Kmečka Irgovina Trgovina s sadjem Cen« Na aamapomoči osnovana akcija sadjarj«v v Slov. goricah je že doživela velik moralen uspeh. Prej, preden so ae sadjarji arganizirali, so aadni meaetarji v oddaljenejših krajih po Slovenskih gorieah in drugod plačevali sadje po 1.50 din, ponekod celo po 1.25 din za 1 kg pri tako zvanih kupčijah na zeleno. Ko je pa organizacija stopila dne 29. julija v delovanje, je cena jabolk takoj poskočila na 2 din, dne 30. julija pa že celo na 2.20 din za 1 kg. Sedanja cena jabolk je 2.25 din, postavljeno na mesto, kamor lahko pride avtomobil ksvozničarja, prištevši še 8% kupne cene, ki gre za kritje stroškov organizacije. Ta cena bo stalna do konca meseca, vsaj nižja ne bo, kakor kažejo okoliščine. Poročilo pisarne Sadjarska informacijska pisarna Kmetijake zbornice v Mariboru, tel. 24-85, v Vrbanovi 33, Jti je jedro vse organizacije, je že dobila ponudbe trgovcev \z južndh krajev za franko vagon 2.40 din 1 kg. Rafrunajoč atroške nakladanja in prevoza je pa ta cena nižja, kot pa ponudbe domačih trgovcev po 2.25 dtn za 1 kg na licu mesta. Razni domači in tuj trgovci se že kaj pridno po večkrat na dan obračajo na vodstvo pisarne za pomoč pri nakupu aadja. Vodstvo piaarne ima že torej med trgovci lepo izbiro, da lahko pošlje »adjarjem ree najboljšega kupca. Nekateri trgovci se pa na vodstvo pisacne pritožujejo, poudarjajoC, da ne bodo nič zaslužili. To pa nifi ne de, toodo pa kmetje za aadje več dobili. Ovire v delovanju pisarne Iz povedanega je razvidno, kako velik pomen ima pisarna a avojo organizacijo za povzdigo cene jabolk. Zato je v korist kmetov aamih, da ne ovirajo dela pisarne. Zgodi ae, da organizacija javi pisarnl, koliko ima jabolk, pisarna pošlje na lice mesta najboljšega kupca, a ko ta pride tja, so kmetje jabolka že prodali. S takim ravnanjem kmetje sami aebi Izpodbijajo cene in uničujejo svoje lastno delo. če kmet potom krajevnega odbora javi pisarni, koliko ima sadja, se a tem že obveže. da aadje hrani za tistega kupca, ki mu ga pošlje pisarna. ter ga ne sme pod nobenim pogojem prej prodati. Le tako bo mogoče nadaljevati delo za odpravo nezdravih razmer v sadni trgovini in izvesti orgamzacijo do popolnosti. V nasprotnem primeru je pa ves trud zaman. Skladišča za izvoz sadja V Italijo je odpotovala posebna komisija strokovnjakov, da prouči vprašanje skladišč in hladilnic za aadje, ki so vzorno organizirane v severni Italiji. (Glej popis takega zavoda v avguatovi številki »Kmečkega dela«!) Naša država  namreč namerava na podlagi desetletnega načrta za pospeševanje našega sadjarstva zgraditi skladišča in hladilnice za sadje, kar je tudi v zvezi 7. nedavno uredbo o silosih. Po tej anketi bo aklenjeno dokončno, po kakšnem sistemu se bodo zgradila akladišča in hladilnice za sadje v naši državi. Kakor znano, se proučuje, da se zgradi tako veliko skladišče v Mariboru, ki bo stalo pet milijonov dinarjev. Hmeljarska poročila Polovična vožnja za obiralce hmelia je dovoljena od 1. avgusta do 30. septembra. Vsak obiralec kupi na domači odhodni postaji celo karto in rurneno železniško legltimacijo K-13, ki stane 2 din. Karto in legitimacijo obdrži ter se z njo pelje nazaj zastonj. Hmeljarska zadruga, oziroma hmeljci pa. morajo potrditi obiralcu, da je hmelj res obiral. NajviiVe cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboijšega hmelja, so bile: Nemčija za dom 48 din, za izvoz 11 din; Anglija (Golding) 47 din; čoškoslovaška: žatec 23 clin, Ustek 15 din; Jugoslavija: savinjski 22 din, vojvodinski 4 din; Francija: alzaški 18 dui; Amerika: Oregon 16 din, že zacarinjen inozemski 52 din; Poli?ka: volinjski 14 din; Belgija: Poperinghe 13 din. Konferenca o izvozu živuie na Reko V zadnjem »Slov. gospodarju« smo že poročali o novem načrtu, ki so ga predložili Italijani za uvoz živine iz Jugoslavije. Vsa živina naj bi se izvažala samo na sejme na Reki, kjer bi jo prevzemali italijanski uvoEniki. V četrtek, 5. avgusta, ae je začela. na Reki konferenca med -za- stopniki nasega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in italijanakimi oblastmi o organizaciji prodaje naše živine na reškem trgu. Konferenca bo trajala več dni. Slinavka otežuje izvoz živine Avstrijsko kmetijsko ministralvo je zaradi širjenja alinavke na gobcih in parkljih v nasi državi razsirilo prepoved uvoza prašičev in prežvekovalcev, in sicer živih kakor tudi njihovih delov, surovin in proizvodov iz raznih okrajev donavske, savske in dravake banovine. Iz dravske banovine ae prepoved uvoza v Avatrijo nanaša na dolnjelendavski, ljutomerski in aoboški okraj. Tudi Češkoslovaška je prepovedala uvoz živine, živalskih surovin in raznih predmetov, s katerimi ae more prenašati okuženje. Prepoved ae nanasa tudi na razne okraje donavske in aavske banovine, slovenskih okrajev se prepoved še ne tiče. Goveja živina Slinavka, ki je zatrla vso trgovino z živino na Hrvaškem, je zaCela groziti tudi naaim krajem. V nekaterih okrajih, ki mejijo na Hrvaško, ae je žal že pojaviJa. Zaradi tega zastaja trgovina z živtno, ker ao ponekod sejmi že ukinjeni. Sicer pa je sedaj promet na sejmih zelo slab in tudi cene so neprimerne, tako da si kmetje dobro premislijo, preden prodajo živino. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Ptiij: voli 5.50. 5 in 4.60 din, teliee 5.50, 4.50 in 3.50 din, krave 5, 3.50 in 2.70 din, teleta 6 in 5 din. — Slov. Konjice: voli 4.25 in 3.75 din, telice 4.50, 4 in 3.50 din, krave 4, 3.50 in 3 din, teleta 5 in 4.50 din. — Kranj: voli 6.25, 6 in 5.25 din, telice 6, 5.50 in 5 dian, krave 5.50, 5 in 4.50 din, teleta 8 in 7 din. — Lemlava: biki 4 din, talice 5 in 4—4.50 din, krave 3 in 2 din, teleta 4—4.50 din. — Litija: voli 5.50, 5 m 4.50 dln, telice 5, 4.50 in 4 din, krave 4 in 3.50 din teleta 6 in 5.50 din. Takse na izvoz prašičev v Avstrijo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sklenil, da ponovno vpelje takso na izvoz prašičev v bivšo Avstrijo. Ta taksa bi znasala 100 din za komad, oziroma 4500 din za vagon. S tem bi bil seveda skrčen zaslužek izvozniftarjev. Že Iansko leto je bila uvedena ta taksa, bila pa je koncern leta zaradi velikega padca cen na avstrijskem trgu in dviga cen prašičev v naši državi ukinjena. Z uvedbo izvozne takse bodo seveda zelo prizadeti izvozniki prašičev. Trgovina s svinjami Na mariborskem aejmu so bili mladi praaci 5—6 tednov stari po 90 do 120 din komad, 7—9 tednov po 130 do 160 dln, 3—4 mesece po 180 do 240 din, 5—6 mesecev po 285 do 420 din, 8—10 mesecev po 450 do 550 din, eno leto atari po 710 do 820 din; 1 kg žive teže po 6.50 do 8 din. 1 kg mrtve teže po 8.50—11.25 din. — V Prekmurju ao pršutarji po 5—6 din, v Posavju po 6—7 din, na Gorenjskem (Kranj) pršutarji po 9 din, špeharji po 10 din 1 kg, mladi pujaki 7—8 tednov stari po 140 do 210 din komad. Cene svinjam ao nekoliko naaadovale. Surove kože, ovčja vo!na Goveje surove kože ao po 7—9 din, teleCje po 10 din, svinjske pa po 6 din 1 kg\ Cena kožarn ee noCe popraviti, dasi je na svetovnem trgu dosti višja, kar je znak, da so jo pri nas poti&nili navzdol aamo špekulanti. — Neoprana ovčja volna se prodaja po 24—26 din, oprana pa po 32 do 36 din za 1 kg.