljudi, spadale v Wirthovo zavarovalno območje in da
je Wirth sodeloval pri tem hudem zločinu. 93)
Na drugi strani so bili Brkini operativno območje Istrskega odreda. Ta je v prvi polovici maja 1944 odšel v Suho krajino, kjer so ga preuredili in v drugi polovici maja poslali nazaj v Brkine in Slovensko Istro. Obveščevalci Istrskega odreda so že nekaj časa zasledovali esesovskega majorja, ki je s črnim osebnim avtomobilom obiskoval okupatorjeve postojanke na Kozini, v Materiji Podgradu, Divači itd. Zato je štab odreda (komandant Franc Centa in politični komisar Franc Zalar) dal svojemu I. bataljonu (komandant Leopold Krebelj in politični komisar Franc Zorc), ki je prebival v Skadanski gori pod Slavnikom in štel okrog 80 mož, nalogo naj napade avtomobil in onemogoči esesovskega majorja. Komandant bataljona je zbral 17 ali 18 borcev in jih v noči na 26. maj odpel j M iz bataljonskega tabora na Kozinski vrh, približno kilometer severozahodno od Kozine. Okrog tretje ure zjutraj so zasedli položaje okrog petdeset metrov vzdolž ceste Reka —Trst na njeni južni strani. Skupina se je dobro zavarovala in razporedila, poskrila se je za skale in po grmovju v največji previdnosti, saj je bilo v bližini nekaj večjih okupatorjevih postojank (Kozina, Bazovica itd.). Potem ko so čakali že več kot štiri ure, je opazovalec, ki je bil na griču okrog petdeset metrov za zasedo, opazil, da se bliža avtomobil in o tem hitro obvestil komandanta bataljona. Avtomobil se je bližal od Krvavega potoka, tj. iz smeri Trsta proti Kozini. Niso še utegnili do kraja prenesti komandantovega šepetajočega povelja, naj se borci pripravijo za napad, se je že pripeljal avtomobil do levega krila zasede. Na komandantovo povelje se je na avtomobil vsula toča krogel iz strojnic, brzostrelke in pušk in avtomobil je bil ves preluknjan ter je začel poplesavati po cesti. Čeprav je bil voznik ranjen, je bil vendarle še toliko priseben, da je pripeljal do križišča na Kozini. Ustavil se je pred Poč-karjevc hišo in ko só odprli vrata avtomobila, se je esesovsld major zvrnil iz njega mrtev, medtem ko sta bila druga dva
potnika le ranjena. Mrtvega majorja so vojaki iz kozdnske postojanke naložili na tovornjak in odpeljali proti Trstu.
Tisti čas se je skupina partizanov po uspešno opravljeni akciji hitro umikala proti vasici Nasirec in čez železniško progo proti vasici Beki. Skrila se je v mladem hrastovem gozdičku, ki je poldrugi kilometer oddaljen od Beke in ga domačini imenujejo «Bukje».
Nemška vojska in policija iz Kozine, Bazovice in Trsta je še isti dan preiskala območje okrog Kozine. Neki oddelek je preiskoval tudi predel okrog kraja, kjer se je skrila skupina iz I. bataljona Istrskega odreda, vendar je ni odkril. Zato se je okupator maščeval nad sosednjima vasicama: na Beki je požgal 23 domačij in odpel j a, 27 govedi, v Ocizli pa je požgal 3 hiše in odgnal 40 glav goveje živine.
Približno tako je ta dogodek pred sedmimi leti opisal Maks Zadnik, ki zelo vneto preučuje dogodke v Brkinih. Vendar takrat še ni vedel, kdo je bil ubiti esesovski major. 94)
91)	Maks Zadnik: Komandant nemške policije iz Trsta pred sodiščem. TV 15, 21. 2. 1974.
92)	Mitteilungsblatt des Befehlshabers der Sicherheitspolizei u. des SD in Triest Triest. den 17. Mai 1944, Folge 21. Arhiv RSNZ v Ljubljani, kopija pri avtorju.
93)	M. Zadnik v svojem članku Komandant nemške policije iz Trsta pred sodiščem (TV 15, 21. 2. 1974) domneva, da je za te zločine kriv tudi nekdanji SS-Sturmbannfuhrer Georg Michalsen, komandant nemške policije v tržaški pokrajini. Vendar je Michalsen postal komandant SS in policije za tržaško pokrajino šele v drugi polovici leta 1944, prej je bil komandant SS in policije za Istro. Ker so navedene brkinske vasi spadale v puljsko pokrajino (Istra), smemo domnevati, da je tudi Michalsen sodeloval pri zločinu v teh vaseh. Komandant SS in policije za tržaško pokrajino je bil takrat esesovski podpolkovnik Lambert Mal-sen von Ponickau.
94)	Maks Zadnik: SS major ni prišel v Kozino. TV 15, 4. 10. 1966.
(Nadaljevanje sledi).
CORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18 — letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, TVst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
NEPRIČAKOVAN RAZPLET PREISKAVE 0 DEJAVNOSTI «ORDINE NUOVO» V PIEMONTI?
V Turinu odkrili domnevni poskus državnega udara
Trije fašisti aretirani, enemu pa se je posrečilo pobegniti - Zarotniki naj bi nameravali ugrabiti ali ubiti dva ministra - Sporočilo notranjega ministra ■ Resna nevarnost za demokracijo ali le poskus dviganja prahu?
TURIN, 9. — Nepričakovan razplet v preiskavi o dejavnosti zloglasne fašistične organizacije «Ordine Nuovo», ki jo v Turinu vodi preiskovalni sodnik dr. Violante: na sodnikov ukaz so karabinjerji in policija aretirali tri osebe, ki naj bi pripravljale nov poskus državnega udara, ugrabitev vidnih politikov in sindikalistov ter celo dveh ministrov. Aretirani so bili odvetniški pripravnik Leopoldo Parigini z Modene, trgovski potnik Mario Scolari iz Turina in dr. Giacomo Micalizio iz Palerma, neki inženir iz Vareseja pa je pravočasno zaslutil nevarnost in izginil preden bi ga lahko dosegla roka pravice.
Kar najbolj preseneča v vsej zadevi je, da je notranje ministrstvo v tej zvezi izdalo tiskovno sporočilo, ki se glasi: «Danes ponoči so policijski agenti iz Turina, Milana, Catanie in Bologne z akcijo, ki jo je vodil načelnik urada proti terorizmu dr. Santillo in ki sta jo koordinirala turinska sodnika dr. Pochettino in dr. Violante, aretirali
42-letnega Leopolda Pariginija, 4G-letnega Giacoma Micalizia in 52-letnega Maria Scolarija, ki so obtoženi pohtične konspiracije in združevanja v prevratniške namene, ker so skupno s še neidentificiranimi osebami dali pobudo in organizirali skupino, katere namen je bil s silo strmoglaviti demokratične u-stanove italijanske države. Prevratniški naklep naj bi uresničili z ubojem političnih nasprotnikov, z izzivanjem nasilne reakcije nasprotujočih si strank, s posegom nekaterih vojaških oddelkov, katerim bi pomagale oborožene škvadre pripadnikov vseh desničarskih organizacij vključno «Grdine Nuovo».
Agenti so izvedli vrsto hišnih preiskav, med katerimi so med drugim zaplenili znatne količine o-rožja in streliva, ter pomembno dokazno gradivo o naklepih aretiranih.
Aretirani prevratniki na jbi med drugim nameravali likvidirati tudi dva ministra (govori se v tej zvezi o Andreottiju in o Tavianiju, ur.).
op. ur.). Zaradi vseh omenjenih
«liiiiiiiiiJuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiuiiimiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiyiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii£ui|||||lll||
PRED USTAVNIM SODIŠČEM SPOR MED SODSTVOM IN PARLAMENTOM
Razprava o «črnih skladih
Montedisona odložena do novembra
Predstavniki zasebnih strank načeli vprašanje o ustavnosti zakona, ki določa sestavo sodnega zbora
RIM, 9. — Vprašanje ustavnosti nekega zakona je že ob samem začetku onemogočilo ustavnemu sodišču razpravo o pristojnosti v sodnem postopku o črnih skladih družbe Montedison. Sodišče je odložilo razpravo in bo moralo najprej sklepati, če je zakon, ki določa kdaj mora 15 ustavnim sodnikom pomagati še 16 dodatnih, v skladu z ustavo.
Postopek pred ustavnim sodiščem je sprožil rimski preiskovalni sodnik Renato Squillante, ki je do maja letos vodil preiskavo o črnih skladih Montedison, s katerimi je družba podpirala nekatere politične stranke in, kaže, tudi fašiste. Ko je izbruhnil petrolejski škandal, je parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi demokristjan Cattanei, zasegla dokazno gradivo in si prilastila preiskavo, češ da bi bili v škandal lahko vpleteni tudi ministri. Vprašanje je, koliko je temu sklepu botrovala želja po ugotavljanju resnice in koliko pa želja, da se utiša morebitni škandal še preden izbruhne. Sodeč po dosedanjih rezultatih preiskave o petrolejskem škandalu, bi lahko rekli, da je imel drugi argument pri odločanju veliko večjo težo.
Vprašanje je tudi, če je bil poseg parlamentarne komisije sploh v skladu z zakoni. Preiskava ni še pokazala, da so bili vanjo vpleteni ministri in prav na tej ugotovitvi je dr. Squillante osnoval svoj priziv. V njem poudarja, da si je komisija protizakonito prisvojila dokazno gradivo in mu ga ni vrnila kljub večkratnim zahtevam in pozivom.
Zakon iz leta 1962 določa, da mora biti sodni zbor ustavnega sodišča, ko gre za spore med parlamentom in sodstvom, dopolnjen s 16 predstavniki, ki jih sodniki izžrebajo med 45 osebnostmi, ki jih parlament določi vsakih deset let. Danes so se sodniki zbrali, da bi izžrebali imena dodatnih sodnikov, a vprašanje, če je omenjeni zakon v skladu z ustavo ali ne, je onemogočil sodišču delo. Po predstavnikih zasebnih strank, naj bi člena 11 in 20 navedenega zakona ne bila v skladu s členoma 134 in 24 ustave.
Po dveurni razpravi so sodniki sprejeli ugovor in načeli na lastno pobudo še eno vprašanje: je v skladu z ustavo, da zakon določa, naj sodniki pri reševanju spora zaslišijo le predstavnika parlamentarne komisije, ne pa sodnika, ki je s svojim prizivom izzval spor o pristojnosti?
O teh vprašanjih bo ustavno sodišče odločalo čimprej «spričo pomena, ki ga vprašanje ima za italijansko javnost.» Razprava je predvidena za prvo polovico novembra.
Sodniki so tudi sklenili, da seznanijo s svojo razsodbo predsednika ministrskega sveta, predsednika o-beh domov parlamenta in da jo izjemoma priobčijo že v jutrišnji številki uradnega lista
Med zasliševanjem pred rimskimi sodniki je bivši predsednik Montedisona inženir Valerio brez obotavljanja priznal, da je družba imela «črne sklade», s katerimi je «mazala» kolesje državnega aparata, da se je vrtelo njej v korist. Valerio je tudi poudaril, da tak kolos kot je Montedison potrebuje prijateljsko razpoloženje državnih oblasti in političnih strank, kar lahko doseže le z denarjem.
Povod za preiskavo je dal bivši senator Cesare Merzagora, ko je nadomestil Valeria za km|ilom Mon-
tedisona. Ko je odkril «čme sklade», je takoj prijavil zadevo sodnikom, ki so dosegli prve pomembne rezultate prav letos po treh letih težavnega dela.
Višji sodni svet bo danes razpravljal o disciplinskem postopku proti pravdniku M. D Ovidiu
RIM, 9. — Po vestah iz rimskih sodnih krogov kaže. da bo višji sodni svet razpravljal jutri o položaju državnega pravdnika v Lancia-nu Maria D’Ovidia, ki je osumljen podpiranja fašističnih prevratnikov. Kot je znano je disciplinski postopek zahteval osebno pravosodni minister Zagari po poročilu o delovanju D’Ovidia, ki ga je pripravil generalni pravdnik pri prizivnem sodišču Walter Lo Giudice.
Kaže, da je sodni svet v zvezi z zadevo D’Ovidio razdvojen: del sodnikov naj bi bil naklonjen suspenziji, del pa naj bi nasprotoval vsakršnemu disciplinskemu ukrepu, dokler ne bodo obtožbe proti D'Ovidiu podkrepljene s tehtnimi dokazi.
Policija in orožniki bodo jutri med razpravo sprejeli izredne varnostne
prekrškov sta sodnika izdala zaporni nalog tudi proti inženirju Mariu Pavii.»
Do tu sporočilo notranjega ministrstva. Kako so preiskovalci prišli na sled prevratnikom? Po vesteh iz turinskih sodnih krogov kaže, da so zaporni nalogi posledica zasliševanja Maria Pavie, zadnjega turinskega federala, ki je bil na ukaz dr. Violanteja aretiran pred nekaj dnevi. Kaže namreč, da se je Pavia v dneh po pogrebu «črnega princa» Junia Valeria Borgheseja udeležil raznih sestankov, med katerimi naj bi pripravili operativni načrt za državni udar.
Od aretiranih sta bolj znana kemijski analisi Giacomo Micalizio iz Palerma in odvetniški pripravnik IA'opolclo Parigini. Prvi je po kapitulaciji Italije služil v zloglasnem odredu Borghesejevih morilcev «X. MAS», drugi pa je bil nekaj časa aktiven član modenske federacije MSI. Agenti so ga aretirali zgodaj zjutraj v Moeno pri Trentu, kjer se je mudil po opravkih. Po dvakratni preiskavi v njegovem uradu naj bi preiskovalci odkrili zvezke z zelo kompromitetnimi zapiski in ci-klostiliran list, na katerem naj bi bile glavne točke prevratniškega načrta in ki naj bi predvideval ugrabitev sodnika Violanteja ter vrste vidnih politikov.
Do tu znana dejstva, ki pa vsiljujejo vrsto vprašanj, na katere ni odgovora. Prvo vprašanje je, če je pojmljivo, da ljudje, ki resno pripravljajo di ivni udar razmnožijo na ciklostil glavne točke operativnega načrta in ga razpošljejo pristašem? Je mogoče, da osebe kot so_ aretirani, zberejo okrog sebe peščico dovolj odločnih vojakov, da strmoglaYjjo demokracijo, če se to ni posrečilo bolj odločnim ljudem, ki so uživali v desničarskih krogih veliko večji ugled? V kakšni zvezi so bili zarotniki s prevratniki, ki jih omenjajo v dosjejih SID, ki jih je minister Andreotti pred nedavnim izročil sodnikom?
Na prvi pogled se nam vsiljuje nezaupanje in dvom. Odkritje slednjih zarotnikov nas spominja na prve vesti o odkritju prevratni ške organizacije Vetrovnica. Nihče ni verjel, da bi Porta Casucci, ali odvetnik De Marchi bila sposobna voditi državni udar in umor vseh dva tisoč politikov. sindikalistov in kulturnih osebnosti, ki so bili na proskripcijskem seznamu. Nadaljnja preiskava pa je pokazala, da so bili za tema drugi vplivnejši ljudje, ki so imeli tesne vezi z določenimi vojaškimi krogi. Bo tudi tokrat tako?
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.1.
Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst
FORDOVI PREDLOGI ZA BOJ PROTI INFLACIJI
Gospodarska kriza pesti tudi Amerikance
V ospredju energetska kriza
Rasni neredi v Bostonu: policijski agent Roger Delmianco kaže kamen, s katerim so mu demonstranti razbili vetrobran njegovega službenega vozila. Neredi so posledica uvajanja rasne integracije v bostonskih šolskih
zavodih. Obračun spopadov je doslej nad 20 ranjenih
iniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii nini min i Hlinili iiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiinii m iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuAi
«ČARODEJU» BORZNIH ŠPEKULACIJ JE ODKLENKALO
Milanski sodnik izdal zaporni nalog proti sicilskemu bančniku M. Sindoni
Poslovnik je vsekakor pravočasno pobegnil v tujino • Odgovornost italijanskih vodilnih krogov
MILAN, 9. — Na milanskem sodišču so danes uradno potrdili vest, da je preiskovalni sodnik Ovilio
Urbisci izdal zaporni nalog proti znanemu bančniku Mieheleju Sindoni zaradi potvorbe računskih knjig in protizakonite delitve dobička. Sodnik je izdal zaporni nalog že pred nekaj dnevi, prve neuradne govorice pa so se začele širiti šele sinoči, ko je bilo že očitno, da je bančnik zbežal roki pravice in je našel varno zatočišče v tujini.
Po sporočilu radijske postaje «Europa Uno» je Sindona v Ženevi in kot vse kaže, bo zelo težko, da ga švicarsko sodstvo izroči italijanskemu. Bančnik je postal namreč švicarski državljan, meddržavni sporazumi o ekstradiciji pa po navadi .	ne jemljejo v poštev izročitve svo-
Preseneca vsekakor dejstvo, da jih državljanov tuji pravici. Najbolj ljudje in organi, ki so še do vče- ............................. ■
ukrepe: «Ordine Nero» je namreč j bilo v zadnjem desetletju), da zagrozil z atentati.	pravem trenutku ne bo reagiral?
raj gnali velik hrup zaradi nasprotujočih si ekstremizmov in so stalno opozarjali na nevarnost levičarskih iz-venparlamentamih skrajnežev, kar na lepem vidijo fašista in prevratnika za vsakim vogalom. Uspeh dolgoletnega boja demokratičnih sil, ali pa načrtno dviganje prahu? Ali pa gre za posodobljeno uprizoritev pravljice pastirju in volku, v kateri je pastir tolikokrat spravil na led prijatelje s klicanjem na pomoč, ko volka ni bilo, da mu niso prišli na pomoč, ko jo je krvavo potreboval. Ali mislijo tako navaditi narod na poskuse državnega udara (koliko jih je
ob
verjetno je torej, da Sindona ne bo imel velikih težav s sodstvom, razen če bi se ne vrnil v Italijo. Vse kar se mu bo zgodilo bo, da se bo moral odpovedati svojemu finančnemu imperiju, ki pa je že itak bankrotiral.
Zaporni nalog, ki ga je dr. Urbisci podpisal proti Sindoni, je posledica preiskave o poslovanju banke Unione, ki jo je sodstvo začelo po poročilu italijanske osrednje banke zaradi domnevnih proračunskih nepravilnosti. To pa ni edina preiskava v teku proti Sindoni: sicilski bančnik je pred kratkim dobil sodno sporočilo v zvezi z bankrotom svoje finančne družbe in zaradi domnevnih kršitev zakona o bančnem
tnnnnnnnnninnnnnnnnnnnnnnnnnnnniniiaimnnnnniininnininiinniiiiiiniiiiiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiHiuiniiiininiiiiiiiiiiinmiiiiiHimniiiiiniiiniiia
PRIPRAVE NA ŽENEVSKO KONFERENCO
V Kairu začetek dolffe poti Kissingerja po Bližnjem vzhodu
Arabske države so že zahtevale sodelovanje Odbora za osvoboditev Palestine - Izraelci naseljujejo cisjordanske predele
KAIRO, 9 .— Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je prispel danes ob 17.45 po srednjeevropskem času v Kairo, kjer se bo zadržal do pojutrišnjega dne. Potem bo ameriški predstavnik obiskal druge prestolnice Bližnjega vzhoda, kjer se bo razgovarjal glede vrašanj rešitve problemov, ki tarejo to področje. Na kairskem letališču je ameriškega gosta sprejel egiptovski zunanji minister Fa-hmi, ki ga je potem spremljal do palače «Altahira», kjer se bo Kissinger zadržal do svojega odhoda iz egiptovskega glavnega mesta.
V današnjih večernih urah se je Kissinger sestal s predsednikom Sadatom v njegovi zasebni rezidenci. Po tem pogovoru, ki je bil razmeroma kratek, se bo Kossin-ger razgovarjal jutri zjutraj z zunanjim ministrom Fahmijem, a zvečer bo imel daljši pogovor s predsednikom Sadatom. Predvidevajo, da bodo ti pogovori trajali več ur. Kissinger bo odšel iz Kaira pojutrišnjem zjutraj. Odpotoval bo v Damask.
O čem bodo Kissinger in egiptovski državni predstavniki razpravljali na jutrišnjih pogovorih? Egiptovski časopis Al Ahram piše, da bodo e-giptovski državniki obravnavali naslednja vprašanja: 1. podrobna ana-
liza krize na Bližnjem vzhodu ter sprejem možnih ukrepov za njeno rešitev v prvem razdobju; 2. analiza splošnega mednarodnega položaja po enem letu od konca ramazanske vojne; 3. preučitev egiptovsko - a-meriških odnosov; 4. ugotavljanje a-meriške pripravljenosti za reševanje krize na Bližnjem vzhodu v zvezi z ženevsko konferenco.
Prav to vpračanje prihaja sedaj v ospredje Arabske države so že zahtevale, naj organizacija Združenih narodov sprejme na dnevni red vprašanje sodelovanja organizacije za osvoboditev Palestine, ki ji predseduje Jaser Arafat, na ženevskih pogajanjih. Izraelci so takoj reagirali ter izjavili, da gre za neresno pobudo, ki naj bi le škodila ugledu OZN.
Izraelski nastop resno dokazuje, da so Izraelci zelo zaskrbljeni zaradi razvoja sedanjih dogodkov. V «kne-sethu» je nastopil predstavnik stranke «Likud» (desničarska stranka), ki je zahteval pojasnila glede zadnjih izjav predsednika Rabina v zvezi z odstopom ozemelj, ki jih je Rabin sam obljubil v prid Jordanije in morda tudi Egipta. Predsednik Rabin je potrdil svoje izjave, vendar pa je pri-pomnil, da se Izrael ne bo umaknil iz vseh ozemelj, ki jih je zasedel leta 1967. Odgovor ni zadovoljil izraelskih skrajnežev stranke «Likud»,
kakor tudi drugih izraelskih nacionalistov. Ti so včeraj in v noči na današnji dan priredili pravcate pohode v nekatere bližnje kraje v bližini Jeruzalema ob zahodni obali reke Jordana, kjer so hoteli ustanoviti nove izraelske naselbine, šlo je za akcijo, ki je vlada ni dovolila, ki pa je v določeni meri vendarle uspela. Več tisoč ljudi je zasedlo kraje blizu Nablusa in nekaterih drugih mest, čeprav je policija skušala preprečevati zasedbo, toda z zelo blagimi posegi.
Vse kaže. da skušajo Izraelci naseliti s svojimi ljudmi področja na zahodni obali reke Jordana. S tem verjetno skušajo vplivati na jordanskega kralja Huseina, da bi privolil na direktne pogovore z Izraelom. Zadnji cilj te akcije naj bi bila Huseinova izjava o nenapadalnosti. V zameno bi Izrael prepustil Jordaniji določene predele. Prav zato se Izrael otepa vsakršne zamisli o sodelovanju odbora za osvoboditev Palestine na ženevskih pogajanjih.
BEOGRAD, 9. — Predsednik Tito je v izjavi dopisniku sovjetskega lista «Krasnaja zvjezda» orisal dogodke, ki so pripeljali do končnega sodelovanja med jugoslovanskim narodnoosvobodilnem gibanjem in Rdečo armado pri osvoboditvi Beograda in Srbije.
poslovanju, ki naj bi jih zagrešili v njegovih bankah.
Težko se je znajti v labirintu denarnih in borznih špekulacij, na katerih je Sindona osnoval svoj imperij in zato ne gre, da bi se spuščali v podrobnosti. Kaže pa vsekakor, da je z razpredenim sistemom mednarodnih družb izvažal kapital iz I-talije in pri tem še maštno zhslnžil. Njegov imperij sp je zrušil zaradi predrznih špekulacij na mednarodnem denarnem trgu in zaradi strogosti ameriških finančnih zakonov. Prva je namreč propadla njegova newyorška banka «Franklin», ki je povlekla za seboj v brezno vse ostale družbe, osnovane na sistemu «veznih posod».
Ironija usode. Sindona je propadel zaradi strogosti ameriškega zakona, zakona države, na katero je bil v veliki meri vezan njegov uspeh. Njegova kariera se je začela na Siciliji (rodil se je v Pattiju pred 53 leti) z izkrcanjem ameriških čet. Takrat se je polastil nekega kamiona in se ga poslužil za odvoz povrtnine zaveznikom. Od Američanov se je Sindona naučil tudi umetnosti poslovanja v borzi in kaže. da je bil v tem res strokovnjak: dokler se je omejeval le na dejavnost borznega svetovalca, so ga vsi industrijci cenili kot enega redkih izvedencev, ki je vedno pravilno tolmačil «utrip» tržišča in z gotovostjo napovedal nihanje v vrednosti delnic.
Kot industrijec ni imel veliko u-speha, zato pa je imel toliko več sreče v denarnih špekulacijah, kar mu je prineslo sloves «čarodeja borze in finančnega poslovanja». V nekaj letih se je povzpel na raven mednarodnega bančnika, ki je imel interese po vsej Evropi in tudi preko Atlantika v ZDA. Njegove špekulacije pa so bile vedno nejasne in pri vsej njegovi dejavnosti so si vsi vedno postavljali vprašanje «Koga zastopa?» Odgovor ni bil enoten: nekdo je trdil, da ima za seboj Vatikan, drugi, da zastopa mogočne ameriške kroge, tretji, da posluje v imenu mafije. Sindona je obtožbe vedno zavrnil. Trdil je, da upravlja anonimen kapital, ki pa vsekakor ni sad protizakonite dejavnosti.
Leta 1971 je prepustil vse svoje družbe v Italiji v upravo zetu, sam pà se je posvetil predvsem poslovanju v ZDA, kjer naj bi bil zakon pravičen in naj bi spoštoval zahteve tržišča. Vzrok njegovega besa je bil, da so mu italijanski industrijski mogotci onemogočili naskok na finančno družbo Bastogi in preko te na Montedison.
Strogost ameriških zakonov, ki jo je Sindona tako hvalil, mu je bila usodna. Ni ga rešilo prijateljstvo z bivšim predsednikom Nixonom, ka teremu je ponudil milijon dolarjev za volilno kampanjo in čigar pravnega urada je bil klient. Po drugi strani, čeprav nehote, je Sindona imel prste vmes pri Nixonovem padcu: palačo Watergate, po kateri je znani vohunski škandal dobil i-me, je zgradila njegova družba Generale Immobiliare.
Zaporni nalog seveda še ne pomeni dokončne razsodbe o krivdi, je pa vsekakor sodni akt, ki pomeni konec Sindonovega poslovanja v I-taliji. Vrata v urade 'ministrov bi mu morala biti zaprta, odpreti (čeprav je malo verjetno) pa bi se mu morala vrata zapora.
Zaporni nalog proti Sindoni bo verjetno razveselil tiste kroge, ki so zaskrbljenostjo sledili dejavnosti «borznih golpistov». Stečaj Sindono-vih bank je dokazal, da so bili njihovi dvomi in sumi utemeljeni, sodstvo pa je pokazalo, da namerava
kaznovati krivce, čeprav z zamudo. Zadovoljstvo pa nas ne sme preslepiti, da bi sicilskemu bančniku naprtili vso krivdo za «gospodarsko kriminalko», ki jo je spisal v teh letih. Če je lahko nemoteno spletal svoje mreže in delal na robu kazenskega zakonika, je očitno, da je užival podporq vplivnih krogov. Kdo mu je porriaj^aiT Vprašanje je zlasti upravičeno v trenutku, ko tri največje italijanske javne banke rešujejo njegove bančne zavode tako rekoč z denarjem nas vseh.
Sindona je bil izredno spreten krmar, ki se je ognil vsem čerem italijanskega finančnega zakonika in izreden prepričevalec. K njegovemu slovesu vsemogočnosti in spretnosti pa so brez dvoma pripomogle tudi govorice, da deluje v imenu KD, Vatikana ali celo mafije.
Neizpolnjene obljube o zakonski ureditvi džungle italijanske borze vpletajo v zadevo Sindona politike, ki so v zadnjih letih vodili italijansko gospodarstvo. Zaželeti bi bilo, da bi sodna preiskava vsaj izčrpno dokazala, da ni bil sicilski bančnik deležen zavestne podpore v visokih krogih državnega aparata.
WASHINGTON, 9. — Združene države Amerike razmišljajo resno o posledicah energetske in splošne gospodarske krize, ki je zajela ves svet. Doslej so se Amerikanci čutili nekoliko izvzeti iz splošnih dogajanj v svetu, kakor, da bi jim njihov gospodarski in družbeni sistem zagotavljal nekakšno imuniteto pred boleznimi, ki se porajajo na svetovni ravni. Sedaj pa je postalo očitno, da je svetovna energetska kriza prizadela tudi njih.
Zakaj? še pred časom so Amerikanci zatrjevali, da je njihova vsakoletna uporaba petrolejskih proizvodov le za 15 odst. odvisna od inozemstva, sedaj pa prihajajo poročila, da ta znaša morda okoli 30 odst. Ta številka pa postane pomembna, če pomislimo, da je treba uvoziti skoraj tretjino energetskih surovin (predvsem petroleja).
Znano je, da so Amerikanci do sedaj zelo razsipno delali z energetskimi viri. Sredi New Yorka so zgradili ogromno palačo — nebotičnik, kjer dan in noč svetijo luči in delujejo aparati za klimatizacijo. Takih naprav je v New Yorku in v vsej Ameriki na pretek. Njihovo de lovanje pa zahteva seveda porabo ogromnih količin energije. Do sedaj so Amerikanci bili prepričani, da bodo živeli še naprej v takem izobilju. Sedaj pa so se nenadoma znašli pred dejstvom, da je tudi za njih nastopil čas varčevanja.
V tej zvezi je ameriški predsed nik Gerald Ford naslovil včeraj A-merikancem poziv, naj bi s prihodnjim letom državna uprava zvišala davčne dajatve za 5 odst. Ford meni, da bi ta ukrep prispeval k korenitemu zaviranju inflacije, ki tare tudi ZDA. To povečanje davščin, naj bi prizadelo posebno srednje sloje, se pravi tiste ljudi, ki imajo letni dohodek večji od 15.000 dolarjev. Nižji dohodki bi bili v določeni meri oproščeni teh novih davščin.
Reakcija na Fordov predlog je bila zelo različna. Poslovni, kapitalistični in bančni krogi so jo sprejeli z zadovoljstvom, pomisleki pa prihajajo s strani raznih poslancev in članov kongresa, ki skušajo zaščititi določene sloje prebivalstva. Negativen pa je bil tudi odgovor predstavnikov sindikatov.
Če upoštevamo vse, kar se dogaja sedaj v ZDA, lahko rečemo, da je ForjJ predlagal 5-odstotno povišanje davščin v okviru boja proti inflaciji, upoštevajoč predvsem interese velikih industrijskih in finančnih družb ter je skušal zvrniti breme sedanje konjunkture na ramena srednjih slojev, ob upoštevanju dejstva, da se življenjska raven ameriškega delavstva ne sme okrniti preveč, čeprav bo tudi to v neki meri prizadeto. Prav gotovo se predsednik zaveda, da bi ostrejši poseg na tem področju na škodo delavcev pomenil hudo prelomnico v ameriškem družbenem življenju.
V kratkem bi morala ameriška spodnja zbornica prekiniti svoje delo ter oditi na dopust, toda «speaker» poslanske zbornice je že sporočil, da bo pozval poslance, naj odložijo počitnice ter naj se posve-
tijo preučevanju predsednikovega načrta.
Vse kaže torej, da hoče predsednik G. Ford izvajati do kraja svoj načrt. Kakšen uspeh bo žel pri tem svojem delu? Na to vprašanje si ne moremo odgovoriti, ker bo samo vsakdanja praksa pokazala, če bo ameriškemu gospodarstvu uspelo, da obdrži svojo sedanjo raven, ali pa se bo tudi v ZDA začela recesija.
Nad vsem tem lebdi grozeča senca energetske krize. ZDA so se znašle v položaju države, ki je z industrijskega, tehnološkega in V določeni meri tudi družbenega stališča, na zelo visoki ravni. Predpogoj za njen razvoj pa je bilo v preteklosti neomejeno razpolaganje z domačimi in tujimi energetskimi viri. Ti so danes začeli usihati. Zato je predsednik Ford pozval Amerikance na varčevanje. To varčevanje naj bi šlo od zmanjšanja voženj z avtomobili, do znižanja potrošnje električnega toka v uradih, podjetjih itd. Skratka gre za politiko, ki se je po dosedanjih izkušnjah _ izvajala med vojnami. Torej nekakšna vojna politika v obdobju miru. Sredi blaginje je tudi Ameriko prizadela kriza, ki bi bila sploh nerazumljiva v normalnih razmerah.
Pozno zvečer po evropskem času je predsednik Ford nastopil na tiskovni konferenci, kjer je pred številnimi časnikarji branil svoj predlog za boj proti inflaciji. V tej zvezi je dejal, da bodo morebitni _u-krepi le blago prizadeli ameriške davkoplačevalce. Poudaril pa je, da ni hotel sprejeti ukrepov za racioni-ranje bencina.
Na tiskovni konferenci je Ford govoril tudi o raznih izgredih v Bostonu ter je pozval Amerikance naj spoštujejo zakone.
VICENZA, 9. - Karabinjerji preiskovalnega oddelka v Vicenzi so danes odkrili in zaplenili na pokopališču Velo D’Astico 38 kg razstreliva italijanske in jugoslovanske proizvodnje. Razstrelivo je bilo skrito v praznem grobu skupaj s sliko Bartolomea Montagne, enega od najbolj znanih slikarjev 16. stoletja.
12 del
na repertoarja
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pripadnice gibanja za osvoboditev ženske vztrajno nadaljujejo osvajanje še zadnjih barikah moških predpravic: slika kaže ljubko Marilyn Maretta med «spopadom* z gasilskimi škornji
scenske postavitve drugih gledališč. Zagotovilo si je tudi eno absolutno novost.
S Puccinijevim Triptihom se bo gledališče poklonilo skladateljevemu spominu ob 50-letnici njegove smrti. Režija je zaupana Giancarlu Menottiju, dirigiral bo Giacomo Zani. Med znanimi pevci naj omenimo Alda Bottiona, Navio Mario Gol-taro, Eleno Mauti Nanziato in Alberta Rinaldija.
Druga na sporedu bo Donizettijeva komična opera «Liubavni napoj» (L’elisir d'amore) z dirigentom Oli-vierom De Fabrittisom in v režiji Tržačanke Marte Lantieri. V vlogi Dulcamare bo nastopil sloviti basist Paolo Washington.
Oliviero De Fabrittis bo dirigiral tudi naslednjo Verdijevo opero «I due Foscari», v kateri se bo tržaškemu občinstvu po lanskem izrednem uspehu ponovno predstavil tržaški basist Piero Cappuccini.
Gianfranco Masini bo dirigiral o-pero Francesca Cilee <rAdriana Le-couvreur*, v kateri bo naslovno vlogo pela po splošni oceni trenutno najboljša sopranistka na svetu Španka Montserrat Caballé. Ob njej bosta nastopila še španski tenorist Jose Carreras in mladi furlanski pevec Ferruccio Furlanetto, ki se je uveljavil na koncertu v okviru «Alpe - Adrija» v Vidmu.
Izvedbo Čajkovskega opere «Evgenij Onjeqin» so zaupali jugoslovanski trojki: (irigentu Oskarju Dano-nu, režiserju Mladenu Sabliču in scenografu Miomiru Deniču. Naslovno vlogo bo pel Grk Costas Paska* lis, vlogo Tatjane Josella Ligi in Olge Bruna Baglioni.
Enodejansko absolutno novost Luciana Chaillyja «Sogno (ma forse no)» po Pirandellovi komediji, bo dirigiral Nino Sanzogno. Isti dirigent bo vodil tudi orkester gledališča Verdi pri nastopu baletnega zbora «Gran Teatro del Liceo» iz Barcelone z De Fallovim baletom «Trirogelniks (El sombrero de tres picos).
Wagnerjevega «Parsifala» z nastopom nemških pevcev v glavnih vlogah, bo dirigiral v Trstu že poznani Georges Sebastian.
V Verdijevem «Falstaffu» pod vodstvom dirigenta Bruna Bartolettija bo nastopil v glavni vlogi angleški basist Peter Glossop.
Za celovečerni balet si je vodstvo gledali * zagotovilo nastop ansambla «Grand Theatre» iz Ženeve, ki bo izvajal balete na glasbo Stra-winskega, Hindemitha, Čajkovskega in Bizeta.
Smareglievo opero «La Falena» po legendi Silvia Benca, bo dirigiral Gianandrea Gavazzeni. Peli bodo Leyla Gencer, Rita Lantieri in mladi Tržačan Aurio Tomicich.
Bruno Bartoletti bo dirigiral tudi Puccinijevo opero «Manon Lescaut» bolgarsko sopranistko Raino Ka-baivansko v naslovni vlogi.
Za zaključek sezone v aprilu prihodnjega leta bomo gledali znano Straussovo komično opero «Kavalir z rožo» pod taktirko Dietfrieda Berneta in s celo vrsto odličnih dunajskih pevcev v glavnih vlogah.