Uff Lüin. številka 156. V LiuMjoni, v torek 14. Julija 19ZS. Cena Din 1*50 sfaafa vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-roru. — insera ni davek posebej. — „Slovanski Narod1' velja letno v Jujrosltviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravntstvo: Enatlova ulica štev. 5« pritličje. — Telefon štev. 3G4. Uredništvo: Bnaflova ulica št. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34. W PoStnina plačana v gotovini. Kakšen naj bo sporazum ? Situacija, ki je nastala v naši državi po prvem oficijelnem sestanku radi* kalnih in radičevskih delegatov za po« gajanja, sicer še ni povsem razčiščena, vendar pa se že kažejo obrisi novega notranjepolitičnega življenja. Protokol pogajanj z vsemi spremembami in po* pravki od strani ministrskega predsed* nlka Pašiča je podpisan in za danes popoldne je napovedan sestanek za* stopnikov obeh strank, ki naj bi konč* no redigirali in odobrili sporazum. Dru* gemu ustavnemu faktorju ie baje že poslana na vpogled lista nove vlade, ki DO imenovana po verzijah iz Beogradu v sredo ali četrtek. S tem bi bila faza pogajanj zaključena in naša notranja politika bi krenila v drugo smer. Po* sebnost zaključenih pogajanj je bila v tem, da je ostala javnost ves čas brez zanesljivih informacij, da niti z radi* kalne, niti z radičevske strani nismo imeli točnih poročil zlasti o garancijah, da se bo program zasnovanega sporaz« uma zanesljivo realiziral. Zato je tudi težko govoriti o sporazumu kot takem in predvidevati vse posledice, ki jih bo Imela ta formalna rešitev nesrečnega Srbskoshrvatskega spora. Pogajanja je začela in vodila na iz= rečno željo samih radičevcev radikalna stranka. Ključ k rešitvi tega eminentno važnega notranjepolitičnega problema je imel ves čas v rokah ministrski pred* sednik Pašič sam, ki mu je bila pover* jena usoda države po ponesrečenem eksperimentu z Davidovicevo vlado «reda miru in zakonitosti© pod pogo* jem da sklene pakt z voditeljem samo* stojno*demokratske stranke Svetozar* jem Pribičevičem. Kralj, kakor tudi vsi drugi trezni politični krogi so bili ta* krat prepričani, da brez energične, če treba tudi brezobzirne akcije proti raz* diralnim elementom, proti grobarjem našega edinatva, ni izhoda iz kritične? ga položaja, kamor je bila spravila državo famozna opozicij onaln a kom* binacija, — To akcijo je poveril drugi ustavni faktor vladi Narodnega bloka v osebi njegovih voditeljev Nikole Pa šiča in Svetozara Pribičeviča kot dveh preizkušenih državnikov, ki sta brez večjih notranjih perrurbacij v polni meri tudi rešila to težko nalogo. Pod vlado Narodnega bloka je kre* nila država na normalno pot konsoli* dacije in splošnega okrevanja. Samo zagrizeni poklicni opozicijonalci si upa* jo danes ugovarjati nepobitnemu dej* stvu, da so se razmere v državi pod vla* do Narodnega bloka temeljito preokre* nile in smo beležili na vseh poljih jav* nega življenja začetek nove dobe dela, reda in uspehov. Nesporno je, da ima SDS glavno zaslugo za konsolidacijo naših notranje*poIitičnih prilik. Zato se nam zdi tem bolj čudno, da ves čas pogajanj in tudi zdaj ko je sporazum že dosežen, oficijelni krogi niso pola* gali na pritegnitev SDS k kooperaciji za nadaljevanje politike Narodnega bloka tiste važnosti, ki bi bila v držav: nem interesu, zlasti z ozirom na štabi* nem interesu, zlasti z ozirom na stabi= lizacijo nacijonalne politike neobhods no potrebna. Nam se zdi, da še ni na« počil čas, ko bi bilo mogoče zrahljati vajeti državne politike in dati svobod* ne roke elementom, ki komaj čakajo, da bi mogli zopet nemoteno rovariti proti državni avtoriteti in proti držav* nemu in narodnemu edinstvu. Iz tega načelnega vidika moramo presojati se* danji položaj in ne oziraje se ne na desno ne na levo povsem objektivno ugotoviti, da bi bila usodna pogreška, ako bi bila SDS izključena iz posred* nega ali neposrednega sodelovanja v novi vladi. Radičevci so baje na celi črti kapi= tulirali in popustili celo v načelnih toč* kah svojega programa. Zato ni nobe* nega pravega razloga, da bi ostala do* sedanja politična kombinacija kot naj* močnejši in najsposobnejši politični či* nitielj v državi okrnjena zdaj, ko je bila njena definitivna in končna zrna* ga zajamčena. Tu ne govore morebitni strankarski in osebni interesi, nego uvi* devnost in zdrava pamet, ki zahteva skrajno previdnost in državniško mo* drost odločujočih činiteljev. Radičevo razdiralno delo na Hrvatskem tudi s formalnim sporazumom med Srbi in Hrvati še ni likvidirano in Beogradu se kaj lahko pripeti, da odpre vrata tro* janskemu konju, ki bi definitivno upro* pastil vse dosedanje lepe uspehe Na* rodnega bloka. Že zdaj se čujejo srbski in tudi prečanski glasovi, ki svare radi* kalno stranko pred usodnimi posledi* cami kakršnihkoli koncesij radičevcem ^a račun politike Narodnega bloka in tegove kompaktnosti. Posledice spo* /uma izven precizno začrtane polh Vlada RR na oidikn Nova vlada se imenuje v četrtek? — Razpoloženje v radikalnih krogih« — Kraljev prihod v Beograd« — Zagreb, IS. Jurija (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo Iz Beograda pod naslovi: Nova vlada co sestavi v četrtek, sporazum bo sprejet v radikalnem klubu. opo. ziclja obsoja postopanje Pavla Radica , kratko sKuacljsko poročilo, v katerem mod drugim glede samostojnih demokratov navajajo, da so začeli po sobotni konferenci Svetozara Pribičeviča z ministrskim predsednikom NIkolo Pašičera računati z novim! pr-Ilkami. V zvezi e tem je bila tudi včeraj od 11. do 13. v prosvetnem ministrstvu konferenca samostojno - demokratskih poslan, cev, na kateri je Svetozar Prihičevič podal poročilo o politični sltaclji in o nadaljni taktiki samostojnih demokratov. Svetozar Pribičevič je bil ves dan v svojem kabinetu ter je večkrat konferiral s Člani demokratske stranke, od 17. do IS. z miT>i="troT3 za sume in rudnike dr. žerjavom. — Beograd, IS. julija (Izv.) Politična situacija ee sedaj razvija v smeri sestave vlade RR. Včeraj od 11. do 13. je bila konferenca samostojnih demokratov Svetozar P r f b 1 č e v i č Je poročaj o situaciji ter omenil, da g. Paš'6 doslej še nI podpisat aranfmana z radičevci. Z ozirom na novo ustvarjeno situacijo so krogi samostojno. demokrat«ke stranke optimistični. S pokrajine prihajajo poročila, ki odobravajo taktiko samostojnih demokratov. Samostojni demokratje ne podajo sami za sebe demr^o kot minifltri. marveč store to takrat, ko ^>e fmitivrio odstop; vlada Narodnega bloka. — Beograd. 13. julija (Izv.) Značilna je okolnost. da nekateri srbijanski krog« nikakor ne morejo verjeti, zapuste radikali samostojne demokrate in razbijejo Narodni blok. Ce ae to zgodi, smatrajo to za nemoralno in nepošteno. Nikakor ni mogoče, da se opusti politika Narodnega bloka In da radikali zapusto Svetorara FriMčevl. ča. V tem ozlru so značilni članki ^Balkana«, ki je znan kot organ prečansk.h Srbov. »Balkatn« je že v včerajšnjem političnem članku pričel ostro kampanjo proti onim radikalom. Isi skušajo doseči sporazum z ra-dičevei in to svojo borbo danes nadaljuj*?. vBalkan* obtožuje radikal©, da prevzema Mlada re radikalna stranka na sebe zli odij za slučaj razbitja Narodnega bloka. Opominja radikale, naj v politiki ohranijo ona načela, za kater* so se vedno borili m naj ostanejo zvesti politiki Narodnega bloka. Opozarja tudi na eventuelnostl in zle posledice, ki jih lahko prinese vlada RR za narodno-radi-kalno stranko, ker Stjepan Kadič nj neumen človek in bo vedno vposteval primer s samostojnimi demokrati- Darmes »Balk..n« odločno nastopa proti temu, da bi se razbil Narodni blok. Ako bi Narodni blok pri vclitvali propadel, bi Stjeoan Radič ne iskal prijateljstva z radikali, marveč bi jih no. usm.ljeno pregavjal. Ako hI Svetozar Prföl Če vič os -.aše nadalje ca strani (.gube Da vldoviča, M Stjepan Radič ne zahteval, da ga davidevičevci izključijo, prepričan, da sam lahko ž njim sodeluje. Priznati je treba Svetozaru Pribičeviru. da je v.** dno bil odločen boree državnegn in narodnega ttdln-stva m da ni nikdar krenil na sira ln Stjepan Radič? Boro malo znamo danes, če so radičevci prijatelji nase države. Njih de lovanje nam daje negativno potrditev. Vodja ra-dicevcev sedi se-iaj v zapom kot ve-leirdajnik, obtežen r»o '.stih. zakonih, ki i jih radičevci sedaj priznali ^Balkaru kon-statira popolno neiskrenost radičevcev ln opozarja vodülna radikalne kroge, da pre vzemajo na sebe težko odgovornost, ko z radičevci sestavljajo vlado RR. Opozarja na težko razočaranje, ki bo nastalo med srbskim delom našega naroda po sestavi vlade RR v Bosni in Hercegovini, v Vojvodini in na Hrvatskem. Dvomi, da bi mogel kak mnifest vlade RR napraviti dober vtis. Svetozar Pribičevič namerava v imenu svoje stranke podati na narod posebno deklaracijo. »Balkan* nudalje danes objavlja izjavo uglednega samostojnega demokrata, ki naglasa: Ml smo z radikal! sklenili častno In jasno pogodbo. Mirno sedal čakamo na nadaljni razvoj. Ml sam! nečerao frst^olti Iz v'ade In čakamo, da nas vržejo. Upamo, da radikali tega ne morejo storiti, ker bi bilo tako postopanje nemoralno in nepošteno, kakor je to izjavil sam Ni-kola Pa?ič g. Svelogarfn Pribičeviču. zakonitosti Sporazum med radikali in radičevci. — Odločitev glede sporazuma daces rjo^oHre. — Kombinaciiie iz Zagreba. — Beosrad, 13. julija. (Izv.) Včeraj so se sestali radikalni In radičevski delegati. Min. predsednik Pašič je zahteval k sporazumu gotove spremembe. Na popoldanskem sestanku delegatov so bile te spremembe sprejete. Podpisan je bil nato zapisnik o sporazumu. Ljuba Živkovič je ta zapisnik nato prinesel g. Pašiču, ki ga je pregledal ln proučil ter predloži sporazum na današnji popoldanski seji radikalnega kluba v definitivno odobrenje. Za popoldne je sklicana seja HSS, ki ima tudi zavzeti končno stališče k sporazumu fn sestavi vlade RR. Včeraj je popoldne ponovno NIkola Pašič konferiral z ministrom dr. Žerjavom. Zastopniki HZ napovedujejo izstop Iz parlamentarnega kluba HSS. Zajedničarji obenem Izjavljajo, da prično najostrejšo opozicijo proti vladi RR. Na drugi strani radičevci sami nameravajo izključiti zajed-ničarje Iz kluba, ker so te nočejo držati klubske discipline. »Politika« javlja iz Zagreba, da ie pričakovati de misijo sedanje vlade najpozneje v sredo Lista nove vlade je že sestavljena. Nova vlada se predsta- vi skupščini v četrtek. Največ zaslug za sestavo vlade RR pripisujejo informirani krogi kralju in smatrajo, da je s tem definitivno rešeno srbohrvatsko vprašanje. Kralj prispe v Begorad baje jutri. V skupščinskem predsedstvu se odstopi radičevcem: eno podpredsedniško in 2 tajniški mesti. Ta mesta se šele radičevcem odstopijo v jeseni. Sporazum med radikali In radičevci temelji na načelih vidovdanske ustave ln obstoječih zakonov. Nova vlada RR., ki so jo radičevci krstili z »vlado reda in zakonitosti«, izvede tudi volitve v oblastne skupščine. Na Hrvatskem se imajo izvršiti temeljita premeščenja uradništva, slede tudi imenovanja velikih županov za Hrvatsko in Slavonijo. Glede deklaracije vlade RR še ni ničesar gotovega. Mogoče jo vlada prečita na jesenskem zasedanju. Obveščeni krogi dalje trde, da je ministrski predsednik Pašič sprejel predlog, da se Stjepan Radič izpusti iz preiskovalnega zapora. V nervoznem pričakovanju nove vlade Spor med radičevci *n zajedničarji. — Položaj samostojnih demokratov dober! — Seja radikalnega kluba za popoldne še ni določena. — Nezadovoljnost nekaterih radikalov z vlado R - R. — Beograd, 13. julija. (Izv. Ob 13.) Danes dopoldne je zavladala v vseh političnih krogih velika nervoznost. Vsi parlamentarci naravno pričakujejo trenotka, ko odstopi sedanja vlada in se pojavi nova vladina kombinacija RR, ki ne vživa v radikalnih krogih popolnega zaupanja. Danes so se tike Narodnega bloka bi bile za državo in njeno bodočnost naravnost pogub* ne. Sporazum bi bil le nekaka strankar« ska kravja kupčija, ki bi kmalu ustva* ril političen kaos brez izgleda za mož* nost reparacije. Tak sporazum bi uničil tudi NRS, kaor je uničila radičevščina Davidoviča. Vsaka strankarska kupčU ja, sklenjena na račun jugoslovenske misli, vsaka najmanjša koncesija potuk= njenemu separatizmu bi pomenila za* četek konca uniiaristične Jugoslavije. razširile že vesti, da sta ministra Marko Gjuričič in Uzunovic že odstopila. Te vesti so bile netočne, kakor je to potrdil Marko Gjuričič, češ da nima povoda za odstop. V splošnem vlada povsod še velika negotovost, zlasti, kar se tiče sestave nove vla-vredni, A team boljši v prvem polčasu, B team v drugem. Igralo se je na ob"-h straneh z mnogo volje in elanom, pnrna-ijkanje tehnike pa je bilo obojestransko opažati. Sodil je g. Vodišek. Damska štafeta 4X60: 1. Ceškoslo-vaška (Havličkova, Prokeševa, Olmercva in Smolova) v 40 in ena petinka s*k — nov svetovni rekord. 2. Jugoslavija (Gre-gorinova, Bernikova, Omanova, Šantlova). Boj je bil zelo oster in je Jugoslavija vodila do zadnje predaje, kjer je Svitlova dobila 3 metre naskoka, ni pa m^g'a vzdržati napram silni sprinterici Smolovi, ki je v e:e* gantnem stilu rezala cilj. Hazena Praga - Ljubljana 10:3 (6:1) Nato se je vršila hazena i2k:.ia med reprezentancama Prage in Ljüb'ja'ie, ki je končala z zasluženo zmago P "a g? v raz« merju 10:3. Pražanke so bile rasSm da'ekc nadomčne ,tako v startu na 2o?">, v pre-igravanju, dodajanju in streljanju na fcoal. Vsi goali so bili razantni. neubranljivi streli. Poleg tega so bile Cehinje fizično našim silno nadmočne in so to precej izrabile. Naše Šibke igralke mestoma nikakor niso mogle do žoge, še manj do strela. Pri Cehinjah so bile dobre vse Igralke posebno so se odražale vratarica ".ida liav-ličkova, ki je lovila dolge in nizke strele, branilka in srednja napadalka fenasrovs Naše igralke so delale kakor so vi-)g>t ir. znale, borile so se izredno po€rtvf»va,*io vendar Cehinj niso dosegle. Sprva je Paša družina igrala zelo lepo, zlasii napad, Knre-rega je uspešno vodila Petričeva. Ta je dala tudi v prvem polčasu edini gol. Obramba in krilci so imeli težko delo, požrtvovalna sta igrali Vidrova in Omanova, šibka in mala Petanova, ki je morala kasneje .'^menjati z Bernikovo, se napram »nočiim Pra-žankam nikakor ni mogla uvsljav.ti. Prv; polčas je končal s 6:1 za gosre. Videlo se je takoj, da bo Ljublana doživela hud poraz. V drugem polčasu pa je Ljubljana ojačala svoj team z Zag--.*bča-.Ka-ma: Tomljenovičevo v napadu, *ratar'.-o pa je zamenjala Gršetičeva. Obe *.e !ve -.*d ;č-ni igralki sta mnogo priponi>sf;l, da je Ljubljana odnesla tako časten rezn'.tat. Kc-ka Tomljenovičeva je res igralka cdiifnc kvalitete, lahko se reče, da |e bua najboljša na polju; zabila je tri gole za Lluotja-o, od katerih pa sodnik enega ni prignal. Gršetičeva je na svojem mestu popo.noma 7a-dovoljila in branila vse, kar se je daio. Padle, iz bližine streljane gole ni bilo vr« ga-če držati. V drugem polčasu so Cebhile zabile še pet golov, od katerih pa |e sodnik dva anuliral, tako da je končal rezuHal 10: za Prago. Sodnik g. Bosner je bil sicei malo pedanten, vendar je v ostalem sodi' zelo zadovoljivo. V pavzl se je vršil tek na 400 nt Sui-tali so Valtrič (Prim.), Rosenkranz (Hr..*:<, Zagreb) in VVeibl (Prim.) Zmagal je v krasni, izredno napeti borbi v kol o s cm finisu Valtrič v 53.6. Komaj pn! metra ?a njim Rosenkranz. Pri odhodu *e publika prirejala simpatičnim Cehinjam prisrčne ova« cije. Rezultat propagandnega lafikaailefskega mitinga Jugoslavija : Češkoslovaška ie končal z zmago Jugoslavije v razmerju 31:30 točkami. NOGOMETNE TEKME — Celje: Ilirija - Atletiki 3:2. Ilirija s 6 rezervami. — Beograd: BSK - Sašk 5:0. — Dubrovnik: flašk - Jug 8:0; Hašk i Gošk 6:1. — Wibuurg: Avstrija - Finska 8:0. — Stockholm: Švedska - Madžarska 6:2. — Varšava, HakoaH - Polonia 4:2. — Gradec: Graz - Linz 4:0. — Baden: Dol. Avstrija - Štajerska 1:1 Julijska Iirajina — »Rdeče knjige« — zaplenjene. V Gorici je izhajala zbirka političnih spisov pod imenom »Rdeče knjige«. Podprefekturi posebno ni bil všeč Janka Kralja sestavek: »Boji majhnega naroda« in poskrbela je pri vrdemski prefekturi za zaplembo. Prefekt pravi, da omenjeni spis pripoveduje na privlačen način zgodovino Irske in namiguje spretno na današnje razmere, v katerih žive baje Slovenci v Italiji, tako da se vsaja v srce čitateljev prepričanje, da Slovenci niso italijanski državljani, uživajoči v polnem obsegu svoje kulturne in politične pravice, marveč da jih drži italijanska država v neznosnih razmerah zatiranja in političnega tlačenja. Prefekt misli, da so Kraljeva izvajanja v nasprotju z resnico. Znano pa je dobro vsej javnosti, kako se v Julijski Krajini čestokrat resnica zamenja za neresnico. — Promocija. V Brnu je promovira! za inženirja agronomije g. Andrej C o k iz Lo-njerja pri Trstu. — Smrtna kosa.. V Opatiji je pred kratkim umrl g. Ivan F i a m i n, pomorski ka-petan, mož zlatega jugoslovenskega srca. eden starih borcev za pravice našega ljudstva. Pokopan je v Kastvu. Isti dan je umrl ugledni trgovec Rihard T o m a š i č, spoštovan v trgovskem svetu in velik dobrotnik domačim siromakom. V njemu je bile pravo rodno čustvovanje. Obema časten spomin! OSKAR H. 95 ($ßo%pad c ar siva Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Križarka se je ustavila samo v Gibraltarju in ie nato nadaljevala svojo pot proti Madeiri. Dne 19. novembra je dospela v pristanišče F u nehal, v mesto, ki je bilo Karlu odločeno za bivališče. Topovi portugalskih obrežnih baterij so grmeli »Car-difiu« v pozdrav. Tudi angleška križarka je izpro-žila par strelov in razobesila svoje zastave. Nato se je izvršilo izkrcanje. V pristanišču je bila zbrana tisočglava množica. Prihitela je ne toliko, da pozdravi izgnanega vladarja, kakor da napase svojo radovednost. Kljub živahnemu južnemu temperamentu prebivalstva, je bil sprejem nadvse hladen. Nobenih izrazov simpatij, nobenih izrazov sočustva, samo hladna radovednost, ki hoče napasti oči ob prihodu moža, ki je bil pred vladar enega najmočnejših cerstev na svetu. Poleg službenih oseb ni bilo nikogar, ki bi bil aošlece pozdravil. Edini pater Honem de Gouveia, Vi je bä izsoancem določen za dušnega pastirja in spovednika, je hitel dvojici nasproti in ju pozdraviL Nato ju je najprvo peljal v cerkev in nato v vilo »Viktorijo«, ki jima je bila določena za bivališče. Dvojica si je ogledala vilo in se nato poslovila od svojega spremstva. Ostala sta sama. Več tednov sta bila pod neprestanim nadzorstvom, nikoli nista mogla dati izraza svojim pravim čustvom, sedaj sta si oddahnila. Zita je zaplakala kot malo dete in se naslonila na svojega soproga. Molče je stal Karel ob oknu in nemo zrl v daljavo, kakor da bi v duši vnaprej čutil svojo usodo, kakor da bi se zavedal, da mu je usojeno zaključiti svojega življenja tek na tem otoku. Ko je tako Zita dala duška svojim čustvom in si vsaj deloma olajšala srce, se je vzravnala in zaklicala: »Ne bil bi vreden, da si knez, ako bi ti ne bila prestol in gospodstvo tvojega življenja vsebina. Kakšne načre hočeš" izvesti kot cesar v izgnanstvu?« Trpko se je nasmehnil in odvrnil: »Moji načrti so načrti rodbinskega očeta, ki mora skrbeti za ženo in deco. Za vas ostanem ostanem cesar in v vas imam državo, ki jo ne smem izgubiti!« Znova so se ii orosile oči s solzami. Cesar pa jo je prijel za roko in vzkliknil: »Majhna je naša državica in poleg tega ni niti naša last. človekoljub j") je nam posdil, da imamo vsaj streho in zatočišče. Pa kaj to! Urediti si hočemo to vilo, da se bomo vsaj dobro počutili!« Urediti, da bi se v nji dobro počutili? To je bilo težko. Vila »Viktorija« je bila zgrajena samo za letovanje v toplem podnebju in ni imela nobene peči. Po zimi, v času neprestanega deževja ni bila baš prijetno bivališče. Ni se potem čuditi, da je Karel opetovano obolel in se nj nikdar počutil baš dobro. Poleg tega je bil dalje časa sam. Zita je odpotovala na grad Hortenstein v Švici, kjer sta pred poletom na Madžarsko ostavila svojo deco. Šla je po otroke, da Jih pripelje na Madeiro. Njen povratek se je zakasnel, ker je eden izmed otnok obolel in so ga morali operirati. Z nepopisnim koprnenjem je čakal Karel na njen povratek. Končno se je vrnila. Angleški parnik »Avon« je priplul v Funchal. Na njegovem krovu je bila Žita s svojo deco. Čim se je parnik usidral, je Karel hitel na krov, da osebao pozdravi težko pričakovano svojo rodbino. Bilo je to radostno svidenje. V krogu svoje rodbine je preživel še nekaj lepih, veselih dni, polnih solnca in radosti. Nato pa so prišli žalostni časi. Ni bilo več solnca in ažurno modrega obzorja. Težki oblaki so se podili nad Madeiro in z neba je lilo, kakor da bi se odprle vse nebesne zatvornice. Ozračje je bilo težko, dušljivo, da je človek jedva mogel dihati. Že itak napeto Karlovo živčevje je prišlo popolnoma l iz ravnotežja. Postal je nenavadno tih in zamišljer. Dolge ure je zrl nemo predse in razmišljal: Kd: ve, kje so bile njegove misli? Zita ga je skušals iazvedriti. Zaman! Še globlje se je zatopil v svois misli. Mislil je na Wolkensteina, ki je svojo zvestobo plačal s smrtjo. Cesto ga je obvladal kes ot misli, kako bi se bilo vse drugače zasukalo, ako b se bil ravnal po grofovih nasvetih. Njegova kratks dveletna vlada je bila sarno ena veriga zmot in pre-greškov proti najprimitivnejšemu načinu vladanja Zaklad podaniške ljubezni ,ki mu je bil ob nastopi, vlade v izobilju na razpolago, je lahkomiselno zapravil in kopičil napako na napako, greh na greh, dokler ni v ljudstvu vdanost in ljubezen izginila in na njenem mestu zagospodovala mržnja. In vendar je imel dobro voljo! Toda nedostajalo mu je mogočne energije, ki bi voljo spremenila v dejanje. Tc je bila njegova tragična krivda. In ta njegova krivda ga je spravila ob knono in državo. V takšne misli in spomine se je utapljal. Kakoi senca je taval okrog in njegov nastop je bil ne gotov, kakor da bi neprestano samo sanjal. Ponuč ni mogel spati. Blagodejni in blagotvorni sen je bil pri njem redek gost. In kadar je prišel vendarle k njemu v posete, so ga mučile težke sanje. Zato je hiral in Dešal od dneva do dneva, predvsem duši, a nič mani tudi na telesu..* S rv. 156 »SLOVENSKI NAROD« One 14. julija 19ZÖ. Stran S. fef**m*2 ifliMtf-BMlMbt ImmII * vMml zakonitimi predpisi, nakazili o vporabi, določili o tari in pošto-nOVI jUSOSIOVanSKI CarinSKI larll pamu pH carinjenju, wo strani obsega. Je Iziel. Naprodaj pri schkolka (kompletna izdaja, zaloga Pillischer in StanišiC, Novi Sad). anonCna ckspeoicma, novi sad, futoski rut 2. === 2345 Dnevne vesti. P Liabiianu dne 13 /a/Z/a /92o\ — Praznovanje francoskega državnega Praznika. Jutri dne 14. julija praznuje francoska republika svoj državni praznik. Naš narod, kateremu je bil in je hrabri in mogočni francoski narod v najtežjih prilikah najboljši in najzve-stejši prijatelj in sobojevnik, praznuje ta praznik ž njim ter se raduje mogočnega poleta francoskega dela in duha. Ta svoja bratska čustva Da uveljavimo ta dan najlepše s tem, da prispevamo vsak po svojih močeh darove v prid »spomeniku hvaležnosti Francoski«, ki se ima po plemeniti zamisli beograd-skega glavnega odbora postaviti v Beogradu Nabrani prispevki naj se blagovolijo do 20. julija poslati velikemu županu ljubljanske oblasti (ravnateljstvo pomožnih uradov). — Vojni minister na Bledu. Včeraj opordne je prispe! na Bled minister vojne in mornarice general Dušan Trifunovid. Kralj ga je takoj sprejel v daljši avdijencL Vojni minister se verjetno že danes povrne v Beograd. — Odlikovanja v naši vojski. Odlikovani so: z redom belega orla IV. stop., kapetan fregate Bernard Jeločnik, z redom sv. Save V. stop. pen. podpolk. Karel Dolenc in Zvonimir H a g 1 j a n ter pehotni majorji Alfred Si me k, Karel Potočnik, Stefan K r č m a r in artiL major Bogomil A r m i č. — Iz državne službe. Odpuščen je iz državne službe carinik Fran M i k 1 a v -čič; premeščena sta davčni oficijal Fran Bo] i iz Velikih Lašč v Prevalje in davčni oficijal Fran Roman iz Prevali v Vel. Lašče; za carinika v Mariboru je imenovan carinik v pokoju Milivoje Radmanovič. — V naše državljanstvo je sprejetih več ruskih emigrantov, med njimi geometer okrožnega urada v Mariboru Evgenij Ivanov, privatni uslužbenec v Murski Soboti Igor Rusanov in kontr aktualni vojaški zdravnik v Mariboru dr. Dimitrij Vrši-tia. — Opomin železničarjem. Prometno ministrstvo je opozorilo generalno ravnateljstvo železnic, da se vede osobje z malimi izjemami napram občinstvu zelo nekorektno. Zato zahteva ministrstvo od po-edinih ravnateljstev, naj opozore podrejeno osobje na red in uljudnost napram potnikom, če pa to ne bi pomagalo, naj do-rične disciplinarno kaznujejo. — Olajšave za dijake. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri imajo dijaki, ki potujejo v skupinah najmanj po 5, četrtinsko vožnjo po železnicah samo na podlagi potrdila, ki ga izda dotično ravnateljstvo, ne pa na podlagi legitimacije šolske uprave, kakor je bilo doslej. — Himen. G. Janko Modrijan, trgovec v Ljubljani, se je poročil z gospodično Eeleonoro F a n t i n ij e v o, hčerko g. Edvarda Fantinija, trgovca-zastop-nika in posestnika v Ljubljani Pod Rožnikom. Bilo srečno. — Iz Mošenj pri Brezjah nam pišejo: Včeraj so se vršile pri nas občinske volitve. Zmagali so klerikalci in sicer na prav premeten način. Postavili so mesto ene liste, kakor je to navada in pošteno, kar tri in sicer, da ustrežejo Brezjanom, so postavni eno listo za Brezje in da zadovoljijo vas Mošnje, posebno listo tudi za Mošnje. Ker pa je v občini nekaj delavstva, so tudi za te določili posebne kandidate. Pa vse to bi jim ne bilo nič koristilo, ako bi se ne bil v volitve vmešaval znani samostoj-než Ažman, podomače Medved, ki je s svojim godrnjanjem povzročil nebroj prepirov med naprednjaki in s tem usodno škodoval napredni stvari. Za tako »probuJanje* kmetov se lepo zahvaljujemo. — Francoski praznik In beogradskl listi. Zastopniki beogradskih listov so na posebnem sestanku sklenili, da povišajo 14. t. m. na irancoski državni praznik cene listom za 50 %. Povišek 50 % je namenjen kot prispevek za spomenik zahvalnosti Jugoslavije. — Planinski dom na Mirni gori. Pišejo ?:am: Težka finančna kriza se kaže na vseb koncih tik pred izvršitvijo. Planinska tombola, na katero so se polagali mnogi upi, se je končala z nepovoljnim uspehom. Da pa se vendarle spravi pred zimo stavba pod streho, se je odločilo nekaj požrtvovalnih gospodov in dam, gojencev dramske Šole, da prirede po Sloveniji turnejo v korist gradbenega fonda, V sredo 15. t. m. rastopfio v Lftrji, nato v Zagorju, Trbovljah *. dr. Slavno občinstvo vljudno prosimo, da gre Igralcem na roko. — Smrtna kosa. Včeraj je po kratki bolezni umrl v Podsmreki g. Fran K o d e-1 a, trgovec in posestnik. Dosegel je starost 67 let. Pokojnik je bil znana oseba v v-si ljubljanski okolici. Bil je umen gospodar in vešč trgovec. Užival je splošen ugled in spoštovanje. Mož stare korenine je bil odločen narodnjak izrazito naprednega mišljenja. Svoje strankarske dolžnosti je rad in požrtvovalno Izvrševal. V narodnem in naprednem duhu je vzojll tudi vso svojo rodbino. Njegova smrt pomenja za Pod-smreko težak udarec. Pogreb bo v torek 14. t. m. ob 16. na pokopališče na Vfču. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin, njegovi rodbini naše sožalje — Ljuhavna tragedija v Subotlcl. V soboto zjutraj je v Subotici tramvajski kon-dukter Anton Lončarevič z nožem zabodel mladenko Lidijo Kiš, s katero se je hotel preje poročiti, vendar se je udal pritisku svojih roditeljev in se je oženil z drugo, Kiševa in Lončarič sta se večkrat sešla in ~na mu je vedno očitala nezvestobo. V soboto mu je zopet delala očitke In to ga Je tako razburilo, da je potegnil nož in jo zaklal na licu mesta. Bil je tako divji, da so ga trije orožniki komaj obvladali. Kiševa je podlegla svojim ranam. — Samomor radi moževe smrti. V kraju Curog pri Novem Sadu se je iz žalosti vsled moževe smrti zastrupila vdova uradnika Nagvja. Truplo bodo obducirali. — Avtomobil povozil seljaka. Na državni cesti v Dolnjem Desincu na Hrvatskem je šofer Mirko Kecerin povozil veljaka Mato Linčiča. Seljak je dobil tako težke poškodbe, da je že čez eno uro umrl. Številko dalje drvečega avtomobila sta si zapomnila dva seljaka in prijavila to orožnikom. V petek je prispela ovadba v Zagreb, kjer so ugotovili, da je Kecerin isti šofer, ki je istega dne v bližini Maskimira pri Zagrebu pregazil in usmrtil okoli 20 ovac. Šoferja so izročili sodišču. — Smrtna obsodba orožnika v Zagreba. Pred vojnim divizijskim sodiščem v Zagrebu se je vršila v soboto glavna razprava proti orožniškima redovoma Vidosavu Sta-menkoviču in Momiru Radičeviču. Oba sta prišla 24. aprila preteklega leta na dvorišče posestnika Dragotina Fajnika v selu Hrežnik pri Jaški, baje radi zlorabe neke ženske. Že poprej e je prišel kaplar Je!e-nič sam dvakrat radi iste zadeve v Fajni-kovo hišo. Zvečer okoli 22. so orožniki pod vodstvom Jeleniča prišli tretjič v hišo. V hiši je nastal prepir in pretep, zakaj, se ne ve. Znano pa je, da so bili orožniki pijani. V splošnem metežu je Radičevič poklical svojega tovariša na pomoč in kriknil, da naj strelja. Stamenkovič je nato streljal in zadel vaškega starešino Štefana Krvariča, ki je bil takoj mrtev. Nato je izpalil še en strel, krogla pa je zadela kaplaria Jeleniča. Orožnika Stamenkovič in Radičevič sta bila obsojena vsak na 20 let ječe radi umora Krvariča, Stamenkovič pa je poleg tega radi umora kaplaria Jeleniča obsojen na smrtno kazen z ustreli eni em. DUTO ) JUUUUUL^UUUUIJULOJUOLOJU Ugoden nakup Češkega in antji. sukna. kamjrarna, ševlota, listr?., plsfn* raznih podlog za moške obleke in damske kostume iz prvovrstnih čeških in angleških tovarn ie mogoč edino le v špecijaln: razpošilja I nid J^SIf» IVA MCI C, UUBUAMA, Miklošičeva cesta 4 (nssp. Francis, cerkve, Vsled dviga dinarja na vse blago 10 •/« pofmvt Ne zamudite ugodne prilike! Prepričajte se! Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih cenah S ** 292-a □□UUUüLnJüUUüUUUUDÜ^ÜDgLlLlULinO* — Peronospora al! neprava plesen na grozdju. Vsled vednega, skoraj vsakdanjega dežja m posebno vsted večkratne megle je po dolenjskih vinogradih napadla grozdje peronospora. to je ista bolezen, ki jo poznajo vinogradnidki na listju pod imenom p a l e ž. Napadene jagode potemne, pozneje pečrne in odpadejo. Nekatere, bolj drobne jagode kažejo snežnobele, rahli vorni podobne kosmiče, to je trose (seme) perono-spore, to je isto, kar se pojavi na spodnji strani od paleža (peronospora napadenih listov v obliki belili lis. Radi belih kosmi-čev na ?'agodah zamenjavajo mnogi vino-grrdniki peronosporo na grozdju s pravo plesnijo ali oidijem, kar je se\'eda potreseno. Od prave plesnobe ali oidija napadene jagode nikdar ne odpadejo, ampak ostanejo zelene in izgledajo le. kakor da bi bile s sivkasto belo (n, pr. ajdovo) moko na fino poprašene. Pozneje postane ta prevleka bolj temnosiva (pepekiita) in jagode razpok a j o — česar pri nepravi plesni ali pe-ronospori nikdar ni. Proti pravi plesni otdiju rabimo žveplo ali s u 1 i k o 1, proti nepravi plesni aH peronospori na grozdju pa g ali c o ali nadomestila za galico kot Bosnapasto ali Horstov prašek. Horstov prašek se je pri letošnj. poskušnjah dobro obnese!. S pomočjo žvepalnika se ž njim poprašijo rosne jagode, ki se jih dobro prime in jih prav dobro obvaruje proti peron o sporu B. SkaRckv, Grm. — Tovarna Hkeru, Kmoiiäd, sod. vod. a syreckü s upi. stroj. zaf. elektr. a 18 mist-nosti par. poh. se levne prodä Real. kane. Taue Podcbrady Čs. R. — Z rabo »Neosan« kreme se trpež- nost obutve znatno poveča. 50/n — Najnovejše bluze, otroške in danske obleke priporoča Krištofi č-B u č a r. Iz Ui'hfiane. — Husova proslava v Ljubljani. V bajno okrašeni in s sliko velikega češkega bojevnika za pravico in resnico opremljeni dvorani restavracije »Zvezda« je v soboto zvečer priredila »Češka Obec* proslavo obletnice mučenlške smrti mistra Jana Husa. Udeležba je bila izredno številna. Občinstvo je napolnilo obe dvorani. Navzoč je bil starosta »Jugoslov. Sokolskega Savezac inšpektor E. Gang!, za SDS inšpektor A. R i b n i k a r, starosta Ljubljanskega Sokola B. Kaj zel j, upravnik - Akad. kolegija« prof. Fr. J e r a n, prota Dimitrije Janko-vič, svetnik trg. zbornice Viktor Rohr-m a n, zastopniki naprednih političnih in prosvetnih organizacij, odposlanci napredne akademske mladine itd. Slavnosti so se udeležili tudi praški tehniki, ki so v soboto pod vodstvom svojih profesorjev prispeli v Ljubljano. Slavnost je otvoril predsednik Češke Obce univ. prof. g. dr. K a s a 1, pozdravljajoč uvodoma vse navzoče, imenoma pa vse odlične poedince, v lepem, svečanosti primernem nagovoru. Slavnostni govor je imel y slovenskem Jeziku lektor ruske- ga jezika na vseučilišču g. dr. P r e o-b r a ženskih ki ie naslikal Jana Husa v vsi njegovi veličini. Posebno pozornost je vzbudila njegova remini«cenca o prvi Husovi proslavi v Moskvi, k! se je je predavatelj udeležil kot dijak in na katero je poslal veliki Lev Nikolajevič Tolstoj svofe-ročno pismo, v katerem je prolasil Jana Husa za vzornika vsem Slovanom. Češki je govoril o pomenu Jana Husa za češko-slovenski narod g. Fries. Njegova končna ugotovitev, da so Cehi obračunali £e z enim svojim sovražnikom in da ne bodo preje miroval!, predno ne obračunajo rud: z drugim, je izvala viharno pritrjevanje In odobravanje. Gospa R v s k o v a je nato ob spremljevanju gdč. Gerbičeve zapela umetniško dovršeno več čeških narodnih pesmi. Lepo uspelo proslavo je ob 23, s kratkim zahvalinim govorom zaključil pred-sed dr. Kasal. Da je svečanost tako prekrasno uspela m napravila na vse navzoče najmogočnejši vtis, gre tudi restavraterju z. K ra p c š u, ki je, ne štedeč truda In stroškov, spremenil slavnostno dvorano v cvetlični vrt. — Reminisccncs. V Ljubljani se te dni vrvi «kongres za. psrouČavanje vzhodnega bogoslužja«, ki bi naj pospešil cerkveno edinstvo, tö je strnitev pravoslavja s kato* licizmom. Kongres je bil otvorjen, kakor či* tamo v programu, ki ga je objavil včeraj* šnji vcneo» včeraj, v nedeljo, s xslov-es; no pontifikalno lifurgijo (maso) po vzhod* nem obredu v sferoslovenskem jeziku. — Ta ö-slovesn* ponrifikalua Iirargija po vzhodnem obredu «v steroslovenskem jeziš ku» je bik v stolnici in dovoljenje za to je dal sam škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Ta dogodek nas spominja na slu* čaj, ki se je doigral tudi v Ljubljani pred kakimi 15 leti. V Ljubljani se je takrat nvc* dil duhovnik — glagoljaš — zdi se nam, da je bil to pokojni dr. A. Požar. Javii se je pri takratnem župniku v Trnovem g. Ivanu Vrhovniku in ga prosil, da bi smel v trnov* ski cerkvi opraviti službo božjo v staraš slovenskem jeziku, Gosp. Župnik mu je to seveda z veseljem dovolil. Čim pa je izvedel škof dr. Anion Bonaventura Jeglič, da je v trnovski cerkvi napovedana služba božja v staroslovanskera jeziku in da je to službo božjo dovolil tudi g. župnik Vrhovnik, je takoj nastopil proti temu ter pod najtežjo kaznijo prepovedal staroslovcnsko službo božjo v Trnovem. Svečenik^glagoljaŠ je mo» ral takoj zapustiti Ljubljano, župnik Vr* hovnik pa je dobil najstrožji ukor... Ali ni to Čudno? Kar je bilo pred 15 leti zločin in greh, je danes dobro in zaslužno delo, kar se pred desetletjem ni smelo izvršiti v skromnem Trnovem, se je včeraj izvršilo v Škofovi stolnici in celo pod patronanco isies ga dr. Ant. Bon. Jegliča. — In da je ironija še večja: isti cerkveni dostojanstveniki, ki danes na kongresu shve sv. Cirila in Meto* da m se zavzemajo za njiju slovensko tlturs gžio, nastopajo kot načelni sovražniki izvedb be sisrostovenske službe božje v naše cers kve povdom pogej&nj z a skleni lev konkers data med našo kraljevino in Vatikanom! Difficile est satyam non seribare! OBLEKE kupite najceneje pri Josip Rojina, LJubljana. — Francoski narodu praznik« Dne 14. julija ob priliki francoskega narodnega praznika sprejema oiicielno g. vice-konz«! na tukajšnjem francoskem poslaništvu konzulata od 11. do 12. Na ta dan se za stranke ne uradu je. — Z zastavam! okrasi jutri mestna občina povodom francoskega narodnega praznika vsa svoja poslopja. Isto store tudi vsi državni uradi. — Absolventje višje ^zriiac So'e na tehniški srednji šoli v Ljubljani se tem potom naj topleje zahvaljujejo za darovan* vsote sledečim darovaictm, kateri so s tem omogočili ekskurzijo v Italijo: Trboveljska prernogokopna družba v Llub-tanr, Kranjska industrijska družba na Jeselicih, tvornxa za dušik d. d. Ruše, 1. Hrvat*, Iz Maribora ČEŠKOSLOV. JUGOSLOV. DNEVI V ROGAŠKI SLATINI. Maribor, 11. Jnfiia 1925. Že lansko leto je bilo ob priliki krasno uspelega zborovanja obeh s^ovenslkh JČ-Lts in českth društev ?g Maribora in Ljub-Har.e meseca avgrusta v Rogaški Slatfni sklenjeno, da se vrši ob tem času vsako leto zborovanje vseh Cehoslovakov H Slo-venüe v prekrasnem zdravilišču Rogaški Slatini. Letos bo dobilo to zborovanje če svečanejso obirko s slavnostnim zaključkom proslave 75!etnice rojstva prezlderrta ČSR Masarvka, ki so jih letos prirejale po Sloveniji JČLijje, Češka društva ia druire naše kulturne organizacije, zlasti Sokol. Intenzivno delovanje JCLis:e pa je s*a letošnjem kongresu meseca majnika v Celju privedlo tudi do sklepa, ustanoviti Zvezo vseh JČLig v Jugoslaviji, kakor jo imajo tudi na Češkem. Vse to se bo izvršilo sedaj 1. in 2. avgusta v državnem zdravilišču Rogaški Slatini pod protektoratom velikega župana mariborske oblasti dr. PJrkraa-jer ja. Vse prizadete organizacije so se med tem zjedinile za približno sledeči prosram teh pomembnih slavnostnih dai v Rogaški Slatini Na predvečer dne 1. avgusta bo ilumi-naelja Zdraviliškega doma s koncertom čeških skladb v parka. Ta večer prispejo v Slatino radi pomanjkanja prenočišč le reprezentanc korporacij, lijf, čeških društev iz Maribora. LJubljane, Zagreba in Beograda ter čeških konzulatov, naših bla.sti In gostje iz Prage. Vsi ostali udeleženci se pripeljejo z jutranjim vlakom (polovična vožnja na železnici) ob četrt na 10. na kolodvor, kjer je kratek pozdravni sprejem, tta to ob tO, uri zborovanje v veliki zdraviliški dvorani katero otvorl in spregovori as Proti glavo- in zobobolju najbolje pomagajo Aspirin- Ublete ftyi Pazite aa medro - bele* rdečo pečatno znamko. krsrko o prografflfl Itee predsednik narodi* poslanec dr. Pivko, slede pozdravi pro* tekiorja dr. Pirk maj er i a si vseh ostalih reprezentantov. urednik Borko ima kratek govor v srbohrvaščini o Masarrku. H koncu jc ustanovitev Zveze JČLisc z vo£t-vi>o odbora In izjave posamnih korporaci.. Po zborovanju koncert v zdravil, patku in ob 13. banket v Zdraviliškem doma. Popoldne si bodo lahko gostje ogledali zdravilišče fn vrelce aH pa prisostvovali prireditvi celjskega sokolskega okrožja, ki st vrši rstj dan v Rogaški Slatini. Odhod \v Slatine z rednim vlakom ie ob pol 16. ur:, radi ve!ike udeležbe pa bo vozil ta dan še tud: izredni vlak iz Slatine okrog 23. me. tako da si bodo mogli udeleženci prav brezskrbno ogledati letovičarsko življenj Popoldne m zvečer bo godba zopet svirala v parka. Prijavljeni so 2e sedaj odlični gostje fz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Ce* !ja In Prage m bo to gotovo odlična mani* festacija jugoslov. » češkoslov. prijateljstvi med Ju g osi oven?. —m 3d-!etnlco svoje poštnokranHaičn« službe je praznoval v Ljubljani 'dne 8. r m. v obiteliskem krogu g. Alojz Potoc-d i k ,nadzornik pošt. ček. urada, ki je bil pred prevratom na Dunaju uvrščen v poštni hranilnici. On je rojak šalovski bfizn Kredišča ob Dravi ter ima na Humu pri Ormožu ee več let majhno vilo, ki si jo upra\ -lia za življenje v pokoju. JoS na mnoji.' zdrava leta. B. R. R_ To in ono inserafi in neodvisnost časopisja Pjed zastopniki angleških in ameriških trgovcev ie govoru pred kratkim odličn' Američan Irving Bush o raznih vprašanjih iz sedanjega mednarodnega javnega živJje-rja. Prišel je tudi do pojava, da ima časopisje v romanskfk deželah vsebinsko mnogo močnejšo strankarsko barvo kakor py na AngleSkem, kjer kakoT znano, vsak vecri list znamenite govore voditeljev vseh strani priobčuje nepopačeno. To relativno neodvisnost ima. anglosaksonsko časopisje #o Bushovcm mnenju v prvi vrsti radi vega, ker so Arigro-Saksi navajati obračati *c potoni naznanil In inseratov tlo javnost:. Ca sopisi v latinskih deželah imajo le mal* mseratov in se morajo vzdrževat: z velikimi podporami stranko, ki ima ravno noč it; vpliv, aH pa z manjšo pomočjo one stranke, k! bi rada prišla do moč*. Naznanil ni de1, postavlja torej gospodarsko bazo zu du«, ševno deiakcsr\aiost političnega časopisju. AÜ sme Francoz poročiti Nemko? Oricindliii iutermezzo se je Üojjodil preu nekaj dnevi v znameniti kavarni literato-. sCloserie des Lilas vi; v Parizu. Med jrosti *e bila znana pisateljica Rachflde, ki se je opc-tovano temperamentno m uspešno zavzel u za osvoboditev žene na najraznovrstueišin poljih. Na okrožno vprašanje Časopisa Paris Soir«: »Ali sme Francoz poročni New-ko?« — pa je dala zelo »šovinističen cdfir-vorc. Mladi pisatelji so se jezili nad njo In skupina teh, ki se prišteva »nadrealistom■-, ie prihitela v omenjeno kavarno, se postav -la pred pisateljice Rachilde, jo ozmerjala ii* s klicem ? Živela Nemčija U odšla. Prihiteli je policija, ki je te za Nemčijo goreče »aad-realiste« prijela in odpeljala v svoje uradr Nabralo sc je bilo hitro v kavarni in preti kavarno mnogo občinstva, ki si ie omenjeae nadrealiste »pošteno-: privoščila in enerziča*) odbilo njihovo zavzemanje za Nemčijo. ★ * * * Otvoritev nočnega prometa na zračni er*? New York — Chicago. »Chicago Tribune c poroča, da se «ic otvoril vjočni promet na zračni črti New York—Chicago, katero prelete letala v 9 oral!. Proga je dolgu 1600 km. Poštna letala občujejo vsako no-j v obeh smereh. Promet se vrši redno in ;e toliko znamenitejši, ker treba pluti na obeii koncih nad petimi gorskimi skupinami. Na letalni progi je 56 zelo močnm signa1«ik luči in letak sama itnaio metalce luči po 2o0.0C0 svečne sile. Izjava Podpisana izjavljam, du nc plačujem za, nikogar nikomur dolgov aH posojil, ki b? jih kdorkoli delal za me aH v mojem imenu /Idrija Pu9t, 1390.O " trgovka v RÜc-lA >nan 4. •SLOVENSKI NAROPt dnt 14 j ali j« I93b. »ev )56 Gospodarstvo Državni dohodki in izdatki za leto 1924-1925 Te dni so bili objavljeni uradni podatki o državnih dohodkih in izdatkih v proračunskem leto 1924/25 (od aprila 1924 — marca 1925). Dohodki so znašali po proračunu 10.405,000.000 Din. Dejansko pa je država prejela 11.190,000.000 Din, torej 785,000.000 več nego je bilo določeno v proračunu. Največji del tega prebitka gre na račun prometnega ministrstva (namesto 2.88,000.000, ?e imelo to ministrstvo 2.706,000.000 Din dohodkov; prebitek znaša torej 617 milijonov). Trošarine in takse so dale 247.000.G00 več nego je predvideval proračun. Manj so dale carine in sicer 290.000.000, dalje dohodki od državnih posestev in 500 odnosno 30% pridavek (za 132,500.000 Din). Kar se tiče izdatkov, je bilo v prora- čunu določeno 10.405,000.000 Din. Stvarno pa je država izdala v tem času 10 milijard 579,000.000 Din ali 174,000.000 iDn več ne-o je bilo v proračunu. Celokupni prebiiek dohodkov nad izdatki znaša torej 610 milijonov dinarjev. Prometno ministrstvo je imelo 657 milijonov dinarjev več izdatkov, nego je bilo določeno v proračunu, ministrstvo prosvete 147,000.000. ministrstvo vojne in mornarice 75,000.000, notranjih zadev 68,500.000, pravde 39,000.000, poljedelstva in vod 28,500.000 Itd. Man j p potrošila vrhovna državna uprava (za 528,000 000), finančno ministrstvo 69.000.000, ministrstvo pošt in brzojava 34,000.000 .sociialne politike 47,000.000 itd. * ★ ★ —Z Hmelj. XI. poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. 2 a t e c CSR, 9. julija 1925. Vsled pomanjkanja padavine je hmelj v rasti le malo napredoval, pač pa že pre- haja v cvet tn tvori tuintam tudi Se kobule. V neSkropljenih * v nizkih. slabejSih nasadih so se uši pomnožile ter se obrambna dela nadaljujejo. Razpoloženje na trgu Je mirno, cene so oslabele. Plačuje se od 3400 do 3500 čK za 50 kg. — M o n a k o v o. Poročilo nemškega hmeljarskega drutva začetkoma julija t. 1. Nasadi se pridno obdelujejo in so brez vsakega plevela. Lanska mokrota in letošnja suša vplivata neugodno na razvoj rastline, katera je zelo vitke postave. Vidi se Ü, da je le z največjo silo dospela do vrha drostov. Mnogo korenik sploh ni pognalo, druge le nepovoljno. Tipično za Hahtertan je dejstvo, da stoji poleg treh do štirih zdravih in krepkih rastlin ena, dve in celo tri prav slabih. Skoro v vseh nasadih se na-de vsled vročine na posameznih rastlinah rd*či pajek, o katerem se še ne ve. ali ga bode deževno In mrzlo vreme pregnalo, ali se bode pa vsled vročine začenjal razprostirati tudi po ostalih, še neokuženih rastlinah. Nadalje se opazuje, da hmelj izvanredno hitre prehaja k cvetju — kar ni dobro znamenje. Dvoletne! nasadi bodo brez pridelka Množina letošnjega pridelka bo nekoliko v?čja od lanske, ven- dar bo kakovost prvovrstna. Hmeljarji se končno opozarjajo na lepo obiranje, pravilno sušenje ta basanje. — Alzacija. Mrčes se pomnožuie. —g Konvencija z Italijo. V PirencI podpisane konvencije se dele v tri skupine. V prvi so tiste konvencije, s katerimi se ureja vprašanje predvojnih dolgov m socijalne-ga zavarovanja. Druga skupina konvencij obsega vprašanje Zadra in Reke, dalje vprašanje opcije Jugoslovenov na Reki m položaja Italijanov v Dalmaciji. Tretia, najvažnejša skupina, obsega konvencije o ekonomskih, socijalnih in industrijskih problemih v zvezi z vprašanjem prometa v področju Reke In Zadra. Službena rimska agentura je izdala komunike, v katerem pravi, da so konvencije predložene obema vladama, da bodo v sredo aH četrtek podpisane. —g Zaloge vina v šibenlškem okraja* Po statističnih podatkih vtnogradnikov je v šibeniškem okrajn Še nad 25.000 hI vina. Vsa vina so dobro ohranjena. Največ vina je ostalo v šibeniku samem (okrog 12.000 hI). Vina se je Izvažala zadnje čase malo. Dobro vino se prodaja na debelo po 3.75 D. —2 Naš karbid na grškem tržišča. V zvezi s poročili o skorajšnji obnovitvi pogajanj z Grško je poslala splitska zver.a industrijalcev ministru trgovine in industrije spomenico, v kateri opozarja na potrebo, da se pri bodočih pogajanjih upošteva plasiranje našega karbida na grškem tržišču. V Grškem nam delajo navzlic povoljnim prometnim razmeram veliko konkurenco prJ karbidu bolj oddaljene države. —g Posoflo Reke. Te dni se mudi v Rimu reški prelekt Vlvorllo, da izposlnje posojilo. Baje je dosegel svoj cilj in bo posojilo Rek' v kratkem odobreno. Obresti bodo znašale posojilo bodo odplače- vali Industrijalci v 20, trgovci pa v 10 letih. Poleg tega je prefekt izposloval. da ostanejo vse dosedanje parobrodne proge, ki se začenjajo na Reki in da dobi reška ladjedelnica znatne državne dobave, kar je reške gospodarske kroge zadnje čase nal-bolj zanimalo. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF delane od Din 80*— do 170—. BLUZE najnovejše od Din 50-— do 150'—. PREDPASNIKI beh, barvasti, klotasti in iz Hstra, kombineže kakor tudi različno damsko perilo ne dobite nikjer tako dobro in poceni kot pri F, in J. GoriČKr, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. t*sr Oglejte si izložbo I 101 t Dr. M. Ambroiič ne ordinira od 14. julija do nadaljnega obvestila. 2353 Razširjajte ,S!ov. Narod,! Svetnik stola sedmorice, odd. B, v p. Fran Milčinski je pričel poslovati kot odvetnik. Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wolfova ul. št. 5, skupno s svojim svakom, gospodom odvetnikom dr. Viljemom Krejcijem. edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo rÄIj IäIäX| in izpadanju las ter prhu tam. Za eno ro Pluli picSI polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (In 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetiökl za «od LEDA« Zagreb, Nikollčeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za Liub»;ano: .S AL US" d.d. 113—L L Janko Modrijan trgovec Eleonora Modrijan roj. Fantini poročena. Ljubljana, v juliju 1925. nm Z© 19 let 119l pilmane stogle in kapsule Larucin najbolje zdraviio gnojni kat>«vec 'trjpet'v bolezni močilnih organov, beli iztok pri žaflkkah. — V vseh lekarnah, škatljica Din 20. S poŠto. lekarna BLUM, Subotica. Kurja očesa. E ZaJfital nak. Skladišče v lekarnah ali drogert-j J iah all naravnost iz tvornice in glanm*ga Sfcfadflfta I; M.Hrojak, lekarnar. M i E m e s. i s -s - 3 C-^ —■ »— 13 E « «S <--^ P -" e U -j bi O t > — _ o "SBf C »o O »H l m* m o C e o S j* o u t7 ca o i» e. n Z o ~ o _ 2-g S. S 5 O m m «a mm 1 2 g 3 C Mm *~i *r. o mm < r-o — TT _q t) O mmw £ =■ u > __ O B > « K • g s p -p n te f— —— — •»m G--iz r. < 2 o 5* e •o o n Ji »H PERILO moško, žensko, otročje I26*L KOPALNO plašč, trikot-obleke, čevlje NAMIZNO prti in priiči, beli in barvani POSTELJNINA odeje, rjuhe, blazine PERJE in puh ter popolne OPREME za neveste in dojenčke C. J. HAMANN =——— LJUBLJANA, Mestni trg 8. KS 9HBH Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat, stne in svak, gospod FRANC KODELA trgovec in posestnik v nedeljo, dne 12. t. m. ob 13. uri po kratki mučni bolezni, v 67. letu starosti, bogu-vdano preminul. — Pogreb predragega pokomika se vrši v torek, dne 14. t m ob 16. uri iz hiše žalosti, Podsmreka štev. 5, na pokopališče na Vič. Podsmreka pri Ljubljani, dne 13. julija 1925. Ivano Ko de I a roj. Auman, soproga. Franc, Francko in Antonija, otroci. Matija Kodela, brat. Frančiška Sever roj. Kodela, sestra. Franja Kodela roj. Kane, sinaha. Martin Bizjak, Ivan Brodnik. Vnuki In vnukinjo« 2 49 Mali oglas*, ki služijo v Doaredovalne In socialne namena občinstva, vsaka beseda 50 rgr. najmanjši znesek Din 5 IUHLI0GLHSI Zenltve, dopisovanja ter oqlasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oin 1"—. Hajmanjtl znesek Oln 10 mm l Službe I Plačilni natakar starejša moč — išče sluz* bo v letovišču. — Ponud» be ped »Letovišče/2311» na upravo «Slov. rs ar». Modistka, dobra moč, išče službo pri boljšem modnem sa* Ionu. T>~n"dbe pod 3e službo v večjim F Jjctju me* stu. — Cenj. rx »idbe nnd «Port»na/2274» na upravo «Slov. Nar.». Vrtnar srednjih let, oženjen, tre* zen, marüiv. s prakso — išče službo za takoj. —» Pc ")j: stanovanje v hiši. — Ponudbe nod • " l"ar 2262» na upravo «Slov. Svetovnoznana tvornica pletilnih stroiev išče za razpečavo svojih izdel* kov serio-'ne^a in ^pret* nega zastotinika. Ponudbe z navedbo refe* renc na upravo «SToven* skega Nft _Ji» pod «Za* 2306» Tnvalid išče službe za slugo. — Ponudbe pod «Invalid 2337» na upravo «Sloven* skega Naroda». Dva **c!etc3 sposobna za izdelovanje usrjatih gamaš — se {.prejmeta. — Nastop in pl;*ča po dogovoru. — Ponudbe na naslov: «Jol< la», Josip Lauber, Vin* kovci. 2331 Trg. rcr^očnik, \ojasčine prost, izurjen v mešani trgovini — išče službo na deželi, da bi imel vso oskrbo v hiši. — Ponudbe pod «Izvezban 2338» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Išče se za takojšnji nastop iakturist sposoben in zanesljiv, samski, s primerno teo* retično izobrazbo in več* letno trgovsko prakso, z znanjem slovenščine in nemščine, stenografije in strojenisja. — Ponudbe z navedbo plače pri prosti kurjavi, razsvetljavi in stanovanju na: Združene ^aoirnice d. d. Vevče, nošta Devica Marija v Polju. 2342 M i " *or od 10—12 HP, kojcg bio sistema rablieni kupujem. Ponudbe molim na: Ig* netz Corijan, Zagreb. Draškovičeva 54. 2325 Vi? ' io d< l ro ohranjeno — k«i* pim. — Dopisi z navedbo cene pod «Vijolina/2334» n«i upravo «Slov. Nar» I *robm I dobro ohranjeno, napro* dai za Din 1500. — Po* nudbe pod «Kolo/2343» na upravo «Slov. Nar.». *B# " A.» dobro ohranjeno motor* no kolo 2*/a — se takoj proda. Ogleda se v de* la\nici — «Jugo * avto»>, Ljubljana, Dunajska ce* sta. 2351 Pozor! Pozor! Tovarniški os*»nki za pe* rilo so naprodaj p~ polo* V n ali zelo znižani ce* ni Ne zamudite ugodne prilike! Ljubljana, Res* 'Ha rrsta 30'J. desno. 2288 Razlicn- "o prodam skupno ali posa* mezno — Dopisi pod «Pohištvo/2336» na upra* vo «Slov. Naroda». Več i~an?~ ~-^~V izrojencev in tudi rojev gerštung* in langstroh mere. — Ceno pove Raf. Meglen. Struge pri Do* brepolju. 2341 Belr sanska *zz~a z dvema belima mladi čema naprodaj na Bre* zovici It 57 — ra 750.— dinarjev proti takojšnje* mu plačilu 2329 I Cokali I Gostilno na prometnem kraju — iščem v najem. — Do* Disi pod «Prometni kraj 2314» na upravo «Sloven* skega Naroda». r pouk OB Dijak daje med počitnicami in* strukcije. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Giranazija''2340». Francošč-^o instruiram «— nižjeŠolca (nižješolko). —-- Ponudbe pod «Jomiža/'2346» na upravo «Slov. Naroda». Instrukcije v vseh predmetih pre* v - ame med počitnicami dijak, ki je dovršil 6. realko z dobrim uspe* hom. Ponudbe pod «Si* guren uspeh/2350» na upravo «Slov. Naroda». [ Stanovania I Sobo m kuhinjo i?če zakonski par. — Do* pisi pod «Takoj/2344» na upravo «Slov. Naroda». Stanovanje 2—4 sob s pritiklinami v centru mesta, v novi hiši — išče trgovec. — Po* nudbe pod «Mirna stran* ka/2260» na upravo «SL Naroda». anje, obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje išče boljša mirna Mranka za takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe pod a Avgust '2335» na upravo «Slov Naroda». Vel stanovanj odda in zamenja «Posre* dovalec», Ljubljana, Sc. Petra cesta 23/1. 2352 Posojila J Iščem Din 100.000 v svrho povečanja trgo* vine. Jamstvo zasigurano. Obresti plačam dobro. — Ponudbe pod «P~-v>ji* lo/2272» na upravo «51. N'arod >. Zdravnik išče posojilo od 500 000 do 700.000 E proti in* tabulaciji na prvo me* sto, ki daje popolno var* nost. — PonudLc ,.od «Dobre obresti/2264» na upravo «Slov. Naroda». Do 20 "00 Din posodim onemu, kateri mi preskrbi v Sloveniji ali na Hrvatskem dobro službo trgovskega pomoč; rJka ali skladiščnika, ev. prevzamem podružnico — Ponudbe je poslati na i-pravo «Slov. Na rod 11> pod «Dober špecernt 2327». Stavbna parcela v lepi legi na Selu — je naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda** pod «Parccls/2326». EmnaJitr* hira z vrtom in vodnjakom, v bližini farne cerkve, nedaleč od Kamnika, pri« pravna za vsako obrt — se radi družinskih raz* mer takoj proda. — Po* m:dbe pod «Okraj Kam* nik/2286» na upravo «SL Naroda». IDopisovanje | ■sflsaaMaBfiadBEBEaBBaval Vera! Prosim za natančen na* slovi — Pisati na upravo pod «Ludvik42307». Gospodična v plavi obleki, ki je bila opazovana v petek zve? čer v «ZvezcT» od gospo* da v rjavi obleki — se naproša za naslov pod «Opazovalec,2308» na upravo «Sl. Naroda». Dvf^r:'te pisr.3 v upravi «Slov. Naroda»: «Kuharica 224*»; «Kljucavnicar 2219»; «Nada 2142»; Največji komfort 30; «Porni1.: 2265»; «Samostojna 2212»; «Zapravljivcek 2132». Redka prilika I Proda se posestvo ne daleč od železniške postaje v lepem in prometnem kraju na Dolenjskem. — Posestvo obsega zidano stavbo, prostoren hlev. kleti, lep vrt, nekaj gor« da in zemljišče. — Doni* si pod «Redka prililca 2284» na upravo «Sloven* skega Naroda». Suhe gobe M GERŠAK, Ljubljana. Kongresni trg 10. 129 L Pst! Patent 2538! Samo «LU CIFER* um« či je trajno stenice (Ščur^ kc)! — Winter & Zupan. Sv. Petra 35 — Leskovic & Meden, Židovska uli* ca. 118/T Ajdo s?vo. lepo semensko bi in Inkarnat dete! nudi najceneje SEVER & KOMP., Ljubljana. 139 ! Solnčne pege, mozolje, bradavice, kur ja očesa — odpravlja pr vorsrni recepti. — Pismi priložiti 10.— Din pod značko Prcizkušeni/137L ter poslati na uprav* <*S1 Naroda». G,*~ srednjih let želi znanstvo v svrho ženitve s solid* nim gospodom. Prednost imajo železniški uslu^= benci — Ponudbe pod « Z ve zdj'/2333» na upravo «Slov. Naroda». Vdovec želi znanja v svrho 2c* nitve z gospodično ali j vdovo brez otrok. Pred« i . . . . nost imajo le dotične. ki I «1^ ?fl?aDl ItlSenratl V posedujejo posestvo. —| ^f UI Dopisi pod «Na deic4oL,5!0V, NSTOGU ! 229S» na upravo «Sloven* ■ M m ■ m ■ n ■ i skega Naroda*. * ^MflWW" oaaaaaaasaTrMSBKassBaaaass» ■ i ■ ■ ■*»^*jj»*MsssMn hitro In bogato poročiti, V. MEDNARODNI DUNAVSKI SEJEM BRATISLAVA. 23. avgusta do 2. septembra 1925. Mednarodni kongres za nanje Razstava or.fantalsklh preprog 2333 R A I> T O Prvovratal ^*>»^**v „TELE FUN K F. N" ..VOCAPHON" Mater' tal zf ama^rie JU00-AÜT0, LJUBtJANA, Ounajtke o«atj| M»o. 36« ?33s Dobrovoljačka banka d. d. v Zagrebu podružnica Ljubljana* Prevzema vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ter jih obrestuje kar najugodneje. ~W m t mr Obavlia vse bančne posle naikulantneje. AFILIRANI ZAVOD: Banke Čehoslovaškin legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniška glavnico od KC 70,000.000 — ter rezerv, fondom od KC 30.000.000 — ter vlogami nad Kč 800,000.000. Popolno vplačana del. glavnica Din 5,000.000*— Rezerve Din 750.000*— Brzojavi: „D0BR0BANKA* L;ubljana. Telefona: 5 in 720. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.