F. PALNAK:
Pomladni prvenci.
;       Trobentice trobijo.
I    I   /^l^   / / ar *"ez n0^ se Je sPrav'' sPa* s*ar' sever> Pa se Je zbudil
('^KsTi^^     topli jug.   Začel je pihati, da je stokala vsa zemlja,
X^^-~-^.,--"     in snežne kepe, ki so še ležale na odsojnih krajih, so
rf^    ~^\\      se zasolzile. Niso bile grenke te solzice: nOj, sestrica-
\ ~    """    \\     kapljica!   Kam?   Počakaj, še več nas je tukaj;   po-
^** J^^/   j \    igrajmo se spotoma, ko poletimo v dolino!"   In po-
V      /             |   igrale  so  se  sestrice-kapljice,  bežale   so  v  dolino,
l    -^KII^   J   1   vedno hitreje, vedno hitreje, nazadnje pa so se pre-
'                          *~^-^ kucnile v jarek,  kjer je  dremala vodica  pod  tanko
skorjico.  Prekucnile so se,  pa zopet poskočile, predrle skorjico ter zbudile
vodico - zaspanko.    Narahlo  se  je   zazibala,   ko   pa   je  spoznala   sestrice-
kapljice, se je nasmejala in v glasnem pripovedovanju in žuborenju je hitela
z njimi naprej ...
To se je zgodilo kar čez noč. Zjutraj pa se je smejaio solnce na nebu: smejalo se je debelemu jugu, ki je napihoval lica in pihal na vso moč; smejalo se je kepam, ki so se mu hotele skrivati in so se še vedno solzile v senci; videlo se je, da bo skoraj konec joka; smejalo se je sestricam-kapljicam, ki so hitele dalje ter mu pomežikovale z demantnimi očesci. .. Smejalo se je solnce in z nasmeškom poljubilo vso zemljo.
—«,    75   • —
Počila je zemljica, in iz male razpokice so se vzdignili mali na robeh noter zaviti lističi: eden, dva, še več skupaj. Solnce se smeje tudi njim, in listki si hočejo ogledati la čudež: solnce, o katerem je bilo šepetanje pri korenini-materi, ki je živela leta in leta v zemlji. Pogledajo, pa se raz-grnejo, da napravijo prostor še bratcu, ki ga vsi tako ljubijo in varujejo tesno v sredini. Komaj mu napravijo prostor, in glejte ga bratca! Više se dvigne od vseh pa odpre svoje male pesti. Kakor jih odpre, pa se mu rode iz njih drobni rumeni obrazki s širokimi usteci — male hčerke, ki trobijo... trobijo tja v božji svet...                                                     .
Pozdravljena, trobentica! . . .
Zopet se je zasmejalo solnce, ki je slišalo te glasove, pa je v sreči poljubilo te prve mlade hčerke. Prihitel je jug ter jih pobožal po rumenih glavicah, ki so trobile . .. Zeleni bratci pa so se iztezali kvišku, da vidijo ta čudež, a niso dospeli do vrha. Odebelili so se, ko so se napolnili s so-kovi, ki so jih pošiljali materi-korenini, da ni zmanjkalo za bratčeve hčerke sladkosti, ki so jih imele tako rade.                                                                i
Tako se je zgodilo tisti dan zgoraj na prisoju, da so vzklile trobentice iz zemlje.