TRST, nedelja 15. aprila 1956 Let0 XII. - Št. 91 (3329) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638. 93*808, 37-338 559 ^REDNisTvn !l 37-338 — D UU m°NTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Fošt m predal 5 V®lle v širini 1°*' GORICA: S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm - ___ 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. — ———-------------------------------------------------------------------------^ > ---------------------------------- UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100. polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod K), mesečno 210 din. mali uula5i: ur Deseaa. - mesečna *uu, vnaprej: četrtletna nuu, puueui* aivu, tcivicin« * ---------- ; • mnvt*niie Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa j . Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, rekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala Založništvo tržaškega tiska u.zuz,-rra farni poudarja i/ažnost majskih i/olitei/ ^prehodu iz hladne i/ojne v koeksistenco ^fokl poraza v JFIAT so predvsem politični in sindikalni - Razvoj v levo naj bi se izvršil .* Polomov s KD - Menni ne odklanja diskusije s PSDI - Matteottijev članek - Aa-^»ntanijev govor v Iti mu - Odmev Gruentlierjeve ostavke v italijanski prestolnici ht HllJ*4 "a*e«s dopisnika) ^»So’ in ' T Ge upoštevamo atlantsko — s Mitifco “J,- 'ia v°jaški del — Ptigi ■' *l “ 1 - ?otyarij'*^0 „ ^eraJ ponovno jo vodi palača DoInu.°]en šef, ter da je udaril „ Včeraj ponovno razUmliiv„ s®hatu, je povsem Ojnika da je ostavka po-*'«. &r,“ .foženib. sil NATO !l0leoiav=n )a 'n njegova ZD®en‘ Norstadom Racijo , Rlmu precejšnjo *t*vlja v' „amenjava se po--1®* ž»ht« ° z vedno več-zahodnih de-? rt v-,a^antski aparat re-i°tstad n»- 1 dejstva, da gen. "Jo, ^ PriPada letalstvu, so-atla^n?eravaj° preusme- h^111 krem*0 strategijo v “j hkrati Ve letalstva, kar S*dic0 Ltudi imelo za pomikali ,,manjšanje stroškov. Si infietno pa je, da je . ?ru ■ *° Pa Je, a£ Ao v ,;._sklenila začeti re- Sol*!62 i z novim med' ‘e?a v,dillrafjem v Evropi. ki.-Marti« Je. torej včerajš- dj anak 0V govor š« toliko % b* Ma: Minist—i?aPeža samega. e.hotel »^stičen: zdi se, da &.i 0(j d‘ Martino bolj pa- i, "-an0 -svet 3e imel na‘ i r»žpravi^?’ na kateri Pa o rad« Jal in sklepal sa-itSa Poslov3^d rednega uprav- ‘'et>!llenovainja- Med drugim t,'Milka j za državnega be, GaSDp«odvatmka Romana. ‘O^Jevega zeta, prof. tJaS3toVPoJe, bl1 doslej šef tj^ka [0 .kabineta, in od- r uaunicid, III UU' „,[a avw L°ggio, predsed-K toi,d"omne dežele Sici- C‘iali o L80. dal.->e raz- if ref- unansiranju usta tk 0,tcli o, vendar pa ui- fe^istr?glasja z irberal-Se^kticno ki hočejo blo- b. ■56 r»f' P° izvajanje a- & ki iiže da!^ an- točki zaradi V ala finančnih sred- >Sa,likanfartV,' todki zaradi »/• V ,1 , finančnih sred-V ^ ie u- 'Vaniu političnih W%nosbt? poleS predvolil-eti Vseh strank, opa-.jDi’ Rl ga je v glasilu ^aUeo iunjen giavm taj-PS&je ? Matteotti. Članek . in’ p|,se diskusija med *»* , kl se ie Pred VJuie k ■’ na ,a način eh' -^e vsekakor po- ,y\'tar C,ialistif.«?k nosi nasiov Vatl'*en> ‘nternacionala iti VI|R rez*' ^ članku je med V *dejo«n°’ da je lenini-VH kitla ^mirano izvajanje irtaZ(Jske v Posebnem izkust-kv , dikta* SVeta kakor tudi '*lii • Sn rskih instrumen-*t b°'a soviV.ezan‘ na pogoje ,0cufavi lu . ke družben Na-kjptov *tte°tti, da mesto %i** ni v »tekmovalnem ‘kfi »Sdan -tem' da “P3' ktf**8a JnJt razvoj so-SaA' Ba«?0.sP°darstva na 'li v K- 1 uoiocenin Tez, k vitke za osvobodit°v Nuk0kviroavni 'astne držali i?'8tičp„ Jrad-itve enotne fih„•< tia« |Juuarsiva iivijAAv določenih *ez, V-ilčti- sraanve enotne *l|>a^e Evrope, ki naj \ J**va t eg°vem mnenju akor ,k° za komuni-‘udi za kapitali- ^iaik - ktr!, ^atinifP1 kritizira na-} U beP3!0 PSI, ki se je j*v6i ■ v uprla vodil- ihj^ka’ n«:7esnici pa da je ^ L *4iin '5: ki vodilni dr- f bešertV° PSI' ki se je rCVl. v rmi UP bvjdilea v. resnici i* t'adij0nib’ ki v S%ira c'ankar prav ta-aa Nennijevo trdi-Sitiv Prid« dem°krati nik- fcC i0 v borbi proti ('ki«- Voli,. ■ 0 dna, temveč feo tu in tam s » „* od‘„lleg>jem. Na te NttSnp ,Varia Matteotti, 'jS^t ne lzključuje MU.? tem jnJega smotra, ■ *tiči'Zetti « se odstrani di^h tu-, Pomočjo demo-1'JSjfC‘Pd- Kot vidimo, ,s't 2’ ie a nadaljuje \V j.da bi bila v bo-4 '*ttla konstruktivna vj f,a zanimanjem Viijit niiev tudl današ-tSk glavnp gov°r na za-dervi?,?83 sveta kr-*e 7**inat cije. Glavni lil ]*» ^'5Ae Vi Qrl v. vlad ne stran- M. ie m - tem drug'm takole h N dem’ ,kar ie storila tA Jetid u? ,raciia v zad-A°ščei, ", govori sle-v. ,zemlje, vsaka ItS« italijanska Wj*Psk,a 80vorii° o 1 testih u. r°boti v zad- '>uke «Selhih h.tudi V*» °znai 8 otisoči onih, Klavor ?„ še mesa in w!’0 kat °ra pereča vzL Je g°vo' k V , ‘k «„ ceraj ponovno , 4t-udi -°Publike, ki je ^^raci^dai h krščan- ^ ie Panfani privoli lfi v kom.ka šno analizo K »e \ Prvi 1“'Mični stran-*thbh * glavVrsti poudaril, ^ k'kornVnem svetu ni y 20’ kon- ;< Ifc vSih ' Ko je govo-"i. Sta ^enn,; ed Togliatti-Ila-di Si lom, je dejal, k kr bi delila naloge: V,^« m d°t?knil me- mokracije. Dejal je dalje, da Nenni proglaša centrizem za mrtvega, hkrati pa ga kliče k novemu življenju, kot da bi odprtina na levo pomenila nekaj podobnega, saj v resnici pomeni nekaj ravno nasprotnega. Tisti del Fanfanijevega govora. v katerem se brani pred obtožbami, da se je povezal z »morskimi psi» Confindustrie et comp, je bil precej neprepričljiv. Dejal je, da so v resnici komunisti tisti, ki bi hoteli »trojno zvezo, ki naj bi bila sestavljena iz KPI, PSI in krščanske demokracije. Ta zveza pa se ne bo uresničila. Poudaril je, da je sodelovanje s socialisti in komunisti nemogoče in da krščanska demokracija ne bo napravila nobenega sporazuma, ki bi moral oslabiti demokratično kontinuiteto države. S komunisti ni mogoč noben volilni sporazum, kjer se bo volilo na podlagi proporcionalnega sistema. Sporazum ni mogoč tudi z zavezniki komunistov, kakor tudi ne s silami desnice, ki s svojo zaslepljenostjo in reakcionarnostjo lajšajo komunistom delo. Zelo je verjetno, da se bo kaj kmalu izkazala dvomljiva vrednost izjave glede sporazumevanja z desnico. Danes se je zaključil sestanek glavnega sveta Confeder-terra (CGIL). na katerem so sodelovali člani centralnih odborov zveze kmečkih delavcev in zveze spolovinarjev. V zaključnem poročilu je pouda-jeno, da je glavni svet označil za glavne naloge kmečkega delavstva naslednje: »agrarna reforma, odobritev zakonskega načrta, ki so ga predložili levičarski poslanci glede ukrepov proti posledicam neurja, obnovitev pogodb za kmečke delavce v državnem in pokrajinskem merilu, pozitivna rešitev odprtih sporov na področju spolovinarstva s pomočjo hitrega zaključenja pokrajinskih pogajaj, ki so sedaj v tekil, in začetek pogajanj glede kolonov, povečanje deležev pridelka v prid spolovinarjem. kolonom in soudeležencem, izplačilo družinskih doklad, pokojnina za invalidnost in starost za spolovinarje in kolone, itd. V Turinu je govoril v okviru volilne kampanje Pietro Nenni v gledališču Alfieri. Dejal je, da je izbral ravno Turin za volilno platformo, kajti prav tu se je rodila jasna linija na kongresu stranke lani. Nato je govoril o neuspehu CGIL FIAT na zadnjih ‘volitvah notranjih komisij, ki ga je označil za poraz. Ta poraz ne postavlja pred levičarske sindikalne or-ganiza-ije le težkega vprašanja, temveč se to vprašanje postavlja tudi pred vse delavske stranke. Po Nennije-vem mnenju je vzrok poraza najprej v pritisku delodajalcev, nato pa v trenutni ločitvi delavskih organizacij od delavskih množic največiega industrijskega italijanskega kompleksa. »Drugi vzrok ie hujši od prvega, je dejal govornik, ker ima politične tn sindikalne korenine. Toda delavci FIAT dobro vedo, da je njihova usoda nerazdružljivo povezana s splošno usodo^ de-lavsicega razreda vse države in z usodo najnižjih slojev. S tega vidika predstavljajo prihodnje volitve preizkusni kamen tudi zato. ker bodo v fazi ki Jo s stališča mednarodne in notranje politike lahko označimo kot prehodno dobo iz hladne vojne med bloki k tekmovalni koeksistenci; to je hkrati prehod med enotno zamislijo miru, ki bi morala imeti v OZN svoj izključni instrument, in med staro politiko ravnotežja vojaških sil. Naši gospodarski in politični voditelji pa kažejo spričo takšnega razvoja skepso, ki je tipični pojav italijanskega provincializma. Kljub temu pa je dejstvo, da je ideja pomiritve napredovala; obstajajo sicer danes še vedno možnosti krajevnih konfliktov, toda neposredne grožnje tretje svetovne vojne ni več.» «Napredek v politiki pomiritve je pač najbolj važno dejstvo naše dobe. Mi bomo vedno solidarni z vsakomur, ki dela v tej smeri, ne glede na njegove koristi in mnenja v drugih pogledih.« Glede od-prtja na levo je dejal Nenni, j da se ni storilo ravno malo, 'čeprav ni bilo storjeno vse, kar se je moglo storiti. Ni se šlo preko tistega, kar je mogla storiti sama pobuda PSI, ker pri krščanski demokraciji ni bilo razumevanja, prav nič pa niso storili v tem pogledu socialdemokrati (če se izvzame njihova levica), ki so se vedno upirali notranji pomiritvi. Glede Segnijeve vlade je de. jal Nenni, da kljub odličnim sposobnostim njenega predsednika, ni mogla storiti nič drugega kot od časa do časa premostiti notranja protislov- ja koalicije, ki ji manjka e-notnost hotenja in namenov. Nenni je izrazil dvom, da bo mogla vlada pred 27. majem rešiti vprašanja, kot na pr. IRI, tekoča goriva, čeprav spadajo med glavne obljube vlade. «Mi želimo, je nadaljeval, da bi v Italiji prevladala leva rešitev, toda brez prelomov med socialističnim in krščanskim gibanjem. Toda če se bo krščanska demokracija pokazala za nesposobno sodelovati v notranjem procesu demokratizacije države in družbe, bodo vstale druge sile, in kar bo moralo biti, se bo zgodilo... To je osnovno vprašanje politične borbe v Italiji in majskih volitev, ne pa Stalin da, ali Stalin ne«. Glede moskovskega kongresa je Nenni pripomnil, da je s postavljanjem v diskusijo Stalinovega dela, postavil v diskusijo samega sebe, stranko delavskega raz- demokracijo. ki mora korakati vzporedno z graditvijo socialističnega gospodarstva. »Mi bomo nadaljevali diskusijo, je dejal govornik Za PSI je poglobitev teh vprašanj toliko lažja, v kolikor nismo v sovjetski revoluciji in v sovjetski državi — čeprav smo bili z njima solidarni — nikdar istovetili sebe in odklanjali tezo ene same poti v socializem tako glede komunistov kakor tudi glede reformistov, od katerih so prvi teoretizirali o boljševiški poti, drugi pa o parlamentarni, ki pa so jo ponižali na korumpirano pot oportunizma.« Glede socialnih demokratov je Nenni dejal, da PSI ni nikdar odklonila a priori misli zbližanja, in je priznal, da ima levica PSDI mnogo skupnih točk s PSI. Toda tu gre za dejanja, ne pa za besedi- reda, sovjetske državne orga- čenje, in dejanja socialdemo-ne, za katere je bilo rečeno, I kratov govorijo o njihovem da imajo nalogo ne samo gra- pajdašenju z desnico že celih diti socialistično gospodarstvo zadnjih 8 let. temveč tudi jamčiti delavsko I A. P. Bulganin in Hruščev na poti v London MOSKVA. 14. — Predsednik vlade ZSSR Nikolaj Bulganin in prvi tajnik KP SZ Nikita Hruščev sta danes odpotovala iz Moskve v Kalinin-grad, kjer se bosta vkrcala na križarko »Ordžonikidže«, ki ju bo odpeljala na obisk v Veliko Britanijo. Iz prestolnice sta odpotovala z vlakom. Na postaji so ju pozdravile številne sovjetske osebnosti in predstavniki diplomatskega zbora. Ko je vstopil v vlak, je Hruščev angleškemu odpravniku poslov Parrottu v šali rekel: «Malenkov se je skoraj odločil, da ostane v Angliji, ki mu je zelo ugajala.« Nato je dodal: «Odkar se je vrnil, govori Malenkov samo o Angliji. Kako ste napravili, da ste ga na tak način pridobili?« »To je angleška skrivnost«, je odgovoril angleški diplomat. Ni še znano, kdaj bo križarka «Ordžonikidže» odplula, domnevajo pa, da jutri opoldne. Bulganin in Hruščev bosta prispela v Veliko Britanijo v sredo. Martino v Strasburgu RIM, 14. — Zunanji minister Martino je danes odpotoval v Strasburg. kjer bo predsedoval zasedanju ministrskega odbora evropskega sveta in sodeloval pri delu posvetovalne skupščine istega sveta. Z njim je odpotovalo več visokih funkcionarjev palače Chigi. Po končanih razgovorih v Kairu je Hammarskjoeld prispei v Beirnt V torek bo glavni tajnik OZN odpotoval v Izrael - Nove britan> ske spletke proti pomirjenju na Srednjem vzhodu - ZDA nasprotujejo, da bi izredno zasedanje Varnostnega sveta bilo v Rimu BEJRUT, 14. — V intervjuju nekemu listu iz Beirula je Naser izjavil med drugim, da ima Egipt sedaj enajmoč-nejše letalstvo na vsem Srednjem vzhodu, vštevši Turčijo«. Izjavil je dalje, da je Izrael razpolagal z večjo oborožitvijo in da je bil «razsodnik ozemeljskega položaja». Zato je bilo potrebno ustvariti to ravnotežje. KAIRO, 14. — Predsednik egiptovske vlade Naser je da-■ nes popoldne sprejel sovjetskega poslanika Kiseljeva in se z njim razgovarjal več ko pol ure. Po razgovoru niso hoteli ne na eni ne na drugi strani podati nobene izjave. Zjutraj pa se je Naser ponovno razgovorjal z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoel-dom ob navzočnosti egiptovskega zunanjega ministra Fav-zija. Pred razgovorom z Naserjem se je glavni tajniK OZN udeležil plenarne konference tehnikov OZN in Egipčanov. Konferenca je trajala dve uri in njen namen je bil pripraviti besedilo sporazumov, ki so jih proučevali na delovnih sejah v zadnjih treh dneh. Domnevajo, da so izvedenci razpravljali o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli za zmanjšanje trenja med egiptovskimi in izraelskimi patruljami, za preprečitev napadov z ene in druge strani demarkacijske črte Po razgovoru z Naserjem, ki je trajal pol ure, je Hammar-skjoeld izjavil, da je s tem zaključil svoje poslanstvo v Egiptu. Popoldne se je Hammarskjoeld ponovno razgovarjal pol ure z egiptovskim zunanjim ministrom na letališču, od koder je z letalom odpotoval v Beirut. Med potjo se je ustavil v Gazi, kjer si je ogledal demarkacijsko črto, in je nato nadaljeval z avtomobilom pot v Jeruzalem v spremstvu generala Burnsa. Zvečer sta oba prispela v Beirut. Predstavnik glavnega tajnika je izjavil, da si je ta ogledal demarkacijsko črto med Egiptom in Izraelom, zlasti na krajih, kjer so se v preteklih dneh dogodili incidenti. Hammarskjoeld bo odpotoval v Izrael v torek V pooblaščenih krogih sodijo, da bo načrt Johnston o preusmeritvi reke Jordan v središču razgovorov med Ham-marskjoeldom in libanonskimi voditelji. V libanonskih političnih in parlamentarnih krogih pa se poudarja, da nameravata Sirija in Libanon zavrniti ta načrt in se držati načrta arabskih strokovnjakov. Predsednik Varnostnega sveta OZN je objavil besedilo novih pisem, ki sta si jih izmenjala glavni tajnik OZN Hammarskjoeld in izraelski ministrski predsednik Ben Gurion. V prvem pismu jemlje Hammarskjoeld z zadovoljstvom na znanje zagotovilo, da bodo izraelske patrulje umaknili z demarkacijske črte, in zahteva od Pen Guriona potrdilo, da je bil dan ukaz v tem smislu. V drugem pismu, ki ga je včeraj poslal iz Kaira, izreka Hammarskjoeld presenečenje nad tem, ker je Ben Gurion objavil v New Yorku svoje pismo, ki ga je poslal glavnemu tajniku 12. aprila in s katerim zahteva zagotovila od Egipta glede prenehanja sovražnosti. V svojem odgovoru Ben Gurionu poudarja Hammarskjoeld, da ne more pristati na to, da bi še pred izvedbo preiskave zaradi novih incidentov dvomii o dobri volji egiptovske vlade, ko se je obvezala, da bo prenehala z vojaškimi operacijami. Hammarskjoeld izjavlja Ben Gurionu. da se bo razgovarjal z njim o tolmačenju, ki ga je on dal pojmu zakonite obrambe. Kar se tiče incidenta, pri katerem je bilo sestreljeno egiptovsko letalo, poudarja Hammarskjoeld, da je na podlagi dobljenih informacij prišlo do letalskega spopada nad demilitariziranim področjem, nad katerim ne bi smela letala obeh držav leteti. Na zahtevo Ben Guriona. naj bi dobil zagotovila egiptovske vlade, da je ta res ukazala svojim vojaškim in polvojaškim formacijam- naj se vzdržijo sleherne akcije, pripominja Hammarskjoeld. da mu je Naser dal svojo besedo v tem smislu. Poudarja pa. da Ben Gurion z ene strani zahteva dodatna zagotovila od Egipta, Izrael pa takih zago- Obsežna akcija KP Francke proti vojaškim ukrepom v Alžiru a le v°ljen:. J” s*rDno dr- ievimejah' Po- V ur \Vico, naj nu- obtožbe proti V‘«i ,>Viclemokristjan(>v. V pt. *bfani- e bo težko 'LiU r°ško i)u ludi z do-J k* »tle kriz na,° vzklik- l ahka knska demo- C tu, "inoo t' ^ is bjat) j*0 let vodila to ljudstva. M.\ ®vatii navajal ta- •* > fl °bla!P0b°d pribli- ki kj sa da ■ Baraga-6zhik prehitro krščanske de- m J° skrbno dr- Zaliteva se prekinitev izvajanja novih vojaških ukrepov in začetek pogajanj s predstavniki osvobodilnega gibanja - Novi srditi boji v Alžiru PARIZ, 14. — KP Francije je sklenila začeti obsežno akcijo proti vojaškim ukrepom, ki jih je sprejela vlada v Alžiru To je Molletu sporočil tajnik stranke Duclos. Sinoči je komunistični voditelj Fajon v Parizu govori' članom stranke in med drugim omenil, da člani alžirskega osvobodilnega gibanja nadzorujejo sedaj obširna ped. rcčj» V deželi Od vlaue je zahteval prekinitev izvajanja sprejetih vojaških ukrepov in začetek pogajanj s predstavniki alžirskih odporniških sil. Zatrjuje se tudi, da pripravlja Splošna zveza dela večje protestno gibanje proti vpoklicu rezervistov. Medtem poročajo o srditih bojih v več krajih Alžira, zlasti pa na meji z Marokom Medtem ko je francosko vojaško poveljstvo zaključilo v bli. žini Bone kombinirano pomor- sko-letalsko akcijo proti odpornikom, pri čemer so uničili večjo skupino, so uporniki povečali število atentatov vse. povsod. Burgiba sestavil tunizijsko vlado TUNIS, 14. — Habib Burgib.i je sestavil novo tunizijsko vlado. Zase je pridržal predsedstvo vlade, zunanje zadeve in obrambo, notranje ministrstvo pa je prevzel Nehiri. GrueiMer bo kandidiral za predsednika v ZDA? VVASHlNGTON, 14. mokratični poslanec — De-Thur- mond Chatham, član zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma je ponovno omenil generala Gruentherja kot možnega kandidata demokratične stranke pri prihodnjih predsedniških volitvah. Chatham, ki je stavil podoben predlog pred nekaj meseci, je izjavil, da je ta predlog naletel na ugodno reakcijo. Dodal je, da je poslal Gruentherju mnogo izrezkov časopisov s tem v zve-z\ da pa general ni izrekel nobene svoje misli o eventualni kandidaturi. 'Chatham je dodal, da bi general Gruenther »utegnil biti« demokratični kandidat v primeru, da bi sedanje tekmovanje med Stevensonom in Kefau-verjem bilo nerešljivo. tovil ni dal. Prav tako ugotavlja Hammarskjoeld, da je Ben Gurion zahteval pojasnila od Egipta glede pomena pojma o zakoniti obrambi, ki bi razrešila obe strani prevzetih obveznosti, toda s svoje strani ni dal nobenih zagotovil. Na koncu izjavlja Hammarski **’ da se mora sporazum o premirju v celoti spoštovati na podlagi odločitev, ki bodo eventualno sprejete na podlagi sedanje akcije Varnostnega sveta. V zvezi z arabskim predlogom. naj bi sklicali v Rimu izredno zasedanje Varnostnega sveta, izjavljajo v vvashing-tonskih poučenih krogih, da bi ZDA bile za to. da se Varnostni svet sestane v New Yorku. Ce pa se bo zadostno število držav izreklo za drugi sedež, se bo ameriška vlada podredila tej zahtevi. Kakor je znano, so arabske države predlagale Rim namesto New Yorka. ker sodijo, da je New York zaradi navzočnosti številne židovske skupnosti v tem mestu neprimeren za sedež razgovorov o arabsko-izraelskem sporu. Medtem pa je v Londonu vzbudilo veliko zanimanje vabilo kraljice Elizabete iraškemu kralju Feisalu. naj pride v London od 16. do 19. julija. Splošno mnenje je. da je o vabilo v zvezi s sedanjim položajem na Srednjem vzhodu. Zatrjuje se, da se namerava Velika Britanija posluževati Iraka v svoji borbi proti politiki Egipta, ki si je med arabskimi državami pridobil velik ugled. «Times» piše namreč, da «iraška vojska je zvesta monarhiji in ne kaže nobenega znaka, da bi hotela spremeniti svoje zavezništvo z Veliko Britanijo«. «Poleg tega nadaljuje list, ima Irak ves petrolej, ki ga mi potrebujemo. Neumno bi bilo, če bi se obotavljali in mu ne bi nudili potrebne podpore. Zaradi tega je treba izkoristiti vsako priložnost, da se dokaže. da je Irak važnejši od Egipta.« Spaak o obisku v FLRJ ZAGREB, 14. — Pred odhodom iz Jugoslavije je belgijski zunanji minister Spaak izjavil dopisniku Tanjuga, da je zelo zadovoljen z razgovori, Ki jih je vodil z maršalom Titom in drugimi jugoslovanskim voditelji. »Prišel sem, da bi vodil politične razgovore, ie dejal, in da bi se pogovoril) o vprašanjih, ki nas zanimajo. Lahko rečem, da je bilo to zame zelo zanimivo, kei sem zvedel za stvari, za kate. re prej nisem vedel, kakor tudi za nekatera stališča, kl mi bodo pozneje koristno služila«. Spaak ja omenil uradne poročilo, ki v celoti izraža skupno mnenje o vsem, o čemer so skupno razpravljali Jugoslovanski in belgijski di- žavniki. »Lahko izjavim, da smo skupna ugotovili, da med Jugoslavijo in Belgijo ni nobenih vprašanj, naši odnos, se morajo še nadalje razvijati, da bi se povečala gospodarska izmenjava in da bi »e nadaljevala izmenjava mišljenj«. Povratek zaplenjenih ribiških ladij ANCONA, 14. — Vse motor, ne ribiške ladje iz Ancone, ki so jih bile jugoslovanske oblasti najprej zaplenile, nato pa izpustile, so se danes vrnile. Poveljniki so baje izjavili, da so bili «prisiljeni podpisati zapisnik«. da so jih jugoslovan-skin organi ustavili v jugoslovanskih teritorialnih vodah, oni pa da so bili v resnici 14 milj oddaljeni od obale. Preden so jih izpustili, jim je neki jugoslovanski oficir dejal, da hoče Jugoslavija ponovno dati dokaz prijateljstva Italiji. «Naša vlada vas osvobaja tudi zato, da bi s tem okrepila vezi dobrega sosedstva in v interesu miru«. Kandidatne liste PSI in USI RIM, 14. — Na podlagi sporazuma med Nennijevo PSI in Magnanijevo USI so bile sestavljene in dokončno odobrene kandidatne liste v mestih: Milan. Bologna, Reggio Emi-lia, Bari, Genova, Livorno, Palermo. iSracusa, Enna, Tra-pani, Salerno. Domodossola, Pescara, Frosinone, Mattera, Catania, Sondrio, Maršala in drugod. Sporazum je bil ponekod razširjen tudi še na socialdemokratske kandidate, ki so bili podali ostavko. Trajčo Kostov rehabilitiran Nov oster napad na Cervenkova Ostali obtoženci so bili izpuščeni - V Pragi so izpustili Londona, Loebla in druge soobtožence Slanskega - Široky je izjavil, da ostane obtožba proti Slanskemu in Kle-raentisu veljavna, kritiziral pa je drž. pravdmka zaradi nekaterih delov obtožnice SOFIA, 14. -— «Rabotniče-sko delo« objavlja danes izjavo prvega tajnika CK KP Bolgarije Todora Jiskova, Ki jo je podal na sestanku mestnega partijskega aktiva, ko je govoril o sklepih XX. kongresa KP SZ- Ko je govoril o vprašanju kulta osebnosti v Bolgariji, je izjavil, da je ta kult, ki ga je gojil Cerven. kov, bil razlog, da so se neupravičeno pripisovale zasluge in uspehi stranke, zlasti na področju socialistične izgradnje, Cervenkovu. Todor Jiskov je dalje izjavil, da so dokumenti, na podlagi katerih je bil obsojen bivši ministrski podpredsednik in tajnik stranke Trajčo Kostov, potvorjeni. Jiskov je dodal, da so vse osebe, ki so bile obsojene istočasno s Rostovom in pri poznejših procesih, bile izpuščene in da je posebna komisija centralnega komiteja dobila nalogo, pregledati dokumente procesa, zato da se «nedolžni tovariši rehabilitirajo pred ljudstvom in stranko«. Kakor je znano, je bil Trajčo Kostov obsojen in usmrčen leta 1949 pod obtožbo »veleizdaje ter zločinskega sodelovanja z jugoslovanskimi državniki i voditelji«. Trajčo Kostov je že na prvi razpravi preklical vsa »priznanja«, na policiji. Pri tem je vztrajal še dalje. Toda kljub temu je bil obsojen na smrt in obešen 16. decembra 1949, medtem ko je bilo 10 njegovih «sokrivcev» obsojenih na strogo zaporno kazen. Med temi so bili bivši finančni minister Ivan Stefanov, upravni tajnik politbiroja Pavlov in druge osebnosti, kakor Na-cev, Stefanov, Slavov in Geor-gijev. Poudarja se, da je to že drugi javni napad na sedanje, ga bolgarskega ministrskega predsednika Cervenkova. Zaradi tega se še bolj utrjuje prepričanje, da bo ta na izredni seji sobranja, ki bo v ponedeljek, odstopil. Tudi iz Prage javljajo, da je bil bivši pomočnik češkoslovaškega zunanjega ministra Artur London, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi «izdajstva» leta 1952, sedaj izpuščen na svobodo. To je sporočil tujim novinarjem češkoslovaški ministrski predsednik Siroky, ki je izjavil, da so Londona izpustili, ker so ugotovili, da je bil «žrtev kršitve socialistične zakonitosti«. Siro. ky je dodal, da sedaj pregledujejo primer drugih dveh o-seb, ki sta bili obsojeni skupno s Slanskim in sicer na dosmrtno ječo. To sta pomočnik zunanjega ministra Vavro Hajdu, ki ob v kratkem izpuščen in bivši pomočnik ministra za zunanjo trgovino Loebl; tudi ta bo v kratkem izpuščen. Siroky je nato dejal, da ni nobenega dvoma o krivdi Slanskega in Klementisa, ki sta bila obsojena na smrt in usmrčena leta 1952 skupno z devetimi drugimi obsojenci. Siroky je tudi priznal, da je Slanskemu prišlo do »nekaterih manifestacij antisemitizma«. «Bila je napaka državnega pravdnika, je dejal Si-roky, ko je poudarjal, da so obtoženci v večini bili Židje«. Siroky je tudi dodal, da je bilo zgrešeno, ko so na procesu proti Slanskemu postavljali obtožbe »titoizma«, kar da je bilo «potranske važnosti«. Dodal je, da glavne obtožbe proti Slanskemu ostanejo veljavne. Znano je, da so bili Slanski in ostali obtoženci obsojeni na smrt zaradi obtožbe izdajstva, vohunstva in sabotaže in da so na procesu bili obtoženi tudi »trockizma, sionizma in titoizma«. Glasilo albanske KP pa objavlja članek glavnega tajnika Envera Hodže, v katerem ta priznava, da so »v prvih letih komunističnega režima v Albaniji napravili mnogo napak, ko so likvidirali števil- zgodilo zlasti v času do prvega kongresa stranke, ki je bil novembra 1948». Hodža napoveduje sklicanje kongresa stranke, ki naj odobri nov statut v skladu z načelom kolektivnega vodstva. Protestna stavka na Danskem KOPENHAGEN, 14. — V vsej državi se je ogromna večina delavcev danes udeležila 24-urne stavke, ki so jo proglasili iz protesta proti sklepu parlamenta, da so predlogi za zvišanje mezd, ki jih je stavil uradni posredovalec, po zakonu obvezni. 20 tisoč delavcev je danes zjutraj šlo v povorki po ulicah Aalborga (na severnem Jut-landu), kjer je bil včeraj en ne kulake«. «V številnih prim?., .. .. , „ . ...____ rih so bile izrečene obosdbe „a poljc'J*kl age"t ublt P«' »o-podlagi pretiranih obtožb«, je I Padih s stavkajočimi. Danes rečeno v članku. »To se je | ni bilo incidentov. BRENTMO 0 POGAJANJIH MED BONNOM IN SOVJETSKO ZVEZO Odklanjanje neposrednih stikov - Ublažitev ostrega stališča do Molletove izjave BONN. 14. — V intervjuji' z agencijo Reuter je zahod-lionemški zunanji minister von Brentano zanikal trditve nekaterih listov, da ima namen pogajati se neposredno s Sovjetsko zvezo o razorožitvi, evropski varnosti in nemški enotnosti. Brentano je izjavil, da ima zvezna vlada namen obvestiti sovjetsko vlado o svojem stališču po redni diplomatski poti. da pa ne bo nobenih pogajanj in not in tudi ne bodo stavljeni no- diplomatskih vezi. ki so jih uvedli s Sovjetsko zvezo, ne bodo v nobenem primeru uporabili za neposredna pogajanja s SZ «mimo ali za nrb-tom zahodnih zaveznikov«. Tiskovni urad socialdemokratske stranke je nocoj pozdravil sklep, ki ga je včeraj napovedal von Brentano, da bodo sporočili Moskvi nemško stališče o povezavi med združitvijo Nemčije in razorožitvijo. Izjava pa poudarja pri tem, da bi bilo potrebno za dosego enotnosti in varnosti revidirati tudi pariške pogodbe, o čemer je von Brentano izjavil, da je mogoče samo sporazumno s podpisnik! teh pogodb. Von Brentano je namreč včeraj izjavil, da je njegova vlada zainteresirana na uspešnem razvoju sedanjih razgovorov o razorožitvi. Pripomnil pa je, da bo sleherni poskus, da bi glavne mednarodne probleme uredili po vrstnem redu — razorožitev, var Ti trije problemi — je rekel Brentano — so notranje povezani in nobenega ni moč urediti, če ne upoštevamo tudi ostalih dveh. Zunanji minister je s temi besedami ublažil ostro stališče, na katerega se je pred dnevi postavila bonnska vlada do izjave ministrskega predsednika Molleta. Brentano je izjavil, da Molletove besede ni treba razumeti tako, kakor da Francija želi, da bi se o ureditvi ncmšiies« “pro- vi predlogi. Pripomnil je, d*^biema razgovarjali' šele po * ' “ ureditvl^prvih dveh vprašanj. Von Brentano je sporočil, da bo bonnska vlada predložila zahodnim državam svoje načrte o združitvi Nemčije :n varnostnem sistemu, v katerih bodo upoštevane vse spremembe v mednarodnem položaju. Minister Brentano je tudi potrdil namen Bonna, da bo »prav kmalu razložil sovjetski vladi svoje nazore o vprašanjih v zvezi z nemškim problemom«. Ta korak bodo storili preko zahodnonemškega veleposlanika v Moskvi Haa-sa, ki se zdaj mudi v Bonnu. ... nostni sistem, nemško vpra neupravičeno na procesu proti šanje — obsojen na neuspeh. Španska vlada ctlipusiiicv slnvkiiječitleluvcev Nova izdaja Leninovih del v SZ MOSKVA, 14. — Ravnatelj zavoda »Marksizem-leninizem« (dosedanje ime je bilo Zavod Marx-Engels-Lenin-Stalin) je sporočil centralnemu komiteju Kp SZ, da bodo čez nekaj mesecev objavili v zvezkih «Leninova zbirka« neobjavljene Leninove dokumente iz dobe 1917-1922. Zavod pripravlja tudi zbirke, ki bo-: do vsebovale Leninove spise I po argumentih, zlasti o vprašanju narodnosti. | Kakor je znano, je revija «Problemi zgodovine« v svoji zadnji številki poudarjala napake, ki so jih za časa Sta- Nekateri delodajalci so se sporazumeli za večje poviške mezd, kakor jih je odredila vlada - Prebivalstvo kolonije Ifni zahteva priznanje neodvisnosti skup-j lina delali na tem področju no z Marokom - Izkrcanje španskih napadalnih oddelkov na obali kolonije Nova lzdaJa popolnih Lenino- MADRID, 14. — Španski listi poročajo danes prvikrat o stavki v raznih španskih mestih. To pa objavljajo v obliki uradne objave sledeče vsebine: ((Minister za delo je poročal ministrskemu svetu o izostanku z dela v številnih tovarnah in podjetjih v Navarri, Guipuzcoii in Barceloni. Vlada je odobrila zaporo zadevnih tovarn, razveljavljenje pogodb zaradi zapustitve dela in izgubo pravic, ki jih določajo veljavni zakoni. Javni red se ni kalil.« Ukrep vlade o odpustitvi bo prizadel okoli 50.000 delavcev, ki stavkajo v vsej državi. V tovarnah v San Sebastia-nu je s'avka še vedno skoraj popolna. V ostalem delu baskovske pokrajine Guipuzcoa je položaj približno sledeč: v Pasajesu blizu San Sebastiana delo popolnoma počiva v pristanišču in v nekaterih tovarnah, v Renterii so le nekateri delavci prišli na delo, v La-sarte so se nameščenci tovarne pnevmatičnih izdelkov pridružili stavki, v krajih Bea-sain, Zumarraga in Villafran-ca de Oria je stavka v tovarnah popolna. V Eibaru, kjer so delodajalci ponudili večje poviške, kakor jih je odredila vlada, so se delavci vrnili na delo. V prestolnici Navarre Pamploni so zaprli 19 podjetij zaradi popolne stavke. V nekaterih tovarnah pa se je stavka danes končala. Medtem so delodajalci v nekaterih tovarnah severne Španije danes na lastno pobudo zvišali delavcem mezde. Tako se je 1500 stavkajočih vrnilo na delo v tovarno »Luzuriga« v Pasaie-su. kjer so delodajalci pristali na 40-odstotno zvišanje mezde in povečanje produkcijske nagrade. V Eibaru se je 5 najvažnejših tovarn koles spora- zumelo za 50-odstotno zvišanje mezd. V španskih uradnih krogih so danes tudi končno priznali, da je prišlo do neredov v Si-di Ifni, zanikujejo pa. da so proti tamkajšnjemu prebivalstvu nastopili z orožjem. Po prvih informacijah je namreč bilo mnogo žrtev med prebivalstvom v tej spanski posesti, ki jo obkroža francoski Maroko. ki pa ni dobila neodvisnosti v okviru sporazumov med Španijo in Marokom. Med razgovori, ki sta jih imeli maroška in španska delegacija, niso prišli v poštev Ifni, Centa in Melilla. Po vesteh, ki so prispele v Madrid, so se španski napadalni oddelki, ki so po morju prišli na Kanarske otroke, izkrcali na ohali kolonije Ifni. Med operacijami se je eden od čolnov prevrnil in več španskih vojakov je utonilo. Znano je, da je španska križarka «Canarias» že v akciji ob tamkajšnji obali. Govori se tudi. da je načelnik glavnega štaba španske vojske general Antonio Alcubilla odpotoval v Ifni. Predstavnik španskega oddelka za Maroko in kolonije je danes potrdil, da je bilo med neredi več domačinov na ozemlju Ifni ubitih, zanikal pa je, da je španska križarka bombardirala to ozemlje. Dejal ie. da je položaj sedaj normalen Ozemlje Ifni je majhna španska posest ob obali Zahodne Afrike nasproti Kanarskim otokom. Meri približno 1920 kvadratnih kilometrov in ima 30.000 prebivalcev. Obkroža ga ozemlje francoskega Maroka, toda je pod špansko suverenostjo enako kakor pristanišči Ceuta in Melilla. To ozemlje je bilo izključeno :z sporazuma, ki priznava neodvisnost Maroka. Španski predstavnik je izjavil. da je do neredov prišlo pred več dnevi. Dejal je, da so neredi izbruhnili, ko je tamkajšnje prebivalstvo, ki je mislilo, da bo dobilo neodvisnost, spoznalo da bo ozemlje ostalo pod španskim nadzorstvom. Medtem ko je predstavnik potrdil, da je zgubilo življenje več domačinov, ie zanikal, da so bili nekateri španski častniki umorjeni. Zanikal je tudi. da so spanske vojne ladje obstreljevale upornike. Pripomnil pa je, da sumijo, da so «tuji agenti povzročili nerede«. španske kolonije v Zahodni Afriki obsegajo špansko Saharo, južni protektorat Maroka ter špansko ozemlje Ifni. Španska Sahara se deli na dva dela: Dio de Oro, ki meri 190 tisoč km2 z glavnim mestom Villa Cisneros in Se-kia el Hamro (83.000 km2) in glavnim mestom Smara. Ozemlja si je prisvojila Španija v glavnem v 19. stoletju. Ozemlje Ifni, ki leži v severnem delu Maroka, je prišlo pod špansko oblast leta 1860 dejansko so ga zasedli šele avgusta 1934. Glavno mesto ie Sidi Ifni z okoli 7650 prebivalci, med katerimi je okoli 1500 Evropejcev. V glavnem je to puščavsko ozemlje brez posebnih boga-stpv. Na obali je precej razvito ribištvo ter prihajajo tja lovit tudi od drugod. Prebivalci so v glavnem berberska plemena ter so nomadi in poljedelci. Ceuta in Melilla sta važni španski vojaški oporišči ob sredozemski obali, medtem ko ima Ifni strateško važnost za Atlantik. vih del bo obsegala 5o zvezkov, medtem ko jih ima sedanja samo 35. Omenjena revija ((Problemi zgodovine«, ki objavlja dolg članek, v katerem ostro kritizira Stalina, pravi med drugim, da je Stalin imel leta 1922 spor z Leninom glede načina združitve narodov v Sovjetski zvezi. Med Leninom in Stalinom je prišlo do nasprotij, ko je Stalin predložil načrt za vključitev Ukrajine, Bele Rusije, Azerbejdžana, Georgije in Armenije v ((Veliko Rusijo« z omejeno avtonomijo. Revija dodaja, da je politiko, ki so jo pozneje uvedli s tem v zvezi, izdelal Lenin. EisenhGwer v ntlieoi Hi More piiedelccm AUGUSTA, 14. — Predsednik Eisenhower se je danes razgovarjal z ministrom za kmetijstvo Bensonom v zvezi z zakonom za vladno podporo poljedelcem. Ta zakon je pred dnevi odobrila demokratična večina kongresa kljub nasprotnemu mnenju Eisenho-werjeve uprave. Kakor je znano, se govori, da bo Ei-senhower postavil proti zakonu veto, toda to bi tik pred volitvami imelo velik političen pomen. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je novinarjem izjavil, da se predsednik še ni odločil, ali bo podpisal zakon, in je dodal, da se bo Eisenhower vrnil v Washing-ton jutri popoldne. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13,3, najnižja 11,3. ob 17. uri 13,2, zračni tlak 1011,3 pada, veter severovzhodnik 4 km. vlaga 98 odst., 4,4 mm padavin, nebo oblačno, morje mirno, temper, morja 9,3. m Pl Danes, NEDELJA '*:****** Helena, kr.. Ge5tirad * Sonce vzide ob 5.20 hi 18.51. Dolžina dneva !«*• 240o. vzide ob 8.12 in z»t°nel4 „,,11* Jutri, PONEDELJEK 14.»"" Benedikt, pušč., Božislava^ NAPROTI OBČINSKIM IN POKRAJINSKIM VOLITVAM NA TRŽAŠKEM! n T ^ v „ T kT -------------------------------------------j ^ KRITIKE IN POROČILA J i| 7 °^.®*n*!Simfonični koncert z neodvisno socialistično listo V podeželskih občinah pa bo NSZ nastopila skupno z ostalimi naprednimi silami - Kandidatna lista KP TO • Predpisi vladnega komisarja za volilno propagando V zvezi z bodočimi občinskimi voiitvami nam je trža ški odbor Neodvisne socialistične zveze poslal naslednje sporočilo: «Odbor NSZ je temeljito in objektivno proučil sedanji po litični položaj v Trstu in trenutno stališče levičarskih strank in skupin glede volitev ter njihovo volilno taktiko. Odbor z nezadovoljstvom ugotavlja, da ni bilo mogoče doseči volilnega sporazuma za enoten nastop vseh socialističnih sil, kot je to predlagala NSZ, kljub ugodnemu političnemu in psihološkemu razpoloženju v tržaškem političnem življenju. Ta enoten nastop bi ustrezal danes bolj kot kdajkoli dejanskim interesom delavskega razreda in je zato postal resnična želja vseh delavcev in doslednih demokratov. Tržaški odbor NSZ bo podprl v vseh manjših občinah, kjer Je v veljavi večinski volilni zaken, postavitev demokratičnih volilnih list. Za tržaško občino pa je sklenil, dati pobudo za postavitev neodvisne socialistične liste. Program te liste pa bo ustrezal zahtevani, dati tržaškemu delovnemu prebivalstvu dejansko demokratično in napredno občinsko upravo, ki naj zadovolji delavske interese in interese drugih tržaških proizvajalnih slojev. V borbi za obnovo občinske uprave si bo NSZ prizadevala doseči sporazum, sodelovanje in akcijsko enotnost vseh političnih in sindikalnih struj tržaškega delavstva ter vseh demokratičnih sil. Uspeh teh prizadevanj Je neogibno potreben za dosego odločilnega koraka na poti gospodarskega napredka in demokratične ob nove Trsta, ki predstavljata pogoje za dosego socializma in narodnostnega spoštovanja tržaških delavcev, za civilizirano in svobodno sožitje italijanskih in slovenskih meščanov. Za dosego teh ciljev poziva odbor NSZ vse člane in simpatizerje, naj kot vedno podprejo ta prizadevanja za uspeh ljudskih sil in za uspeh vseh njenih zahtev.* Dejavnost političnih strank za prihodnje volitve je vedno bolj živahna. Včeraj je KP objavila v svojih glasilih kandidatno listo za občinske volitve v Trstu. Na prvih .štirinajstih mestih so naslednji kandidati: Vittorio Vidali, Giuseppe Pogassi, Franc Gombač Eniesto hadich, Laura Weiss, Umberlo Sajovitz, Ivana Hrovatin - Stanka, Giuseppe Muslin, Giuseppe Burlo, Claudio 'ionel, Arturo Calabria, Jolanda husso por. Deterri Dušan Kodrič in Alceo Lucchesi. Med ostalimi kandidati so tudi naslednji slovenski kandidati: Anton Gerlanc, Leda Kodrič por. Sirk, Henrik Malalan, Ju- i . T / .. . 4 .. \ ^ 1. TJT vnAin sto Košuta, Venček Krečič, Kudolf Blažič, Rudolf Vil-helm, Helena Kodrij por. Mlač, Karel Cok in Vojko Husu. Glasili tržaške KP objav-jata Vidalijevo poročilo na zadnjem kongresu KP, v katerem beremo med drugim, da se glede odnosov do Jugoslavije sedaj Vidali povsem strinja s Togliattijem in da je zanj sedaj Jugoslavija država, .»ki je napravila pomembne korake k scciali-zmu». Vidali dodaja: «V Jugoslaviji — tako trdimo prevladuje družbena lastnina nad osnovnimi proizvajalnimi sredstvi na področju težke in srednje industrije, prometa, bančnega ustroja, trgovine na debelo in v veliki večini tudi na področju trgovine na drobno. Glavna razreda sta delavski razred in delovni kmetje in državni u-stroj je v njih rokah. Jugoslavija je ohranila svojo narodno neodvisnost in je kljubovala vsem poskusom s strani tujega kapitala, ki je hote! prodreti v njeno gospodarstvo, in ni postala kolonija tujega imperializma. Njena zunanja politika je politika aktivnega sožitja in miru. Notranja politika teži za tem, da še daije razvija pot, ki vodi deželo k izgradnji socializma » Se prej pa je dejal, da je bila njegova ocena v maju in juniju preteklega leta zgrešena in da je zaradi tega bila izvršena samokritika ter da je prelom leta 1948 oslabil socialistični sistem, mednarodno delavsko gibanje in komunistično giban.e. Danes ob 11. uri bo na Trgu sv. Jakoba volilno zborovanje KP. na katerem bosta govorila odv. Pogassi in Gombač- Dalje bo imela KP v prihodnjih dnen naslednja zborovanja: Jutri ob 19.30 na Trgu Val-maura kjer bosta govorila Ernesto Radich in Dušan Kodrič; v torek ob 19 30 v Sked n ju, kjer bosta govorila Er-nesto Radich in Karel Siško-vič; v sredo ob 19.30 pri Sv Alojziju pa bosta govorila Umberto Sajovitz in Jole De-ferri. Tudi tako imenovano ekonomsko gibanje pripravlja svojo kandidatno listo. Temu gibanju so se do sedaj pridružili odbor za prosto cono. Združenje trgovcev na droD-no. Združenje male industri- je, Združenje lastnikov stanovanjskih hij in Združenje o-brtnikov. Zdi se, da bodo na listi tega gibanja kandidirali predvsem predsedniki, tajniki in drugi člani vodstev omenjenih združenj kot tudi razni srednji in mali trgovci ter in-dustrijci. Med njimi se ze o-menjajo imena Bina Barbim, BToriana Zigiottija, Piera Flo-rita, Giorgia Valmarina, Ernesta D’Avanza lastnika pomorske družbe Leona Taraboc-chie in druge. Ti so v glavnem člani ali somišljeniki krščanske demokracije, monarhistov in baje celo misinov. Ce bodo ta imena potrjena, potem ta lista za sedaj ne potrebuje nobenega drugega komentarja. Včeraj je generalni vladni komisar podpisal odlok, s katerim razteguje na tržaško področje zakon italijanske republike štev. 212 z dne 4. a-prila letos, ki vsebuje pravila o volilni propagandi. Odlok, ki bo stopil v veljavo z dnem vstopa v veljavo o-menjenega zakona, in sicer 28. t. m., bo objavljen v prihodnjem Uradnem vestniku vladnega komisariata. Zakon od 4. aprila določa, da morajo biti stenski časopisi, volilni lepaki in vse drugo propagandno gradivo nalepljeni na posebnih krajih, ki jih določa občina. Zato so prepovedani vsakršni napisi po zidovih, na cestnem tlaku, na skalah, obcestnih robovih, ograjah itd. Občinski odbor bo določil vsaki posamezni stranki v e-naki meri ustrezni prostor. Prepovedana je zamenjava oziroma odstop nakazanega prostora. Vsaki stranki za občinske volitve oziroma vsakemu posameznemu kandidatu za izvolitev posameznih pokrajinskih svetovalcev je dovoljena po ena propagandna reklama z neonsko razsvetljavo na vsakih 100.000 prebivalcev. Za propagando s transparenti pa je dovoljen po en transparent na vsakih 10.000 prebivalcev. Odstranitev, uničevanje ali poškodovanje kakršnega koli volilnega propagandnega sredstva bo kaznovano z do 1 leta zapora in z globo od 10.000 do 100.000 lir. Lepljenje volilnih tiskovin izven določenih prostorov bo kaznovano z do 6 mesecev zapora in od 10.000 do 100.000 lir globe. Dan pred volitvami in na dan volitev so prepovedana vsa javna zborovanja na prostem in v zaprtih prostorih ter lepljenje ali pa postavljanje kakršnih koli volilnih propagandnih lepakov in napisov Na dan volitev pa je prepovedana vsaka volilna propaganda v območju 200 metrov od vhoda na volišče. Občinski volilni urad poziva vse stranke, ki bodo predložile kandidatne liste za občinske ali za pokrajinske volitve, naj čimprej zahtevajo potrdilo o vpisu v volilnem seznamu kandidatov in podpisnikov kandidatnih list. V ta namen ima volilni urad na razpolago posebne obrazce, ki jih interesenti lah- ko dobijo v Ulici SS. Martin 3. Novi italijanski konzul v Koptu Italijanska vlada je imenovala za svojega zastopnika v Kopru, dr Guida Zecchina, dosedanjega konzula v Bastii, in sicer namesto konzula Alber-taria, ki je premeščen drugam. * * « Združenje potrošnikov vabi vse lastnike javnih lokalov, ki prodajajo kavo po 35 lir in niso še sporočili svojega naslova, naj pošljejo naslov in ime svojega lokala na tajništvo združenja v Ul. Carducci 29 do konca tega meseca. v gledališču Verdi Dirigent Sergiu Celibidache se je v preteklih simfoničnih sezonah tako močno priljubil tržaškemu občinstvu, da je njegovo ime priklicalo k sinočnjemu koncertu zelo številno občinstvo, ki napolnjuje gledališče le ob najbolj izrednih priložnostih. Nedvomno je Celibidache močna osebnost, ki zna posredovati osebno noto vsaki skladbi, ki se je loti Zelo smiselno poudarja vse sestavine, dramatična stopnjevanja, igro posameznih glasbil, ki jih zlije v homogeno celoto. Spored je obsegal Ul, Respi-ghijevo Suito s skladbami starih italijanskih znanih in neznanih mojstrov, Smetanovo simfonično poemo Vltava in V. simfonije Dimitrija Šostakoviča. Vsa ta dela so bila dobro znana občinstvu po prejšnjih izvedbah, tako tu- tVARNUŠI NI OKREPI* KRŠČANSKE DEMOKRACIJE IN DRUŽABNIKOV V i/olilne imenike so t/pisaii 21.990 ezulov in drugih priseljencev Ud, teta 1952 do 11. aprila letos so črtati skupno 30.874 volivcev, vpisali pa 36.349, od teh je novih 14.359 volivcev, ki so medtem postali polnoletni di Soštakovičeva simfonija, ki jo spored pomotoma označuje kot novost za Trst. Po vseh treh skladbah je občinstvo nagradilo z burnimi aplavzi svojega ljubljenca, kljub temu, da je ta dirigiral Smetanovo in Soštakovičeva skladbo mestoma kar prepočasi. Tako je Vltava deloma izgubila blesk, ki ji je lasten, in je Soštakovičeva simfonija me. stoma izzvenela prebledo. Izmed desetih simfonij, ki jih je napisal ruski mojster, jt peta gotovo ena najboljših in najčešče izvajana. Globoka in pretresljiva humanost njene izpovedi naredi iz te simfonije eno najpomembnejših del sodobne glasbe. Pri prepočasnem tempu in pretiranem poudarjanju nadrobnosti se je pri sinočnji izvedbi zabrisal mogočen učinek, ki ga mora celota napraviti. Respighijevo suito je Celibidache dirigiral uravnovešeno in občutljivo in nas je s svojo odlično izvedbo ponovno prepričal o izredni aktualnosti baročne glasbe. —u Sestanek NSZ v Križu Neodvisna socialistična zve za. sekcija v Križu, vabi na sestanek, ki bo jutri 16. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Razpravljalo se bo o bodočih volitvah. Odbor V petek smo objavili skupno število volivcev na prihodnjih volitvah v tržaški občini. Vseh volivcev bo 206.068, med njimi 91.677 moških in 114.394 žensk. Včeraj pa smo dobili na volilnem uradu še nekaj zanimivih podatkov, ki dokazujejo, koliko volivcev iz drugih italijanskih občin in istrskih beguncev je bilo vključenih v tržaški volilni imenik. Na osnovi periodičnih in dinamičnih revizij volilnih imenikov od 1952. leta do 11. aprila letos je bilo črtanih skupno 30 874 volivcev, med njimi 17.074 moških in 13.800 žensk; v istem času pa so vpisali v volilne imenike v Trstu skupno 36.349 novih volivcev, med njimi 17.498 moških in 18.851 žensk. Od skupnega števila vpisanih volivcev v volilne sezname od 1. 1952 do 11. a-prila letos, odpade naravni prirastek oziroma na volivce. Nedeljsko za članstvo SDZ Zadnjič smo prav na kratko ugotovili, da nam je v predzadnji številki posvetila ^Demokracija« kar devet polemičnih člankov in tudi povedali vzrok. V petkovi številki pa je število naraslo kar na enajst; na vsako našo vrstico skoraj po en članek! Čemu ta povečana poplava zmer janja, obrekovanja, psovanja in laganja? Očitno hočejo prekričati tista dejstva, ki jih zaradi njihove globoke resničnosti ne morejo zabrisati. Glavno med temi dejstvi je, da se gospodje v SDZ in okrog nje čutijo obupno o-samljem, zlasti v primerjavi z volitvami pred štirimi leti. Takrat so nastopili v podeželskih občinah skupno s «titov-cin. Sedaj jih zmerjajo, da soj to ljudje, ki se sramujejo svojega slovenskega imena in da so politično slepomišili (če je kdo slepomišil, je bila to SDZ v Nabrežini, ko je na odvraten način prelomila volilni dogovor) in da je zaradi tega z njimi uvsaka možnost sodelovanja pokopana*. V tržaški občini so nastopili skupno z neoduisnimi tn s slovenskimi krščanskimi socialisti. Sedaj pravi «D.», ca bodo tudi tu »temeljito prerešetali svoje vrsten. Torej: tudi v Trstu ssplendid isola-tion*. In kaj jih je pripeljalo v to neugodno, temno in zatohlo slepo ulico? Nič drugega, kot varljivo upa nje, da bodo s poniglavim pasjim mahanjem z repom pred de-mokristjanskim oblastn ežem vendarle prejeli nekaj drobtinic in si z njimi zajamčili svoj obstoj. Drobtinico jim je j oblastnež sicer vrgel, toda zato so jim obrnili hrbet vsi količkaj značajni sopotniki in pristaši. Zapustili so jih in zapuščajo jih, ker nočejo poljubljati demokristjanske šibe, ki jih tepe. Ko se je predsednik SDZ s svojo druščino 2našel v tem temačnem brezpotju, je to vzvišeno in naduto pametno gospodo zajel strah. Pa ne toliko zaradi osamljenosti same, ampak strah, da ne bodo mogli izpolniti naloge, ki so jim jo oblastniki za tisto drobtinico določili. Zato so gospodje začeli vpiti; od tu poplava onega histeričnega zmerjanja in laži v «D.» Ob-lastnežem hočejo dokazali vsuj na ta način svojo najboljšo poljo tn privrženost D j borbi s skupnim političnimi nasprotnikom, ki ga predstav-1 Ijajo napredne, resnično demokratične in še posebej so-I cialistične sile. • Zato tud i v zadnji #D » niti s povečevalnim steklom ! ne morete najti najmanjše i besedice obsodbe vladne po-i litike: vsega so krivi predvsem «titovci», Jugoslavija, Sovjetska zveza, komunisti itd- Se več! Demokracijo današnjih oblastnikov celo hvalijo nič manj ko v uvodnem članku in v tej klerikalni demokraciji se znajdejo kot riba v vodi. Zanje ni važno, če ni takšna demokracija sposobna izvajati niti lastne u-stave, kot je že večkrat poudaril celo sam predsednik republike. Prav tako ni zanje važno, če ta demokracija noče spoštovati niti svečano podpisanih mednarodnih obveznosti, ki zadevajo naše najosnovnejše življenjske pravice, brez katerih je ves naš narodni m socialni obstoj najresneje ogrožen. Važno je le napadati tiste, ki od te demokracije terjajo svoje pravice. Zato «D.» napada vse, ki vedo, da je ta in takšna demokracija presneto malo krščanska in ki vidijo, da jo bo zato nemogoče prisiliti, da bi postala dejansko krščanska vsaj z nami Slovenci in de-lotmimt množicami. «D.» napada zato vse, ki hočejo pomagati, da bi zmagale napredne, resnično demokratične sile, ki bodo pravice našemu ljudstvu priznale kot Slovencem in kot delovnim ljudem. Nimamo — kljub temu, da smo dnevnik, kar nam «D.» tako zelo zavida — prostora, da bi odgovarjali vnovič na vse laži v vseh enajstih člankih. Odgovoriti pa moramo na člane/c pod naslovom «Pre-kupčevalci s pokojniki« in povedati, da bi bazoviški fantje, če bi vstali, najprej ne samo pljunili, temveč tudi udarili p obraz onega, ki je članek v «D.» napisal, še prej pa onega, ki je dajal fašističnim mogotcem tiste izjave, ki srno jih že dvakrat v našem listu ponatisnili. Ce bi vstali, bi bili na naši strani ker smo mi nadaljevali njihovo oboroženo borbo proti fašizmu, ki so jo oni v najhujši h pogojih začeli. Začeli tedaj, ko je bil prej omenjeni gospod med orvmi, ki so oboroženi borbi nasprotovali ne samo takrat, temveč tudi pozneje, ko je borba zajela že vse ljudstvo, proti kateremu so se nekateri gospodje okrog «D.» z orožjem v roki borili. (Se to: Ni res. da je moralo uredništvo «D.» v četrtek v naglici spreminjati prvo stran, da bi uvrstilo vest o skrunitvi spomenikov pri Bazovici in na Katinari, ker se je o katinarskem zvedelo že v torek — v sredo je bilo že v časopisih — za bazo-viškega pa je ve.s Trst vedel že v sredo dopoldne, kar je #D.» «p od!o» zamolčala). ki so dosegli 21. leto starosti, skupno 14-3a9 volivcev. Iz tega sledi, da je bilo od preteklih volitev do sedaj vpisanih v volilne sezname tržaške občine 21.990 prišlecev, c-ziroma oseb, ki so se priselile v Trst iz raznih italijanskih občin in iz Istre. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je v zadnjih letih odpotovalo iz Trsta v Avstralijo nad 800Q oseb v glavnem odraslih, ki so zgubili volilno pravico v tržaški občini. Ce vse gornje številke dobro zračunamo, pridemo do zaključka, kakšno ogromno novo volilno množico so si zagotovile desničarske stranke in predvsem krščanska demokracija. Znano je, da te stranke izvajajo nad istrskimi begunci najrazličnejši politični in gospodarski pritisk. Zato so tudi postavili v begunskih taboriščih posebna volišča, da laže nadzorujejo, za koga bodo ti begunci glasovali. Krščanska demokracija in druge desničarske stranke se dobro zavedajo, da se ne morejo predstaviti tržaškim volivcem z nobenim doseženim uspehom. Nasprotno! V vseh dosedanjih letih upravljanja tržaške občine niso bili zmožni napraviti ničesar za obči gospodarski napredek mesta. O-staja jim samo bahanje z nekaterimi javnimi deli. Toda na tem področju so razpolagali s skoraj neomejenimi denarnimi sredstvi in bi vsakdo na njihovem mestu morda ce. lo več napravil. Pred strahom, da jih bodo tržaški volivci v veliki meri zapustili, so vpisali v volilne sezname čim več priseljencev, da si zagotovijo vsaj toliko glasov, kolikor predvidevajo, da jih bodo zgubili. Skupščina Delavske zbornice Pokrajinska zveza trgovinskih uslužbencev nove Delavske zbornice CGIL sklicuje za jutri ob 20. uri v dvorani v Ul. T. Vecellio 4-6 skupščino stroke. Na skupščini bo vsedržavni tajnik kategorije Rizzo orisal delavcem sporazum o poenotenju plač in o njihovem izboljšanju. Razpravljali bodo tudi o sindikalni akciji stroke v bližnji bodočnosti, in nicer na podlagi sklepov 4. kongresa CGIL. Razen tega bodo tudi razpravljali o aplikaciji vsedržavne pogodbe za uslužbence zadrug. Skupščina delavk Pastificio Triestino* Notranja komisija tovarne »Pastificio Trietdino* je sklicala včeraj enotno skupščino vseh delavk, ki so na obveznem dopustu, katerega jim je vsililo ravnateljstvo. Na skupščini so razpravljali o položaju v podjetju in o nevarnosti, ki jo predstavlja ta položaj za vse delavstvo. Sindikat živilske stroke nove Delavske zbornice CGIL je včeraj posredoval pjj dopolnilni •blagajni, da bi izplačevala tem delavkam del plače iz dopolnilnega sklada. Prav tako je posredoval tudi pri oblasteh, . Zborovanje upokojencev Danes ob 10. uri bo v dvorani v Ul. T. \ ecellio 4-6 zborovanje upokojencev. na katerem bosta govorila Alceo Lucchesi in Trnesto Radich. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul, Cavana 14; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg gibčna 6: Alla Salute, Ul. Giu-iia 1; Vernari, Trg Valmaura 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN V APRILU Davanzo. Ul. L. Bernini 4; Giu-sti. Strada del Friuli 7 (Greta); Millo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. LOTERIJA BENETKE 84 66 83 18 32 BARI 20 79 30 26 30 CAGLIARI 30 32 20 13 14 FIRENZE 10 26 39 20 43 GENOVA 32 85 34 72 36 MILANO 64 51 32 23 34 NAPOLI 80 21 37 54 74 PALERMO 74 61 19 41 3 ROMA 31 3 74 59 42 TORINO 69 78 37 53 42 NEVARNA IGRA MLADEGA DIJAKA Na polju najden naboj eksplodiral fantu v roki Na srečo se je le laže ranil ia bo okreval v šestih dneh Včeraj popoldne so z milj-skim rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 14-letnega dijaka Flavia Disiota iz Milj. kateremu so zdravniki ugotovili rano na drugem prstu desne roke ter številne rane na obeh rokah in spodnji ust. nici. Mladeniča so po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 3 ali 6 dneh. Policijska preiskava je ugotovila, da je mladenič našel na polju nedaleč od rafinerije Aquila neko razstrelivo, s katerim se je v kleti stanovanja včeraj okoli 15. ure igral. Nevarna igračka pa mu je eksplodirala v rokah in ga na srečo le laže ranila. Agenti so odkrili v kleti 2 izstrelka po 47 mm ter granato nemškega izvora. Na kraj so morali priti tudi razstreljevalci min, ki so vse skupaj zaplenili in odpeljali na varnejše mesto. Na mesto s kolesom v Sežano z avtom v tržaško bolnišnico Dež in spolzka cesta sta včeraj zjutraj preprečila 44-letni Amaliji Brišček por. Blažina iz Briščkov št. 26, da bi prišla do Sežane, kamor je bila ženska namenjena s svojim kolesom. Nekaj minut pred 9, uro zjutraj je bila Blažinova že na Narodni cesti na Opčinah a naenkrat je zdrsnila in padla na tla, zaradi česar se je morala zateči v bolnišnico. Ker so ji ugotovili zlom desne noge, so jo zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okrevala v 40 dneh. Sinoči zelo uspel koncert pevskega zbora »Primorec" v Trebčah Komaj pol leta je od tega, odkar so se v Trebčah po dolgem presledku pevci odločili, da ustanovijo svoj pevski zbor. Dobili so v osebi prof. Oskarja Kjudra izkušenega in požrtvovalnega pevovodjo, in že po nekaj vajah je moški zbor kar ubrano pre. peval. Vzgled mož in mladeničev je navdušil tudi žensko mladino in od novembra lani imajo Trebče močan pevski zbor, ki šteje 60 aktivnih pevcev in pevk. Plod svoiega vztrajnega in navdušenega dela so treben- ski pevci in pevke pokazali sinoči na uspelem koncertu, ki so ga priredili v domači prosvetni dvorani. Dvorana je bila prenapolnjena za navdušene vaščane, ki so pohiteli, da poslušajo in počastijo svoje pevce. Domačin Marij Kralj je pri vsaki pesmi podal nekoliko življenjepisnih opomb o zadevnem skladatelju in včasih s šegavo besedo poskrbel, da zanimanje občinstva ni ponehalo in da so se medtem pevci odpočili. Pevski zbor nudi veselo sli- ko, ker prevladuje mladina. V zboru so tudi mladi inteligen-ti, ki dajejo tako dober zgled. Glasovi iz mladih grl krepko in sveže zvenijo in mlademu pevskemu zboru lahko napovedujemo najlepšo bodočnost. Le krepko naprej, trebenski pevci! Kakor ste v kratkem potegnili za seboj svoje va-ščanke, tako boste tudi kmalu, upamo, zdramili druge vasi. Danes ob 17. uri bo pevski zbor spet nastopil v Trebčah z istim sporedom narodnih in umetnih pesmi. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priredi v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v dvorani stadiona »Prvi maj» KONCERT moškega zbora PD (Bojanu iz Dornberga Vstopnice bodo v prodaji od srede naprej na sedežu v Ul. Roma 15-11., tel. 31-119, dnevno od 9. . 12. in od 15. - 18. ure Kulturna prireditev mladine DO v Borštu Danes 15. t. m ob 16. uri bo v prosvetni dvorani v Borštu pod pokroviteljstvom društva «Slovenec» kulturna prireditev mladine Dijaškega doma iz Trsta. SPORED: 1. Dekliški duet zapoje ob spremljavi klavirja in kitare slovenske in dalmatinske narodne pesmi. 2. Zoran Hudales: «Pr. vi april«, šaloigra v e-nem dejanju. 3. Mladinski pevski zbor zapoje šest slovenskih pesmi. 4. Ritmične vaje. 5- Dekliški kvartet zapoje ob spremljavi klavirja in kitare slovenske in dalmatinske narodne pesmi. 6. K. Vrhovec, E. Sma-sek: «Burka o jezičnem dohtarju«, enodejanka. Pevski zbor (PRIMOREC« iz Trebč priredi danes 15. t.m. ob 17. uri v PROSVETNI DVORANI v TREBČAH Izvajal bo umetne, narodne in par‘izanske pesmi. Dirigent: Prof. OSKAR KJUDEft Solist: Miro C u k OD VČERAJ DO DADES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. aprila 1956 se je v Trstu rodilo 16 otrok (1 mrtvorojen). umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: pek Renato Deste in natakarica Valnea Bruck, kuhar Mario Cocolet in gospodinja Lucia Ormas. gradbenik Bruno Malusa in uradm-ca Mirella Colla. zdravnik Marno Macor in gospodinja Mirella Chermaz, električar Renato Dio-niisio in gospodinja Leda Saitva, inženir Ruggero Ferraiolo in gospodinja Luigia Tozzi. UMRLI SO: 65-letna Vittoria Logher por. Volpi, 55-letni O-scarre Cecchi, 70-letna Libera Morosoli por. Dapretto, 81-letaa Ivana Hrovatin vd. Briščik, 10-letna Ca ter i na Giurgevich vd. Lubich, 78-letnj Filippo Hirschl, 82-letna Giusepplna Gianelli. OKLICI Karabinjer Mauro La Rovere tn gospodinja Margherica Massa, prodajalec A Ido Rioci in gospodinja Adelia Gavagnin, železničar Domenico Giacomini in gospodinja Anina Maria Favretto, mehanik Marcello Mandero in gospodinja Anna Zudieh, prodajalec Carlo Cernogoraz in šivilja Laura Albonese, uradnik Bruno Zgraggen in študentka Giu-liana H er ing, uradnik Piero Al-merigogna in uradnica Maria Ni-vea Pipan, geometer Alcide Gom-bani in učiteljica Pierina Pre-donzani, mesar Ermanno Bernini m gospodinja Sil ver ia Tomasi, delavec Gaetano Passaggio in gospodinja Lidija Mihčlč. tramvajski usluž. Marino Magnani in šivilia Marija Gortan, mizar Gi-no Ceoloni in uradnica Lucilla Stefani, šef er Giorgio Levicci in natakarica Miryam Satonicchio, odvetnik Ferruceio Sbisa in gospodinja Liliana Sinigaglia, inštalater Mario Cei in pletilja No. vella Demarchi, inženir Ricear-do VVinternltz in gospodinja Mirella Norcia, geometer Erminij Smrekar in gospodinja Edda Ca-rls. delavec Peter Jerman in gospodinja Nerina Razza, strugar Tullio Zecchi in frizerka Bruna Sessetizza-Anigelovlč, natakar Giuseppe Prezzi in prodajalka Valnea Nadalin, šofer Mario Kari« ir, gospodinja Emma Bubola, pomorščak Sergio Petronio in frizerka Itala Bian.ro. uradnik Co-simo Alberto Žito in uradnica Maria Velicogna, cevar France-sco Dapas in gospodinja Liliana Sallusti. uradnik Giorgio Fa'-diga in uradnica Livia Rebula, težak Romano Beni ni in gospodinja Elvira Coslovich. mehanik Romeo Vatta in gospodinja Renata Gazič. delavec Giulio Mao-zin in gospodinja Maria Barno-bi, reprezentant Sergio Perilli in gospodinja Leonilda Banco-vich, uradnik Vittorio Gerin in uradnica Llcia Spolverini. uradnik Mario Iviarvi in gospodinja Susanna Perossa, uradnik Ilario Duca in gospodinja Giordana Polil, uradnik Arturo Giotto ln uradnica Margherita Minlussi, u radnik Umberto Bet tn gospo-Giusep- dinja Vita Bressi. šofer Giuseppe Ptrottini in prodajalka Euge-nia Nadalin. finančni stražnik Giuseppe Giulio Nardini in gospodinja Rita Antonietta Grassi, reprezentant Varlo Bottin in gospodinja A oton e 11 a Brischi, delavec Enrico Tonghlnj in delavka Blena Ivasik, geometer Tulilo Curct In gospodinja Renata Gridelll, mehanik Carlo Arnež tn prodajalka Vera Fabbri, Ful- vk vlo Alberto Colasanti in Chrisia Margot Maivvald ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 15. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU Luigi Pirandello HENRIK IV. tragedija v treh dejanjih oooooooo V soboto 21. aprila 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta 7 BESEDE IN KRETNJE... NASTOP GOJENCEV IGRALSKE IN BALETNE ŠOLE SNG PD „!VAN CANKAR' priredi danes 15. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu « P r v i maj* nastop najmlajših Na sporedu so enodejanka in recitacije pod vodstvom Eme Starčeve (SNG), pevske točke pod vodstvom Fride Valetičeve, otroški plesi pod vodstvom Olge Banove in harmonikarji pod vodstvom Milana Pertota. Nastopati bodo: Janko Ban, Darko Ran, Vida Benčina, Anica Ba-buder, Sonja Božič, Ivanka Oinko. Danica Colja, Alenka Colja, Stojan Colja, Mariza Cebron, Lilijana Cek, Marica Gec, Sergej Gregorič. Boris Gombač. Zdravka Jurca. Nadja Kuferzin, Jurij Kufer-zin, Ida Klarič. Loizka Le-nasi, Anica Mikutus, Boris Mikulus, Sonja Paušič, Lilijana Rožič. Tatjana 5i-škovič. Darij Teršar, Zdenka Trampuž. Enči Trampuž. Vojka Trampuž, Silvana Tuma, Sonja Viller, Sergej Verč, Vanče Verč, Pavel Volk, Nevenko Valet«. Vabimo vse ljubitelje naših marljivih otrok, da s svojo navzočnostjo dajo spodbudo in priznanje malčkom ob teh njihovih prvih korakih. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Vstopnina za odrasle 150 lir, za otroke 100 lir. PODPORNO DRUŠTVO (DIJAŠKA MATICA« v Trstu sklicuje 20. aprila 1956 ob 20. uri v Trstu, v Ul. Roma 15-11. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila odbornikov 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča 5. Razno Vabimo članstvo, da se občnega zbora udeleži. Odbor Razna obvestita PLANINSKI IZLET SPDT V GLINSCICO SPDT priredi danes 15. t. m. izlet v Glinščico, in sicer po progi, kjer bo naslednji teden planinski pohod. Proga gre iz Glinščice čez Mali Kras ali naravnost čez Jezero v Bazovico. Zbirališče ob avtobusni postaji v Ul. Carducci (avtobus št. 25 za Katlnaro) ob 13.45. Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. Danes 15. t. m. bo v prostorih kluba. Ulica Roma 15-11., kakor vsako nedeljo, običajni sestanek od 10. do 12. ure. Vsi člani, ki so s članarino na tekočem. bodo lahko prevzeli zadnje dospele novosti. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob naše drage Tone iz Krajne vasi daruje družba Kras 20.000 Ur za Dijaško Matico. Marija Kosič daruje 500 lir za Dijaško Matico. ( OLEDALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI V četrtek bo v gledališču Verdi drugi koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Sergluja Celitoidacheja. Na sporedu so Reznicekova Donna Diana - uvertura, Debuss.vjeva Ibe-ria in Bartokov Koncert za or. k ester. Jutri se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic. Roisetti, 14.00: «Wichlta». J. Mac Crea. V. Miles. • Excelsior. 14.00: »Konec pusto- lovščine*. D. Kerr, V. Johnson. Fenlce. 14.00: »Čebelja matica*. J. Cravvford, B. Sujlivan. Nazlonale. 14.00: «Lepa Olero», M. Felix, M. Teynac Filodraramatlco. 14.00: »Fant*. A Sordl, A. Lane, X. Cugat Superctnema. 14.00: »Dober dan, mlss Dove», J. Jones Arcobaleno. 14.00: »Hanibal in vestalka*, E VViillams, H, Keel Astra Rojan. 14.30: »Smo možje ali korporall*. Toto. P. Stoppa. Canltol. 14.30: »Tragična sobota*, V. Leigh, V. Mature. Cristallo. 14.00: «DAv0bS]r,rl'^ n°V cieki. “ Grattacielo. i*.w. -• 7,.,k na na dvoru*. M. AlabarcL. 14.30: «Bl«a^ Ralli, V De Sica. M M*** ianni. . Mari«. * Ariston. 14.00: «Ro«e BIytih, H. Keel. E grifr Armonia. 14.00: «Skrlat ka». T. CurtiS. C. M»1 ^ Aurora. 13.00: Hlftot. majorja Bensona*. “• J. Adams. „ Garibaldi. 14.00: «Su”nr^eyno!* la tu», D. Pobeli D "jgiad). Ideale. 14.30: D. Addams. P. 9 Impero. 14.00: «Lord S. Granger. E. Tsy j,itj & Itatia. 14.30: «Sreča K “ iguit ska*. S. Loren. M. M* S. Marco. 14.00: »Dam*** j R. Hudson, P. h3™ «?*#* Kino ob morju. 15-00. ljenci*. L. Bose. pirt- Moderno. 14.00: »Kralji1-* ^ mid». J. Hawkins. t Savona. 13.30: »Očka Leslie Caron. M o— Viale. 14.30: »Povratek »^ zaklada*, D. Addams, Vittorio Veneto. 13.30: je čudovita stvar*. v/- J. Jones. _ lokf" Bel ved ere. 14.00: «Ogn)OT^ strelec*. B. Lancaster ■ ( f, Marconi. 14.00: «Zfl3m*^I* -a motu*. D. Andrews K j/j Massimo. 14.30: tM#*’ ženska*. S. Loren. Novo cine. 14.00: «rPlemfmandief■ nos*. J. Russell, ^ .rj5t,. M* Odeon.' 14.00: «Go!a strast*. ria Felix. Mladoletnim Pjjnfi, Radio. 14.30: «Svet V0z 8 qo 7.15 Jutranja gl*™,n sp°r^at|' tijska ura; 8.20-1 OjOjfc Ljubljane; 10.10 G*3 doni; U neja; 10.30 Zena m £n,\\ ^ Lahka glasba; 1. «1 mič: Ljubljanski 3 spotioV fonična suita; ll *0 ijSih Sč festival v Sanretnu Aj.lJ JJj, Glasba po željah; 15- )5 pi nj »liane; 15-’,.rja,'V red iz Ljubljane; m- rja; jd vas; 16.00 Primorska }jl 17.00 Spored iz ' i< Izbrani operni odi;, gfl*}. Nedeljska novela; JOj (ijff črno; 18.00-19.25 ^ g!^ ljane: 19.25 Zabav«, ji šport; 20.00-22.15 SPbkeSter> ljane; 22.15 Igra, ^„4 r dy Herman; 23.15 ( ^ * ' « % ' * ' ilJ,< 'fj* 327,1 m, 2(2,1 »• Poročila ob .5 iKi prijetno pomiaw>' '|iK1 tro; 7.35 Igrajo y* v jfJ^* orkestri: 8.15 P ^4 - : _ i„;.k» 1 fl ^rvtf daje narodnih Wi ym*;« lij pevov: 9.00 Marcel *č 9.30 « za barvice (pravh' ■ j0: g' retna in lahka : /«»vl^n 1 lA CIO' delfski simfonični Slfglž*! Oddaja za ben »aba^3 j# 11.20 Filmska m 2 pcjjrt ba; 12.00 P<1«ov0L.keStr3'fi,je J 12.10 opoldanski .fJVlf « red: 14.15 Zabavne 'jj.jj nedeljsko pooo dn*. .00 ste - poslušajt*1 j8 00 danski koncert. 1 j£. igra - J. S. P^tevVtf in antipatija (p^redj Večerni operni sb0., poP* turni razgledi: plesne melodije. j 17.00 Šport; V* sfk) K iz Damaska*; srti; 20.35 Iz J'^jtizirfjg r. nadaljevanje dratn jj.JC mana «Zastavonos3 «Zvezdb ne si.i*A’ JUGOSLOVAN 7 simpatičen. poznanstva s S K* j« , 35 let. Lepa v“0lll)ifl*,pl)»’/ ni Izključena. f r,io J((r* je poslati na . sv. Frančiška gjIL, ZARADI daj manufakturo ^0 ^ . na 1,900.000 ailh P9 St. . ^ slov: Cuder. Dev» KOLESA, moška S prevoz blaga P® 50.°> * torna kolesa F' ^ obroke. Marcon. |gvn" Tapetniška makio P JHJUU- V V* Specializiran*^«^ ljanju nro* drugih PgjgtaP Trst - Ul ca.^U tel. * ^ Skrbne g0*?" obl.*e5** me izdeluj* 0bfP>‘ fl popohu kr°l\<0/ M. M.Aeilio# Trst. Ul. VeCbeoimce) (blizu LETTOVE LAŽI slike nekate-„,Ten vo itali-'•■'ritij, * u. n‘h možeh v trdiv dokaz laž' :C Vr Bnr' ** itnll 0neletta o cr- ^ v Ist Jansfc*h uličnih !>» 0M?L™lPraVl V Anket« T':°b Tazpravi v '»tihi ° sl™<-5W.TO* ** Vla Via r, ’ Via Orazio ^ V a G ’ Orazio ?. "Ai, p*' Marconi. Via t>P.p *2a Da Ponte, s LjU r. VpraoT.;^ n:.... 15 P. p rome, V^afatti', erserio. Piaz-7»ibi Y, ia Calegaria, Paolo Nal- ?•' 'ia p “ Paolo Nal- 4 Hb ' Cal1* dal 51 C della p°nte- r.C^!°ne. Via r^Dn ; Vla Della .;J* f. Mario Destra- ^viltieCejC0 ^rev'sa' »i V,H j ?h .AUirk; 'an'oi še: Via .“shi.10 se: -.'Vi,‘Men, Via j Mario >oP‘„0rdar'0 Bruno Vsl>ši K§S»o° p:f.mareglia' ^Sn^sin ,P!ttoni. v>a Oti 7«ln, v ’ •t|t ' Vij r^ia Antonio %^‘ini, in še h’ Ra ... m CIRCHJCCt i i S &*ft*4L0l V\ » mamo Se; Via (i. V>1‘iv Via An. ’ V: 'a * V”1 ^ v . 'a8e. O Vi’1* Gu«n'a Galileo lilh Q'Use1!lelmn Mar-6 4ri,i)t>e Mazzini 6. t. m. je tržaški občinski svet po razburljivi razpravi sprejel sklep o imenovanju in preimenovanju 240 mestnih ulic in trgov. Za sklep so glasovali samo svetovalci štiristranske koalicije in svetovalec dr. Tei-ner (PSI). Proti sklepu pa so glasovali dr. Jože Dekleva, komunistični svetovalci, dr. Agneletto, svetovalci Tržaške unije in MSI, socialdemokratska svetovalka Gru-ber-Bencova pa se je vzdržala glasovanja. Razprava o toponomasti-ki je bila zelo živahna. Predlog, ki ga je predložil občinskemu svetu odbor, ni zadovoljil niti svetovalcev tako imenovane večine. V prvem seznamu 240 imen ulic in trgov, ki ga je sestavila posebna toponoma-stična komisija pod vodstvom odbornika prof. Scio-lisa niso bile vključene niti najvidnejše Osebnosti italijanskega socialističnega gibanja, padli italijanski tržaški antifašisti in demokrati, številne tržaške osebnosti iz kulturnega in znanstvenega področja, svetov-noznane osebnosti, itd. itd., kar je povzročilo nezadovoljstvo med vsemi svetovalci Hkrati pa je komisija za mestno toponomasti-ko povsem ignorirala etnični sestev tržaške občine in ni vključila v seznam niti enega imena slovenskih zaslužnih mož. To šovinistično in protiustavno stališče je prišlo še bolj do izraza, ko smo v seznamu čitali imena raznih neznanih rimskih konzulov, ljudi, ki jih Trst ni nikoli poznal in ki nimajo z našim mestom, z njegovo zgodovino in borbo sploh, nobenega opravka. V tem se je najbolj pokazal strupeni šovinizem toponomastič-ne komisije, ki je hotela baje za vsako ceno {(ohraniti izključno italijanski značaj mesta«, kot je to izjavil župan Bartoli in ignorirala celo slavne italijanske socialistične borce. Zato so občinski svetovalci predlagali vključitev v seznam na desetine in desetine novih zaslužnih italijanskih in tržaških osebnosti obeh narodnosti. Dr. Jože Dekleva, komunistični svetovalci, dr. Josip Agneletto, svetovalci Tržaške unije in socialdemokratska svetovalka Gruber-Ben-cova, ki so predstavljali v tržaškem občinskem svetu vej kot 63.000 volivcev, so zahtevali vključitev v seznam novih imen ulic in trgov tudi slovenska imena. Hkrati pa je dr. Dekleva zahteval tudi dvojezične u-lične napise v vseh krajih mestne občine, kjer živi najmanj 25 odstotkov slovenskega prebivalstva, kot to določa Posebni statut londonskega memoranduma. Ti svetovalci so predlagali imena Ivana Cankarja, Otona Zupančiča, Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Iga Grudna, Srečka Kosovela, Antona Aškerca, Primoža Trubarja, Franceta Levstika, J. Gallusa-Peteli-na, Josipa Silo, Josipa Godino - V.rdelskega, Simona Rutarja, Mateja Langusa, Alberta Sirka, škofa Ju-raja Dobrile. Biaža Kocena, Kugyja, Ressla in druga. Hkrati pa so predlagali tudi imena znanih tržaških slovenskih antifašističnih borcev, kot na primer: Pinka Tomažiča, Josipa Pertota, bazoviških žrtev in druge. Od vseh predlogov svetovalcev so sprejeli le nekaj i-men italijanskih antifašističnih žrtev in nekaterih italijanskih kulturnih osebnosti. Poleg tega pa so vključili v seznam še nekatera imena istrskih mest. Zavrnili pa so vsa predlagana slovenska imena. To zavrnitev je Bartoli utemeljil z lažnivimi trditvami o črtanju italijanskih imen v istrskih mestih. O-menil je, da so bila črtana celo imena italijanskih pesnikov in pisateljev itd. itd. Vse to ni res, kar nam dokazujejo slike, ki jih danes objavljamo. Te slike dokazujejo tudi, kako onstran meje spoštujejo dvojezičnost, dokazujejo pravilno pojmovanje demokracije tamkajšnje ljudske oblasti in postavljajo na laž celotno pro-vokatorsko propagando netilcev sovraštva med dvema narodoma na tem področju. Bartolijevim lažem se je dejansko pridružil — kot je poročal ves tržaški tisk tudi dr. Agneletto, ko je v razpravi o toponomasti-ki potrdil županu, da so jugoslovanske oblasti v istrskih mestih odstranile italijanska ulična imena. To njegovo «ugotovitev» so z zadovoljstvom objavili zlasti «11 Piccolo« in «Messaggero Veneto«. Gornje slike, so najboljši odgovor na laži vseh hujskačev, ki zaman skušajo prav na njihovi podlagi o-pravičiti grobe kršitve določb Posebnega statuta. Hlavaty razstavlja na Reki Naš znani tržaški akvare- | list Robert Hlavaty razstavlja trenutno svoja dela v razstavnih prostorih re-škega ULUH na Korzu Narodne revolucije. Razstavo je sprejela pod svoje okrilje « Umetnostna galerija « na Reki, ki je priredila v preteklem letu tudi obsežno retrospektivo Lojza Spacala. Hlavatg je odbral za svoj prvi nastop pred reškim občinstvom samo najnovejša dela — zares visoko kvalitetni zbor svojega že dolgo priznanega slikarskega opusa■ Poznavalci uvaževa-nih mojstrov umetnin so ugotovili izredno razvito tehnično znanje, suvereno obvladanje sredstev, ki so tudi oblikovno na najvišji stopnji. Prijetno presenečenje prinaša reškemu občinstvu kras ka in pomorska motivika,, ki ji je izvabil tržaški umetnik najbolj svojstvene čare, prave značilnosti njenega ozemlja: preprosto kamnito hišo, čolne na suhem, škver tržaških in istrskih ribičev poezijo skromnih primorskih bivališč in kraških domačij, barvitost in svetlobo imaginarnih prividov, ki jih doživlja senzibilna u-metnikova domišlija v skrajno liričnem razpoloženju. Hlavatg je zaslovel po svojih znanih vedutnih in krajinskih podobah Trsta, Kopra in Pirana, na katerih je pred leti oddajal ozračje in svetlikajoče se luči na morski gladini, na ulicah, trgih in hišah starodavnih istrskih mest. Sveže in bujno se je pretakala mokrotna in soparna luč, pomešala se je z dimom sajastih parnikov, prelivala z lahkotnimi obrisi razpetih jader, povezanih jamborov, z bežnimi postavami južnjaškega mestnega vrveža. Takšen je bil Hlavatg iz dobe svoje naglo in ležerno skicirane krajinske improvizacije, v času kultuviranega akvarelnega laviranja, ki ga je gojil s skrajno prefinjeno tehniko najbolj mokrega polaganja barve. Na svoji sedanji prvi re-ški razstavi izpričuje Hlavatg še vse več barvnega čuta, kakor ga je mogel doslej uveljaviti. Kdor je poznal slikarja iz prejšnje dobe, ta ni mogel prezreti bistveno novega pojmovanja barvitosti izza obeh zadnjih let, in kdor se spominja njegove razstave iz ljubljanske Male galerije leta 1954, ta bo videl v reški kolekciji samo dosledno in logično speljano pot do rezultatov, ki dih napoveduje v najvidnejši obliki že stopnja iz leta 1954. Cim se je odločil Hlavatg za nouo motiviko, si je zasnoval tudi nove oblikovne rešitve: strnjene in gosto pokrite površine, močni in črno slikani obrisi, dekorativna ploskovna obravnava kompozicije, katere najbolj tipični predstavnik bi bil v tržaškem okolju Lojze Spacal. Seveda je Hlavatg tudi v današnji novi obliki precej drugačen, saj teži k temu ali sorodnemu načinu u metnostnega pojmovanja ne samo on, marveč skoraj ves umetniški svet. Zato je sedaj tudi Hlavatg ekspresiv-nejši in bogatejši v strukturni gradnji obarvanih plo skev, v izoblikovanju stopnjevanih valeurjev v konstruktivnosti form, skratka, v celotnem pristopu k novi opozicionalni rešitvi je toliko elementarno izražene sile, da bo treba videti prav v letošnjem stilnem obratu zelo pomemben pričetek nove razvojne faze. Videti je, kakor da se je prebudil in na mah že do skrajnosti priostril posluh za barvna sozvočja, za rit-miziranje ploskev in linij, za vse to, kar je lastno že dolga desetletja čustvovanju sodobnega človeka. Ce je pri tem odkril Hlavatg čisto svojstveno in o-sebno občuteno noto, tedaj je to določen dokaz umetni- ške zmogljivosti in vitalnosti ustvarjalnega zagona, ki črpa svoje sile iz lastne duhovne zaloge iz svoje lastne življenjskosti. Kako zelo se je vživel slikar ti o-kolje svoje nove motivike in s kolikšno občutljivostjo je našel ustrezno upodobitev, nam izpričujejo tudi na reški razstavi pričujoča dela, posebej pa subtilno dojeta Bajka zimskega večera, Prvi žarki, Pesem luči Predvečerja, Sonce na Kra- PIRAN Robert Hlavaty su, Kraška idila, Naš škve-ro, Smetišče, Skvero I, Odmor ribarskih čolnov, Ptičje strašilo, da navedem samo nekaj najbolj uspelih, po čistosti in skladnosti rešitve najbolj dognanih del. Ne bi se spuščal v primerjavo reške publike s tržaško, niti ne bi mogli v okviru današnjega poročila pravilno ocenjevati pogoje, v katerih se razvija umetnost modernih smeri, toda nepobitno dejstvo je to, da se vztrajno poglablja razumevanje za aktualne težnje naše dobe in umetnostno razvitih središč, da se pa na drugi strani javljajo vse bolj topla čustva tudi za iskreno in vseskozi pošteno prizadevanje v širokem svetu manj znanih, skromnih, brez pretenzij delujočih ustvarjalcev, takih, ki ne izpolnjujejo nekih velikih in z bučno reklamo označenih ^poslanstev», pač pa govori v preprostem ljudskem jeziku svojega o-kolja: iz nežnih, lirično u-branih čustev je prepoznal manjši krog reških umetnostnih ljubiteljev tudi Roberta Hlavatgja kot umet nika izvirne ustvarjalnosti in plemenite humanosti. Zato smo želeli, da bi se prepričalo o vrednosti enega najbolj skromnih, a v resnici najodličnejših predstavnikov tržaškega umetnostnega življenja čim več ljudi, ne nazadnje tudi Primorci Kvarnera, ki jim bodo take prireditve vedno dobrodošle. —c.—C. PRED NJEGOVIM SKORAJŠNJIM GOSTOVANJEM V Moskovski Hudožestveni teater Slavni moskovski Hudožestveni teater bo v kratkem gostoval v Jugoslaviji. Po letu 1937 bo to prvo gostovanje izven meja SZ. Pred tem, leta 1925, je o-pravil dolgo turnejo po domala vseh evropskih deželah, nastopil je v Ameriki in žel povsod najlepša priznanja. Tudi v Jugoslaviji to gostovanje ne bo prvo. Leta 1906 je gostoval v Zagrebu, zatem leta 1922 in 1924 v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Potemtakem smo stari znanci, pravi namestnik direktorja te proslavljene gledališke ustanove, Bielokopitov. Y našem kolektivu, zatrjuje, še danes nastopajo igralci, ki so se ta čas udeležili gosto-nja. Moskovski Hudožestveni teater je bil ustanovljen leta 1898, njegove prve temelje sta položila Stanislavski in Nemirdvič-Dančenko, pri čemer sta ju podprla tudi Cehov in Gorki. Prva predstava, ki so jo dali, je bila «Car Fjodor Ivanoviču od Alekseja Tolstoja, na- Slovo Josephine Baker v,y.ss N upodobljena na znajdi Do sedaj so bi'e na znamkah upodnb'jene že številne kratice in vladarjev, vendar bo filmska iqra!ka prvič upodob jena v kneževini on Vse časopisje že nekaj mesecev poroča o razkošni poroki, ki se bo v kratkem sklenila v kneževini Monaco na A-zurni obali. Modni Isti vedo povedati, kakšne obleke bo imela nevesta, velike tedenske revije iz vse Zapadne Evrope in Amerike so si zagotovile sodelovanje .najbolj znanih novinarjev in fotoreporterjev hoteli v okolici so že vse sobe oddali, evropska televizijska mreža se mrzlično pripravlja, da bo snemala ta ((velikanski« dogodek leta, časopisi vedo povedali, koliko bo uradnih gostov, kaj bodo vsi ti pojedli, koliko milijonov bo prinesla potapljajoči se barki monegaškega princa bogata ameriška nevesta ... skratka, ves evropski in ameriški tisk se ukvarja s to poroko. Bralci bodo morda rekli: «Kaj se pa tiče to nas, filatelistov?« Marsikatera stara ča- MLADIJSKI KRIMIML IZREDNO HFS\Q YPBAŠAXJF( V ZDA. Dečji klubi so mnogo napravili za rešitev številne ogrožene mladine Ti klubi vzlic nesebičnosti in prizadevnosti ne morejo izkoreniniti vsega zla, katerega prinaša brezobzirni boj za življenjski obstoj, vendar so njili izkušnje dragocene tudi za nas Pred sedmini leti je bil «Rdeči» po uradnih statistikah povprečni 14-letni deček. Kot vsi drugi »povprečni« dečki je razen časa, ki ga je prebil v šoli in ga porabil, da bi se najedel in naspal, imel po statističnih podatkih še 365() prostih ur na leto. In v tem prostem času je imel najrazličnejše možnosti, da zabrede v zlo. Kot mnogim drugim se mu je to tudi res dogodilo. «Rdeči» je bil posebno vešč ene stvari in z njo je vzbujal občudovanje vrstnikov. Skrbno je izbral primeren kamen in se postavil pod ulično svetilko, tako da je lahko že od daleč videl prihajajočega policista. Ko se je mož postave pojavil, je ((Rdeči« z vso silo zalučal kamen v sve- tilko. Njegova spretnost je bi-k »sveti Gorici* in se sporni-na v tem, da je preračunljivo Delegacija jugoslovanske mladine v ZSSR Na povabilo Centralnega komiteja Komsomola je odpotovala v Sovjetsko zvezo sedemčlanska delegacij« Ljudske mladine Jugoslavije, ki jo vodi sekretar CK LMJ tovariš Mika Tripalo. V delegaciji so še Milojko Drulovič, predsednik Zveze študentov Jugoslavije, Budo Soškič član predsedstva CK LMJ in di-rektov lista «Omladine», Danilo Bilanovič, predsednik CK LM Bosne in Hercegovine, Sonja Mirič, član predsedstva in debele kaka dva centimetra. V sredini imajo ploščice luknjico, tako da jih lahko nanizajo na vrvico in tako hranijo na prepihu. Te ploščice, ki niso večje od manjšega koščka mila, je moč razbiti samo s kladivom. Tibetanci pripravljajo to hrano tako, da dajo v jakovo mleko neko kislino, zaradi katere se mleko popolnoma zgosti. Potem ko mleko sušijo več dni na zraku, otrdi in se več ne spremeni, pa tudi pokvari se ne več. Ker pri tem procesu ni vrenja, tako pri- LM Hrvatske, Zdravko pravljenega mleka te moremo Vukovič, predsednik CK LM imenovati sir. Pravzaprav je Srbije in Košara Pavlovič, j to preprost način konservira- član mednarodnega oddelka j nja. CK LMJ1. Delegacija se je en I Kako jedo to mleko? dan pomudila v Moskvi in, g kladivom odlomijo košček odpotovala v Kijev. Na pro- in potem ga sesajo ko bonbon. gramu je tudi obisk v Jalti, v pionirskem taborišču ob Črnem morju ter v glavnem mestu Armenije Erivanu. Delegacija se bo potem vrnila v Moskvo, od koder bo takoj odpotovala proti Leningradu. Delegacija se bo mudila v Sovjetdci zvezi tri tedne. Mleko v ploščicah Na sejmu v Didželingu v Tibetu prodajajo med drugim tudi mleko v trdem stanju. To so rumenkaste ploščice, trde ko kamen, delajo jih pa .z mleka tibetanskega goveda, jaka. Te ploščice so velike komaj 8 kvadratnih centimetrov To je zelo hranljiva in zdrava hrana. Moč jo je ohraniti, ne da bi se pokvarila. Celo po nekaj letih ohrani tako pripravljeno mleko še vedno isti okus, kot ga je imelo takrat, ko je bilo še presno. DROBNE ZANIMIVOSTI Največji metulj živi v Braziliji. Cez razpeta krila meri okrog 50 centimetrov. V našem jeziku nimamo imena za tega metulja. Po latinsko mu pravijo Erebus agripina. Največ nepismenih ljudi je v Afriki — 80 odstotkov prebivalstva tega kontinenta. Keopsovo piramido je gradilo dve sto tisoč ljudi več ko dvajset let. počakal, dokler ni bil policaj dovolj blizu, da je videl, kako se je raztreščila svetilka in se pognal za storilcem — in vendar ne tako blizu, da bi ga tudi ujel. «Rdeči» je bil član mlade tolpe iz Misijonarske ulice v San Franciscu, z njim so bili se Joe, Jimmy in Eddy, vodja. Nekega dne so se dogovorili, da bodo zmaknili nekaj sadja na Synjskem trgu. Pravkar so začeli, ko je nenadoma Jimmy, stražar, zavpil; ((Bežimo — policija!« Dečki so se v hipu razkropili. Do sem je bila usoda »Rdečega« enaka vsakemu ((hudobnemu)) dečku, ki počasi toda nenehno pada čedalje globlje, od razbijanja uličnih svetilk do tatvine in končno do življenja stalnih kaznivih dejanj, ki jih prekinjajo čedalje daljše obsodbe na ječo. Zdaj pa se je hipcma ta življenjska pot pretrgala. «Rdeči» je dobro vedel, da ga njegovi žolti lasje lahko izdajo na ulici in se je zatekel v prvo vežo. Visok mož je stal tam in »Rdeči« se je skril za njegov hrbet. Policaji so tekli mimo, ne da bi opazili rdečelasega tatiča. Nekaj minut pozneje se je neznani mož predstavil. Imenoval se je Harold Meyer. Povedal je, da je ta veža vhod v dečji klub. Povabil je »Rdečega«, naj vstopi in morda poskusi igrati košarko. ((Rdeči« je rad privolil; na tihem si je mislil, da bo tam pač najbolj na varnem, doklej ne mine policijska hajka. Ko pa ga je Meyer, vodja kluba, zvečer vprašal, če se želi vpisati v klub, je «Rdeči» vnovič pritrdilno prikimal. Opazil je bil namreč omarice v garderobi; ne bo težka naloga pritegniti tolpo iz Misijonarske ulice in potem bo le malenkost ukrasti nekaj oblek in jih vnovčiti za dober denar. Vendar pa se ni izteklo tako, kot si je mislil mali rdečelasi postopač, pred nedavnim se je «Rdeči» znova pojavil v klubu. Zdaj je že odrasel mladenič, 21 let star. Oblečen pa je bil v bleščeče novo policijsko uniformo. »Vedno sem se čudil«, je dejal Haroldu Meyerju, »ko niste tisti prvi dan spoznali v meni mladega sleparja«. — ((Takoj sem te spregledal«, je odvrnil Meyer, «in nemudoma sem pomislil, da bi morda lahko kaj storil zate«. «No, menda ste imeli prav«, se je nasmehnil »Rdeči«. »Si- cer pa, ali ste kdaj slišali, kaj se je zgodilo z mojimi nekdanjimi pajdaši? Jimmy je umrl v ječi. Joea so ubili v nekem pretepu, Eddy pa je zaprt zaradi vlomov. In jaz — upam, da me bodo dali v oddelek za nal. Tu se znam«. sindikati v mestu Dayton, v državi Ohio, zbrali 527.000 dolarjev za novo klubsko stavbo. Ena glavnih nalog dečjih klubov je nadomestiti otrokom starše, če jih nimajo ali mladinski krimi-j pa ti ne skrbijo zanje. Ne-prav dobro spo- urejene domače razmere so največkrat vzrok prestopkov mladih dečkov. V Pasadeni, Kaliforniji so ujeli dva dečka, ki sta kradla kolesa v dečjem klubu. Pripeljali so ju pred direktorja kluba. Trdovratno sta molčala, dokler ni bruhnilo iz enega: «Ne morete nas peljati domov, četudi bi vedeli, od kod sva?« — «Zakaj ne?« — »Zato ker oče dela in mati tudi. Stanovanje je zaprto in midva nimava kam do večera«. Očim se ni dosti zmenil ko je zvedel za pastorkovo tatvino: otroci, mati in ženitev tako niso kaj prida. Mati se je razburila, toda ne more temu pomagati, je dejala. Direktor kluba pa je skušal najti zdravilo- Zaposlili so oba dečka v klubski obrtni delavnici. Ze dolgo je tega, kar sta oba dečka spoznala, da ni treba krasti tega, česar si želita, pač pa lahko to tudi sama naredita. Dan za dnem sta redno prihajala. Nekega dne je prišla mati s solzami v očeh; »Čudež se je zgodil v življenju mojih otrok«, je hvaležno dejala. V ZDA so mladinci med 10 in 17 letom zakrivili 57 odst. vseh tatvin avtomobilov in 49 odst. vseh vlomov. Štiri Takih zgodb je dosti v ZDA, le da se jih malo konča tako sentimentalno — srečno, kot je ta. Res pa je, da dečji klubi igrajo veliko vlogo pri vzgoji mladih dečkov, zlasti tistih, ki ne poznajo pravega doma. Krajevne dečje klube so začeli ustanavljati že pred sto leti. Zvezna organizacija pa je nastala 1. 1906 in torej letos praznuje 50-letnico obstoja. Dečki vseh ras ln prepričanj so lahko člani teh klubov. Redno plačujejo članarino; višina pa je odvisna od njegove starosti. Toda četudi plačujejo le minimalno letno članarino 25 centov, vendar nekaj morajo plačati. »Drugače«, pravi zvezni predsednik združenja dečjih klubov H. Hoover, »ne bi čutili, da je to njihov klub«. Seveda pa se ti klubi ne morejo vzdrževati od članarine. V glavnem prejemajo sredstva od krajevnih oblasti ali pa raznih dobrodelnih u-sta-nov. Vsak klub upravlja poseben svet, ki ga sestavljajo ugledni meščani, prosvetni delavci, podjetniki in sindikalni voditelji. Prav pred kratkim so združeni ameriški Sedemnajstletni George Bentley iz lacoma (ZDA) Je hotel narediti samomor tako, da bi se vrgel z velikega visečega mostu v San Franciscu. Vendar mu je zmanjkalo poguma ter Je uspelo policiji, da ga je rešila. — Tudi tipičen primer ameriških razmer petine vseh teh kaznivih dejanj pa so zagrešili dečki. Le malo teh je bilo pod vplivom kakršnekoli vzgojne organizacije. Statistike pa tudi kažejo, da je na področjih, kjer delajo dečji klubi, odstotek mladinskega kriminala znatno nižji. V nekem predelu Chicaga je skoraj štiri petine vseh mladincev vsaj enkrat na leto padlo v roke policiji. Potem pa, ko so odprli dečji klub v tem predelu mesta, je prejšnje povprečje mladinskega kriminala padlo za 12 odst. Vsi dečji klubi si prizadevajo, da bi pridobili že čim-mlajše dečke. «Ce dobimo dečke stare 9 ali 10 let, po,-tem nam ti ne delajo preglavic«, pravi neki voditelj. ((Drugače pa je s 14-letnimi, ki večkrat povzročajo hud glavobol«. Dečji klub nudi razne vrste dejavnosti, kjer lahko mladinec najde sebi primerno področje: mizarstvo, mehaniko, šah, ping-pong, košarko, zbiranje znamk, boks ali karkoli. Vsaj na enem od teh področij se lahko mladinec izkaže in požanje priznanje, po katerem hrepeni vsak mlad človek. Telesna dejavnost ni samo važna zaradi fizičnega razvoja, marveč tudi pritegne dečkovo zanimanje in razvije njegov značaj, menijo voditelji dečjih klubov. Dečji klubi imajo zato popolen telesno-vzgojni program od lahke atletike do nogometa. Skoraj vsak klub ima telovadnico. Večji imajo celo plavalne bazene. Nekateri prirejajo poleti taborjenja pod vedrim nebom. Poklicnih voditeljev imajo klubi največ tri, ostali pa so vsi prostovoljni sodelavci — razni strokovnjaki in pedagogi iz bližnje okolice. Na splošno pa ima vsak dečji klub knjižnico, sobo za igranje in delavnico. Ponekod gojijo tudi glasbo. Bostonski dečji klub ima velik orkester s 105 člani. Seveda pa takih klubov tudi v ZDA ni veliko. Vseh skupaj je 425 po vsej Ameriki, v njih pa je kakih 400.000 mladincev. To je pravzaprav zelo malo v primerjavi s 160 milijoni vseh prebivalcev ZDA. Ti klubi vzlic nesebični in prizadevni dejavnosti ne morejo izkoreniniti vsega zla, ki ga nujno prinaša s seboj brezobzirni boj za življenjski obstoj v kapitalističnih državah. Njihove izkušnje pa so vendar dragocene in marsikatere od njih bi lahko s pridom uporabili tudi pri nas. Iz serije jug. zuarnK P®5 jdo® domačim umetniški tlflO stitljiva gospa, ki *e 'LarstJ nja o povratku zlat* * * časov, bi se brez čes, tem vprašanju zgr ^t!r kako neizobraženi m ,t ni so ljudje: «Kaj j(onF veste, da bo kneževin ^ co izdala ob pril’ 1 s sli&J poroke lepe znam . pl dveh mladoporocen bo poleg lepega P»flC ^ -o rija upodobljena na ^, tudi znana arner'%. To je resnično. " p* imajo «manijo», da jas®' pularizirajo Por0 pjoč)0 vladarjev, tudi s vij0 P° ^ latelije. In to nap ^ >n‘ vadi z upodobitvi^ ^jli. doporočencev na z 0p f talija je to napr*jj, V roki prestolonas berta, Faruk poročil in dvakra _vCsta^ ke z različnima )a perzijski sah ieet je kača izginila. ^ sp', slil, da se ne jvice’Ji? n.iala prizadete tet f J vzel kruha in ^ j,j J1.,! pred votlino, pa ^ nudil spravo- reki8',/ malce zasikala 1 J s!ej ne bo nja ali Pr" . / mSvS: i ?;V •N: niekt S jo konji, ki J1 Če bi sešteli vse in konjske, če bi pa Preste*Lnje našteli 22. VP^8 * ko je otrok, koli^0 Kaj sta doživela Marko in Metka Bila sta spočita in močna. Za slovo sta dobila še dve usnjeni vreči. V eni Je bila voda, ki Je imela v puščavi večjo vrednost od zlata, v drugo so Jima pa dali nekoliko svežih dateljnov in granatnih Jabolk. Ko sta bojevnika odšla proti domu, sta otroka prav veselo korakala dalje. Sonce Je svetilo na nebu kakor žareča bakrena krogla in naraščajoča vročina Je kmalu začela vplivati na mlada potnika. «Ce bi le za nekaj časa mogla odložiti težko tropsko čelado,* je vzdihnila Metka. «Ali Metka, saj ni tako težka. To se ti le dozdeva. Sicer pa tega ne smeš storiti, ker bi bila brez klobuka v teh krajih zate gotovo smrt*. n vr°|. *Pa mi Je vendar tako *roJ: _j>e „ »Da, Metka, verjamem. Ne vret> ti mene. Potrpi še nekoliko, v t sv Je voda in sadje. Se pol ure hoda-na polovici pota«. Stopala sta hrabro dalje. N je zaklicala Metka: Kdo predstavlja tonete tržaškega področja {jj^a^or smo že poročali, ni | ne more imeti zaslombe pri v nedeljo dopoldne do-Wa našemu uredniku vstop ®?ano Trgovinske zborni-t'*ier je imela ustanova ■ e erazione coltivatori diret- svoj občni zbor, oziroma bam£ medtem ko niso de- 'nobenih težav urednikom E^™*kih listov. Ker so kon-n/rtL Prisostvovali najvišji Sov -Vni*5 i oblasti in ustalilo ^ imajo opravka s kme-istvom, in ker nas zanima - ’ *ar se posredno ali ne-fjredno tiče tukajšnjega ■netijskega gospodarstva, smo , . Sni bolj podrobno po-nimali o poteku kongresa o Problemih, o katerih so nedeljo razpravljali, i kongres tržaške federacije i . n sklican v nedeljo, ker Sin!* V sredo 11- 1- m- začel v jev 10' knngres te Bonomi-Iki ustanove, kateri je trža-u, federacija priključena. so se tržaški za-ui?n*i. te federacije hoteli so kongresa v Rimu in V ?.aradi tega pripravili po-Unski kongres, da bi se u, ,lmu lahko pohvalili o tj,, fnem «delova rav" pri ,, Urada za v'adn- kmetijstvo em generalnem ko- n0m atu, kar nam je popol-iržav nerazumljivo, saj ni to Poroča3 ustanova. V svojem Susti u se je predsednik dr. je 5'Traine pohvalil, da šte-retti erazione coltivatori di-» nad 3000 članov, da obPi.dya conska urada, šest Sakeii sekcij, 74 vaških pa ■■ 32 skupin kmečkih že-°sem skupin mladih T7 v/vrv i 1Q ip tildi tfei °’ da je predsednik ta2y^’- Iz poročila je tudi v da je tržaško kmetij-io i,revno, da se znatno lah-iaa in da je opozoril PijJ.navedene ustanove orne-da ip trraskn kmeti i- liD, ?,• zlasti mladino, na] ne 1L*6* zemlje. Na nedeljene- kongresu, ki naj bi bil ogromne večine kme-rej ")asega področja, niso to-naiboiaZpravljati, niti omenili t>reln Perečih vprašanj, ki ktijj, tukajšnje kmete in Ij tstvo našega področja. ?laVnSeznama članov novega Vjj ®ga odbora na je raz-Sa Dr’ da ni v njem nobene-Cvetn?Vega kmeta, razen dveh šlteE. arjev. Kmete s Tržačan«- Pa zastopajo te dni na Traf.^u v Rimu dr. Rustia-Lili, “ Giovanni Parovel in Trai"* Pessini. Dr. Rustia-8!aViie ie Profesor in član Zional ga odbora «Lega Na- ■ttia va>{> Giovanni parovel v fr«, ko časopisno agencijo '•tadni ’ Liliana pessina je v Rimu pa zastopa ftip kmečke žene! Ze TOJie j te dele6acije do" i?v*tor' j* «Federazione col-“e Dr«1 d'retti» nima zaslom-Jp ^ kmetih na Tržaškem tjudj Ustavlja le peščico smešna pa je trdi-1 Sim ln}a ta ustanova več d*anov- P° uradnih ^kjitvi- iz dobe še pred razit j« '1°, ko so odpadle plav-Wbih druge vasi v Miljskih ’ j® bilo tedaj na Trža-SžinJkupno 5085 kmetov eders • poglavarjev. V re.tti» azi.°ne coltivatori di- ?i«Hi V bi bilo torej včla-"išniiK orai 2 tretjini tu-. In kmetov! » in a ,'i.e! V vsaki občini ■Jovev ue‘Uje sekcija te usta-!*>ki he samo to; tudi v ?anjš asi in v vsakem naj-jtemi „ naselju na Trža-Orair, b®veda, izmišljati si vPraViri^Se te številke, da bi »t!stvu ' sv°io prisotnost v fkr “ Trgovinske zbornice, ^tte ,dstavljajo» tukajšnje t-Utai« Seveda, izmišljati si JPra,-- Vst> **—=■'— J- Iti« tv-k h! ob]»An najvišji zastopni-«:ce ; *t*i Trgovinske zbor-ia Va v met>jskega nadzor-2 eio t drobrohotno ver-,!,aio ,ner i'h podpirajo; pre-]| n0vj zapostavljajo pa u-n * o« resnično predstav-s9, Tri«Ii0nino večino kmetov rt m* a imajo to «na-«*« l d, a zares branijo in teinnt m l in kmetijstva na Ul naših kmetih, zato uiporab-lja vse načine, da bi kmete zvabilo na limanice z raznimi obljubami, darili itd., saj dobiva znatno podporo iz Rima. Kmetje znajo o teh načinih precej zanimivega povedati. Zelo je zanimivo, kako so se pripravili na kongres in kako so razposlali vabila svojim «članom». Skoraj vsi kmetje, ki so dobili vabilo na kongres, so se temu čudili, ker nočejo biti njeni člani. Kmetje pravijo, da ko pridejo slučajno po kakšno informacijo v Ul. Roma 20, kjer je urad omenjene ustanove, jih najprej vpišejo kot svoje člane; če je kdo pred leti tu dobil dovoljenje za vstop na trg na debelo, ga že štejejo kot svojega člana, čeprav ga to ne zanima. Na svoja predavanja pa privabljajo kmete s škarjami, noži itd., ki jih ob zaključku tečajev razdelijo med udeležence. Da bi pridobili članstvo, pa obljubljajo kmetom še razne druge u-godnosti in olajšave za zdravniško pomoč, nasvete itd. Ko pa so se pred dnevi nekateri kmetje, ki jim bodo razlastili zemljišča za industrijsko pristanišče, obrnili za pomoč, so jim odgovorili, da se s tem ne ukvarjajo! Več podrobnosti o »navdušenju« tukajšnjih kmetov za «Federazione coltivatori di-retti« bi še bolje znala povedati gospodična Diliana Pessina, uradnica omenjene ustanove. Pred kongresom je obiskala nekaj vasi, da bi imela sestanke s kmeti, ustanovila sekcije in dobila delegate za kongres, a ni nikakor mogla uspeti, kljub lepim besedam in obljubam. V pogovoru s posamezniki pa je lahko spoznala mnenje naših ljudi o tej ustanovi. Odposlali so nešteto vabil na kongres, kmečkih obrazov pa ni bilo videti in o nujnih kmetijskih problemih ni bilo govora, ker jim to ne prija. RICMANJE Več mesecev je že prete- klo, odkar smo čitali v časopisih, da bo tržaška občina preskrbela, da se bo avto- busna proga podaljšala od Katinare do Ključa. Prej je bila za to ovira slaba pot, toda lani so jo popravili in vsi smo upali, da bo občin- sko podjetje ACEGAT ustreglo našim željam, a zaman. Napraviti bi morali čakalnico, in malo razširiti ’ prostor ter kos poti pri Ključu, pa bi brez nadaljnjega zavlačevanja lahko avtobusi vozili do te nove postaje. Ne moremo razumeti, zakaj tržaška občina, oziroma ACEGAT, tega ne napravi. Podaljšanje katinarske avtobusne proge bi koristilo številnim delavcem, dijakom, ženskam in drugim, ki morajo zaradi svojih opravkov in dela v mesto. Pa tudi na razne prireditve in v kino bi laže zahajali ljudje iz naše in sosednih vasi. Dopisi iz naših krajev KATINARA Da na Katinari potrebujemo javno kopalnico, smo že pisali, pa tudi na občini se je že nekdo pozanimal. Toda kaže, da jim na tržaškem magistratu ni mar za to, kakor jim tudi ni mar, da bi v Lonjerju napravili javno pralnico, za katero so naši sosedje že tolikokrat zaprosili, ker jo nujno potrebujejo. Omeniti moramo tudi cesto, ki pelje od nas v mesto k Magdaleni. Tam pri osrednji mlekarni, kjer zidajo nove stanovanjske bloke, pogosto-ma prekopavajo cesto zaradi raznih napeljav. Ko pa je delo dokončano, pokrijejo jarke tako slabo, da je ponekod zelo nevarna vožnja, zlasti za motoriste, pa tudi avtomobilom škodujejo sunki in skakanje. Se čudno, da ni bilo hujših prometnih nesreč zaradi tega, posebno v slabem vremenu, ko vozač ne zapazi pravočasno nevarnosti in mu kar nenadoma vozilo močno poskoči. Kdor prekopava cesto, naj jo tudi dobro popravi! MAVHIPilE Pred časom smo poročali, da je bil več mesecev v vasi traktor kmetijskega nad-zorništva, ne da bi nam bil kakorkoli služil. Rjavel je, kot da bi ne bil imel gospodarja. Nato so ga nekam odpeljali in obljubili, da se bodo z njim vrnili na pomlad. Zaman čakamo na to vrnitev, a tudi naše njive čakajo, ker je vprežne živine v vasi zelo malo, traktorja iz Vižovelj in Praprota pa ne morata kriti trenutne potrebe, ki je radi nategle zime zelo velika. Kaže, kot da bi bilo upravnemu aparatu s kmetijskim nadzorništvom vred kaj malo na tem, če in kako kmetujemo in kakšno je naše gospodarjenje. Takšen je v svojem bistvu birokratizem. A država zahteva od nas, kar nam odmeri, pa če traktor kmetijskega nadzorništva rjavi in ne služi svojemu namenu — kmetijskemu napredku. SOVODNJE Stever1AN Danes dopoldne bo imela svoj redni letni občni zbor Nabavno prodajna zadruga iz Sieverjana. Sestanek bo na Rejevih, kamor so vabljeni vsi člani zadruge. Preteklo nedeljo sta bila v občinski dvorani ob prisotnosti velikega števila domačinov dva važna občna zbora. Na rednem letnem občnem zboru neposrednih obdelovalcev zemlje so poročali o delovanju društva v preteklem letu, ki je bilo zelo uspešno. Za člane je odbor v preteklem letu nabavil precejšnje količine semenskega krompirja, umetnega gnojila in več vrst raznih semen in arze-nat za zatiranje koloradskega hrošča, ki še vedno ogroža krompirjeve nasade v naših krajih. Precej dela je imel odbor društva z raznimi formalnostmi, ki jih morajo letno izpolnjevati dvolastniki ali drugi člani društva neposrednih obdelovalcev zemlje, ki pa jih je z uspehom izpolnil. Ob koncu občnega | čeprav je večina kmetov, ki I m škoda, da se mladina s zbora so prisotni člani društva izvolili nov odbor, ki se bo na prvi seji konstituiral. Izvoljeni so; Peter Tomšič, Franc Caudek, Dominik Tomšič, Marij Pahor, Franc Pelicon iz Sovodenj, Ivan Pete-jan, Viktor Caudek in Ludvik Volk s Peči te-r Karol Kovic, Jožef Maraž in Andrej Ožbot iz Rupe. Istega dopoldne je bil v Sovodnjah tudi občni zbor vzajemne kmečke bolniške blagajne, ki šteje 453 članov. Kot je bilo razvidno iz poročila, je bilo delovanje kmečke blagajne v Sovodnjah v prvem letu obstoja zelo plodno in vseskozi aktivno, kar so pokazali tudi blagajniški računi. Zdravnik, s katerim je bil v lanskem letu sklenjen le usten dogovor, je na domu pregledal bolnike. V goriški bolnišnici je bil en porod, obenem pa je bilo v goriške bolnišnice sprejeto tudi 179 bolnikov, za katere pa je krila stroške pokrajinska bolniška blagajna. Na občni zbor v Sovodnjah je prišel tudi predstavnik pokrajinskega urada za kmečko bolniško zavarovanje iz Gorice, ki je prisotnim obrazložil pomen nove kmečke u-stanove. DOBERDOB Upali smo, da bo prišlo že letošnjo spomlad do občinskih volitev in do izpremembe naše občinske uprave, ki je pokazala vse prej kot sposobnost za upravljanje naše občine. Dokaz temu je poštno poslopje, ki so mu domačini upravičeno nadeli naziv «go-lobnjak«. Poslopje je majhno in skrito za občinsko poslopje, tako da bodo morali tujci uporabiti zemljevid, če bodo hoteli odposlati pismo ali telefonirati drugam. Ker je že »pod streho«, potem ga je treba sprejpti kakršno je, pravijo domačini, toda kdaj ga bodo dogradili, saj že več mesecev nihče ni prijel za delo. Pravijo, da ni denarja, toda kdor je delal načrte, bi vendar moral vedeti prej koliko bo potreboval, da bo poslopje lahko na razpolago za namestitev potrebnih uradov. Na občinsko upravo se ne jezijo samo Doberdobci, ampak predvsem prebivalci o- stalih vasi, ki spadajo v našo občino in to v prvi vrsti Jameljci in Doljani. Prvi so še vedno brez šolskega poslopja, drugi pa brez električne razsvetljave v številnih zaselkih in brez vodovoda, pa imajo v hlevu več glav živine. Ti in še drugi manj važni problemi že vsa povojna leta tarejo našo občino; občinska uprava niti od daleč ni izvedla programa, ki si ga je postavila v predvolilni propagandi kmečko-delavska lista; prav zato bi želeli, da bi bile upravne volitve kmalu in da jih ne bi zavlačevali do pozne zime,’ ko morajo ob činski sveti že pripraviti in odobriti občinski proračun za prihodnje leto. BRIŠČIKI Na velikonočni ponedeljek se prične »jamska sezona« in takrat našo znano jamo razsvetlijo. Letos smo pričakovali velik obisk ne le iz Trsta, ampak tudi iz Italije in celo iz inozemstva, kjer ima naša jama mnogo občudovalcev. 2al pa je slabo (deževno) vreme to prekrižalo in ljubitelji podzemeljskih krasot niso prišli na svoj račun. Spet se moramo obregniti ob že zarjavelo vprašanje napeljave javne telefonske govorilnice. Ne gre za našo vaško potrebo, ampak za turistični kraj. Po eni strani se toliko razpravlja o velikem pomenu tujskega prometa, ki je res važna postavka v našem gospodarstvu, po drugi pa se ne poskrbi niti za njegove osnovne pogoje. Ne vemo, kdo ima zasluge za to zavlačevanje, ki nam prinaša le škodo in se moramo zaradi te pomanjkljivosti stalno opravičevati pred tujci in slišati na ta račun marsikatero pikro besedo. Kdaj bo končno rešeno to vprašanje? Razmere nas silijo, da ne oslanjamo svojega gospodarstva samo na zaslužek, ampak da mislimo tudi na svojo zemljo. Četudi nam ta ne more v celoti kriti potreb, je le res, da bi mogli z bolj naprednim gospodarjenjem, prilagojenim našim talnim prilikam, izvleči iz nje mnogo več. PESEK Izkoristimo tržaški trg • Pri vsaki domačiji bi labko redili jato kokoši - Pura, živ valilni stroj .B.,sle-“Zernlju ter ne sledi-f*r» v ,vladn' politiki in ^posestnikov. «5 ' iz , etie dobro vedo nih izkušenj, da % nZ,0tle coltivatori di-„Sovne bra pr' V; pristanišče, v mi'S rt odplačila vojaške 0{itn fellv'zicij itd- Naj- iš« tazf Poltazala v vpraša- >r>'i«koeVania zemUišž za stai!£” Pa ie to negativ-«41 *Ka v vprašanju so-briJe zavarovanja kmetov, aia , J'm znano, od kod C ža v ,JQr' da bi se za' 'ia t°v 1Zajemno zavarovanje ii-D1 že A. v Italiji v ve-C* turt; korai dve leti, raz-> v*i ;,n,a . tržaško področje t,v*-tt*t a ?nostavneEa razlo-v s'r|tvi , 0 vei da hi po V!°dstvn gua zakona volitve tiuf.ZMe ^ bolniških blagajn eh*' 1. so popolnoma iz-bj ,stvu .*tevilke o njenem 'kV !’* hi« zaradi tega, ker Va)šniiK gaine res v rokah se ^SIvd kmetov, °bio 0IT1enjene ustanove zaveda, da nima in Pri nas polagamo premalo važnosti na rejo perutnine in ne znamo izkoristiti ugodnosti, ki nam jih nudi bližina tako velikega mesta kot je Trst, kjer se lahko prodajo jajca, piščanci in kokoši. Ni ravno rečeno, da le kokošja farma nudi jamstvo za velike dohodke. i«a vsaki kmetiji, pri vsaki domačiji, kjer imajo le neaaj zemlje okoli hiše, bi lahko rediti kokoši, ki bi povečale dohodek. izmečki gospodarji po navadi nimajo pravega smisla za rejo perutnine, pogosto jo smatrajo za nadležno. Kokoši podijo z dvorišča, zlasti pa jih jezi, če se kure pokažejo na njivi, kjer »vse razbrskajo«. Tako je skrb za kokosi prepuščena gospodinji, ki mnogokrat krije izdatke za gospodinjstvo prav z dohodki, ki lih je prejela od reje perutnine Vsekakor pa je kakošereja pri nas preveč prepuščena naključju, nihče si z njo ne dela prav velikih skrbi, še manj pa da bi delal po kakem načrtu. Ako pa hočemo doseči, da bo perutninarstvo donosno, moramo kot. pri vseh drugih panogah, delati po novih izsledkih. Od kokose reje ne bomo imeli nobenega dobička, če bomo delali kot so delali naši predniki, ko je bila na kmečkih dvoriščih kokošja jata v vseh mogočih barvah, velikosti in lastnosti. Ko no-benu gospodinja ni kontroli-lala nesnosti svojih kur, in je bilo 8Q jajc na leto kar zadosti. Danes se taka reja :e izplača. Ni sicer s tem rečeno, da bi morali sedaj izpreme-niti vse naše kmetije v kokošje farme, toda pri manjši jati ne bi smeli pozabiti na selekcijo, na pravilno hrano, na higienske pogoje in podobno Pri kokoši je dragoceno zla-sti to, da si velik del hrane poišče sama in da pobere vso tisto krmo, ki bi se sicer brez haska izgubila in jo predela v dragoceno hrano. Pozabiti ne smemo tudi, da nam kokoši uničijo mnogo sadnih škodljivcev in mrčesa. Najugodnejši čas za valjenje je marec in april. Jarčke, izvaljene v tem času, bodo začele nesti že jeseni in bodo nesle ves čas do druge jeseni. Pozneje izvaljene jarčke pa zač»o nesti šele proti koncu zime, ko je jajc dovolj in nimajo več tiste cene kot prej. Zaradi tega naj zamudniki pohitijo! Drugo je seveda, če rejcu ni toliko do jajc, temveč hoče imeti tudi pozneje piščance za zakol. Pri nasajanju jajc moramo paziti, da vzamemo valilna jajca takih kokoši, za katere vemo, da so dobre nesnice, saj si večina rejcev želi od svojih kokoši čim več jejc. Brez daljše in natančne kontrole ie določitev dobre nesnice težja. Za naše kraje je primerna kokoš pasme leg-horn. Je bele barve in je najbolj odporna proti vročini. Znese 200 jajc na leto, težkih pribl. 60 g in ne kloči. Ima pa slabo meso in tudi piščanci te pasme so prelahki. Tudi njena bela barva je preočitna ter jo ujede hitro opazijo. Tudi pri iskanju hrane ni med najbolj pridnimi. Priporočljiva je za ograjene prostore. , , Izrazito kmečka kokos pa je Štajerka, rjava ali grahasta. Štajerka znese do 190 okoli 59 g težkih jajc na leto, posamezne pa tudi do 250. Meso je izredno okusno in jo prištevamo med najboljše pasme za meso. Prav posebno je pridna za iskanje hrane, zato se je bolje obnesla na prostem kot pa v ograjenem prostoru. Kdor hoče imeti ko- košjo farmo, ta naj ne redi Štajerke. Štajerka nič rada ne kloči. Poleg teh so še druge na pr. srednjetežka grahasta >n bela plimutka se sicer ni izkazala kot posebno dobra nes-nica, pač pa je priporočljiva za rejo tistim, ki hočejo imeti čim več piščancev za cvrtje. Kokoš Rhode island je tež- ka kokoš temnordeče barve! Primerna za zaprta dvorišča, ker si sama ne poišče dosti krme in je srednja nesnica. Ce nimamo koklje, prisilimo puro, ki je pravi valilni stroj, da začne kločiti. To storimo tako, da jo položimo na improvizirano gnezdo, ji podložimo nekaj pokvarjenih jajc ali takih, ki jih ni škoda, odn. porcelanastih in jo pokrijemo s košaro ali zabojem ter obtežimo. Enkrat na dan vzamemo puro s prisilnega gnezda in jo nakrmimo. To ponavljam- nekaj dni, potem jo pa spustimo. Tedaj bo sama iskala gnezdo. Sedaj pa podložimo prava valilna jajca. Ker je pura velika, ji lahko brez skrbi nasadimo tudi 25 jajc. Ako hočemo imeti še več piščancev nasadimo obenem kot puri še drugi koklji. Ko se pa piščanci izvale, damo vse eni v varstvo. To so naravne koklje. V novejšem času pa se je močno razširilo umetno valjenje, ki je priporočljivo zlasti za večje obrate. Sesti dan valjenja lahko pregledamo jajca, če so vsa oplojena. To storimo tako, da si kar sami napravimo v zaslon iz lepenke izrez v obliki jajca, za katerim je žarnica ali druga luč. Ce pogledamo skozi ta izrez jajce, opazimo pri oplojenem manjšo liso in Krvne žilice, medtem ko je neoplojeno popolnoma prosojno brez vsakega madeža. Neoplojena jajca poberemo in jih še lahko uporabimo v kuhinji. V današnjem času, ko išče mo v gospodarstvu novih poti, bi perutninarstvo lahko postalo na našem področju važna kmetijska panoga povsod tam. kjer imajo količkaj pogojev in volje za to. Večina naših kmetij je pač premalo donosna, zaradi tega je treba izkoristiti vse možnosti, da povečamo njih donosnost. In ena takih možnosti je prav umna kokošereja. —ko—šek Pred prazniki so začeli popravljati našo šolo, o kateri je bilo že dosti govora, čeprav so jo sezidali še-le pred nekaj leti. Nenadoma pa so opustili delo in pravijo, da bodo ponovno začeli pozneje, ko bo lepše vreme. Upamo, da se stvar ne bo zavlekla do prihodnje zime. Tudi vojašnico na bloku so začeli zidati, a dela zelo počasi napredujejo, ne vemo pa, zakaj. Verjetno, zaradi slabega vremena. Bolj od rok je šlo delo za razširitev vodovoda. Občina je namreč poskrbela za stranske napeljave do hiš. V hiše pa si bomo vodo napeljali sami. Kaj to pomeni za nas, lahko razumete, če pomislite, da so prejšnja leta v poletni dobi ob veliki suši vozili k nam vodo v cisternah. Zal moramo ponovno pisati o poti v Drago, ki je zdaj v obupnem stanju. V nekaterih predelih se sploh ne more po njej, ker je tako blato, da bi zabredli do kolen. Zaradi tega se moramo izogibati in gremo kar po polju. Nerodno je zlasti tistim, ki morajo skoraj vsaki dan v Drago. Želimo in upamo, da bi tudi to pot končno vendarle popravili. Pri nas je mednarodni blok, saj smo tik ob meji. Zdaj bo vedno večji promet po cesti, ki pelje na Reko in v Opatijo- Številni avtobusi in avtomobili inozemskih turistov se tu ustavljajo. Po dolgi vožnji potniki izstopijo in mnogi, no kaj bi podrobno opisovali, morajo nekam. A kam? poiščejo primeren kraj za zidovi ob poljskih poteh, ker je vse drugo ograjeno, nam je pa zelo nerodno, ko moramo po teh poteh. Saj lahko razumete, zakaj. Se bolj nerodno pa je verjetno turistom. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi pri bloku na primernem kraju postavili čedno stranišče. SLIVNO Kljub pridnemu prizadevanju le ne gre delo tako izpod rok, kot bi želeli; preveč opravil nam je slabo vreme nakopičilo in če opravljamo eno, zastaja drugo. Prvo je oranje za krompir, trte morajo počakati. Poslužujemo se vižovskega traktorja, ker je tudi pri nas malo vprežne živine. Sicer pa je traktorsko oranje mnogo boljše. Se boljše bo, ko se bomo naučili na jesensko-zimsko oranje z istočasnim gnojenjem. Nekaj ozimine je uničila zima popolnoma, nekaj pa deloma; prve njive smo vnovič posejali, druge pa podsejali. Zemlja je zmrznila v globino okrog 25 cm, to socjimo po zalegah mrčesa, ki je pod to globino ostal živ. S E S L J A N Pri nas in v Vižovljah imamo dosti mladine, moške in ženske, z izrednim posluhom in odličnim grlom. A le redko se oglasijo s kakšno pesmijo, le tu pa tam ob gostilniškem razpoloženju. Ali pesmijo tako redko izživlja! Mislim, da bi bolj pogosto slišali našo pesem, če bi se mladina vadila v pevskem Zboru. Ce imamo cerkveni, bi mogli imeti tudi mešani pevski zbor, in to tak, ki bi mogli biti nanj ponosni. Zakaj se naša mladina, zlasti moška, te majhne žrtve (pevskih vaj) tako boji? To naše kulturno prosvetno mrtvilo ni za nas preveč laskavo spričevalo, našim narodnim sovražnikom pa je usluga. Da je to resnica, vidimo že iz njihovega namigovanja na cerkveni zbor. Pravijo, da je ta odveč, češ da obiskujejo cerkev pretežno Italijani. Tudi na cesti jih naša beseda bode v ušesa. 2e postajajo oholi «qui si parla soltanto italiano!« Ne, siromašni zapeljanci! Tukaj se glasi slovenska beseda že sto in stoletja in motite se, če mislite, da jo boste onemogočili s takšnimi fašističnimi grožnjami. Teh se prav nii? ne bojimo in vam ne bodo prav nič zalegle. Policijo pa opozarjamo, da naj bo na take prenapeteže bolj pozorna in skrbi, da ne kalijo mirnega sožitja. Mi smo za dobre medsebojne odnose, a ne za vsako ceno! Nova stavba «Cassa di Ri-sparmio« je dovršena in bo kmalu izročena svojemu namenu. Lepa vila v začetku ceste Sesljan-Vižovlje je menjala svojega gospodarja in prešla v lastnino nekega Italijana in to po razmeroma nizki ceni. Slovenskega kupca ni bilo. BAZOVICA Še nekaj pripomb Od skupine 15. potnikov, ki se vozijo dnevno iz Bazovice v Trst, smo prejeli naslednji dopis: Na pojasnilo podjetja »Au-tovie Carsiche« ki je izšlo dne 8. 4. 1956 v Vašem cenjenem listu, v katerem le podjetje pod točko 12 «čudi, na kakšni osnovi so bile izrečene krivične in neresnične obtožbe v dopisu enega izmed potnikov« (glej članek »Pritožbe... 1. aprila 1956»), Vas vljudno prosimo, g. urednik, da bi objavili sledeče pripombe: Na točko 1. Zamude so naj' večkrat nastale zaradi čakanja avtobusa, ki je imel spre. vodnika. Ta je odpravljal po dva ali tri avtobuse, ki so šli ob isti uri in v isto smer Prepričani smo, da take zamude inšpektorat za motori zacijo ne odobrava. Popolnoma pa smo razumeli zamude ki so jih avtobusi imeli v pretekli zimi, zaradi katerih pa tudi ni nihče protestiral. 2. Na trditev, da so vaši avtobusi med najboljšimi, pre. puščamo oceno drugim prevozniškim podjetjem in stro. kovjakom. 3. Tudi mi vemo, da so avtobusi pred revizijo strogo pregledani od strokovnega o-stbja podjetja in da se vse morebitne okvare poprej popravijo, ker bi bili drugače odvrženi. 4 in 5. Popolnoma se strinjamo, da bi uvedli zjutraj za delavce po predpisih ene ga ali dva avtobusa ob točna določeni uri. Zakaj pa tega podjetje do danes še ni storilo? Dobro mu je znano, koliko predplačnikov ima, ki potujejo od začetka proge pa do Trsta ob 6.15 — 7.05. Razen teh so tudi šolarji in mle karice. V desetih letih podjetje ni imelo za potrebno da se o tem sporazume z nami, temveč je delalo, kar samo hotelo. 6. Ponovno trdimo, da avtobusi čakajo v Bazovici tiste avtobuse, ki imajo sprevod nike in šeie nato odpeljejo Zaustavljajo se tudi med potjo, ko sprevodniki prodajajo listke na cesti pri neobveznih postajah. 7. Poznamo samo dva šoferja, ki sta zaposlena pri podjetju «A. C.» od 5 do 10 let 8. «Neprimerne in nedostojne« besede niso šle nikoli šoferjem ali sprevodnikom; tudi ne izvirajo iz skupine 5 do 10 ljudi. Ti protesti so od strani vseh potnikov in izvirajo zaradi raznih nepravilnosti, za katere nosi odgovornost podjetje. 9. Trdimo, da so vaši avtobusi večkrat ostajali na ce sti zaradi okvar. Kar se tiče Dolinčanov, pustimo njim samim, da povejo, kaj misli jo. Isto velja tudi za Lonjerce 10. Ni bilo rečeno, da vozi avtobus iz Trsta v Bazovico stalno 45 minut. Niso redki primeri, ko vozi avtobus na tej progi več kot 25 minut, kot vi trdite (na pr. 1. marca 1956, je avtobus TS-H 338 odpotoval iz Trsta ob 18>50 v Bazovico pa je prišel od 20,17.) 11. Glede prenapolnjenosti avtobusov leži krivda samo na podjetju «A. C.» Zakaj se to ne dogaja te dni? Zato, ker se vsi prestopki zaradi prena polnjenosti zabeležijo in javi jo tistemu, ki je zato pristojen. Ni naš namen, da nekomu kvarimo ugled. Naš namen je samo pokazati tiste napake ki obstajajo in ki so nam dobro znane. Želimo, da se te odstranijo, da se tako uvede red na tej progi. Ponavljamo, da je bil naš Kras vedno priljubljena izletniška točka za Tržačane; ravno tako pa bi se radi tudi mi po končanem delu zadržali kaj delj. časa v mestu. Zato naj se uvedejo tudi nove večerne proge v obe smeri, kot jih imajo druga podjetja. katerih avtobusi vozijo še po 23. uri. Sledi 15 podpisov Največ dela pade na beneške žene, ki morajo že od otroških let prenašati težka bremena. Na sliki vidite punčko, ki nosi dva velika vrča vode na dolgem drogu; večkrat mora tudi v gozd po drva in opravlja že vsa druga dela, ki jih pri nas poznajo le odrasla dekleta. Zato ni čudno, da gospodarstvo Beneške Slovenije vedno bolj propada in da so ljudje prisiljeni v emigracijo. Se e-dina podjetja, v katerih so bili zaposleni beneški Slovenci, polagoma izumirajo. Tako so pred mesecem dni zaprli kamnolom v Skrilah pod Mažaro-lami. ki Je zaposloval nad 160 delavcev iz tavorjanske in drugih bližnjih občin. O zapuščenosti in siromaštvu, ki vlada v vsej Beneški Sloveniji, govori tudi slabo stanje stanovanjskih poslopij, v katerih so primorani živeti beneški Slovenci. Vlada Je sicer po vojni nakazala S milijard lir za Beneško Slovenijo. Toda kam je šel ta denar, se sprašujejo Benečani. Težko je življenje v Beneški Sloveniji. Slabe ceste vodijo iz številnih dolin v gorske vasice, kjer Je te vedno prava zima. Mažerole v ta-vorjanski občini pod Ivancem štejejo okoli £00 prebivalcev, toda do vasi imajo ljudje več ur hoda, ker Je cesta iz Ta-vorjana neprehodna za avtobuse, manjša motorna vozila pa pridejo v vas le z veliko težavo. Za moške ni dela v Beneški Sloveniji. Zemlje Je premalo. zato Jo tisti, kar jih je še ostalo doma, izkoriščajo do zadnjega koščka. Z živinorejo, ki Je bila včasih bogastvo Beneške Slovenije, se danes ukvarja le malo prebivalcev te zapuščene dežele. Država ni v zadnjih desetletjih storila ničesar, da bi pripomogla k selekciji živine in k Izboljšanju živinskih hlevov. Lastnik kamnoloma ITAL-CEMENTI je sklenile, da bo podjetje zaprl, ker ima drugod večje dobičke. Iz slike je razvidno, da kamnolom tudi drugače ne bi dolgo živel, saj je žičnica za prevoz kamenja v Čedad popolnoma zastarela in so lesene postaje že tako trhle, da so predstavljale nevarnost za prebivalce te doline. Prav gotovo ne v gradnjo novih industrijskih podjetij ali za nove dostojnejše domove Benečanov, pač pa ra gradnjo novih modernih otroških vrtcev in tol, v katerih se otroci iz Benetke Slovenije uče v njim tujem jeziku. Beneška Slovenija je od vseh pozabljena dežela in bo tako ostala, dokler se oblasti ne bodo spomnile, da živijo tudi v teh hribih ljudje. ^Tttmna Oncimjt LADI DORNIK NA IV. DRŽAV. KONGRESU ANPI V MILANU PRENEHATI JE TREBA S SODNIM preganjanjem partizanskih borcev Potrebna je enotnost vseh partizanskih borcev za izvajanje ustave Prejšnjo nedeljo se je v Milanu zaključil četrti državni kongres organizacije partizanov ANPI, za katerega je vladalo po vsej državi veliko zanimanje. Njegovo važnost potrjuje tudi izredno veliko število udeležencev ter znanih osebnosti iz italijanskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, ki so smatrale za potrebno s svojo prisotnostjo dvigniti pomen kongresa, ki si je postavil za eno izmed najvažnejših nalog e-notnost vseh odporniških sil za uresničenje ustave. Na kongres so povabili tudi predstavnika odseka za bivše partizane tov. Ladija Dornika, ki je skupno s številnimi drugimi udeleženci zaradi pomanjkanja časa besedilo svojega govora predložil predsedstvu. Glavne misli iz njegovega govora je povzela tudi «Unita». Tov. Dornik je v začetku najprej želel kongresu obilo uspeha ter pripomnil, da morajo biti v sedanjem trenutku vsi partizani složni, da bi lahko preprečili preganjanje partizanskega gibanja. Ko smo se med vojno s puško v rokah borili proti sovražniku, smo se zavedali, da se ne borimo samo za osvoboditev naše držaje, ampak tudi za resnično demokracijo, za temeljito spremembo družbenih odnosov in da se fašistična tiranija ne bo več povrnila. Ce hočemo biti zvesti tem moralnim vrednotam, ki še danes živijo v nas, želimo, da noben partizan ne pozabi, da je partizansko gibanje živ izraz teh in da zaradi tega ne sme služiti interesom nobene stranke. Obenem je opozoril kongres, da obstajajo v Italiji skupine, ki skušajo obsoditi partizanski pokret, medtem ko se svobodno kretajo fašisti in se dogajajo celo tako žaljiva dejanja za odporniško gibanje, kot je odlikovanje Collottija za njegova mučenja tržaških antifašistov. Vendar to še ni dovolj. Nekaj škedenjskih antifašistov je že okoli eno leto v zaporu, kjer čakajo na profees. Obenem se pripravlja proces proti pripadnikom Briško - beneškega odreda, edi-nice IX. korpusa jugoslovanske »svobodilne vojske, ki je delovala v Nadiških dolinah videmske pokrajine. Sramota je, da se enajst let po koncu vojne v Italiji, ki se smatra za demokratično državo, postavljajo pred sodnike partizani in ne tisti, ki so v državi povzročili toliko gorja in razdejanja. Med drugimi je zadnji dan kongresa govoril tudi bivši ministrski predsednik Fer-ruccio Parri, ki je dejal, da je «ustava kri naših mučenikov izražena v členih« in na bo mogoče samo z uresničenjem ustave odpraviti revščino in nevednost. Tov. Dornik nam je v razgovoru dejal, da je kongres pokazal Željo, da se prenehajo polemike, ki so svoj čas razdvajale partizanske borce ter da se v ANPI združijo vsi tisti, ki so se med vojno borili proti fašizmu za svobodo. dLimo, da kljub raznarodovalnemu vplivu, kateremu smo izpostavljeni zamejski Slovenci, naša mladina goji in ljubi materin jezik. S posebnim veseljem sledimo spisom dijakov iz Benečije, ki nam občuteno prikazujejo težko življenje beneških Slovencev. Toda poleg takih literarnih prispevkov smo opazili tudi druge, ki nikakor niso primerni za dijaški list. Takoj bo jasno zakaj, če citiramo samo nekaj fraz: Tu tujec, tam tiran vas zatira, a vendar vam zavest ne umira, da svobode še čaka vas dan. (O slovenskih Brdih) in še: Koliko od teh jih je umrlo v mukah pod rokami nacističnih in komunističnih krvolo-kov, ki so bili včasih celo iste krvi. (Moj spomin na vojno). V zadnji številki pa nas je, "e pom slimo, da izhaja list pod pokroviteljstvom šole, naravnost presenetil sonet z naslovom Mati domovina; tretja kitica te epoezijes se glasi: Sedaj pa krvaviš, o domovina, vendar kloniti, ne, nikdar, ne smeš. čeprav ta čas še krutih si lastnina. Tem vrsticam je vsak komentar odveč. Človek se pa vendar nehote sprašuje, kako je mogoče, da 12 do 15-le-ten fant piše take ogabnosti, ki so lastne samo tistim ljudem, ki so v zadnji vojni največ škodovali slovenskemu narodu. Kako naj si tolmačimo, da izdajatelji tega šolskega lista tako pisanje podpirajo? Zavedajo naj se, da to žali naše ljudi, ki so se borili za domovino ter s svojimi žrtvami dosegli, da so bile na Goriškem obnovljene slovenske šole, da bi v spoštovanju materinega jezika spoznavali in ljubili svojo domovino, za katero je padlo na desettisoče njenih najboljših sinov. Dijaški listi, posebno v zamejstvu, so najmanj primerni za politične špekulacije ter je treba zato nehati z zastrupljanjem mladine v naj-nežnejših letih, kajti to je kaj slabo spričevalo načina vzgoje, ki narodni sttiari samo škoduje. Ribi. ki odpeljejo izpred postaje v Ul. IX. avgusta, od danes dalje vozili po sledeči progi: Ul. Leoni - LunghTson. zo - Most IX. avgusta. Omenjena sprememba proge ne velja za avtobusno progo Trst - Gorica in nasprotno. Goriška občina je izdala naslednji ukrep, da bi se tako razbremenil promet na goriškem Korzu. Uspelo predavanje o folklori v Sovodnjah V petek zvečer je imel tov. Peter Sancin v Sovodnjah predavanje o slovenskih narodnih nošah, katerega se je udeležilo veliko število vaščanov, ki so bili zeio ^navdušeni nad zanimivim predavanjem, katerega so ponazarjale tudi skioptične slike. Kljub veliki udeležbi pa se je morda le opazilo, da o predavanju niso bili obveščeni vsi vaščani. Zaradi tega bi bilo potreb, no poživiti organizacijsko delo po kulturnih organizacijah. Akademsko-srednjesoiski klub « Simon Gregorčič n priredi danes 15. a-prila ob 13,30 uri na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. NAMIZNOTENIŠKI IN SAHOVSKI DVOBOJ z moštvom Društva slovenskih srednješolcev z Trsta. Vabljeni vsi ljubitelji namiznega tenisa in šaha. Neonska razsvetljava v Ul. sv. Gabrijela V Catterinijevi ulici je potrebna večja javna razsvetljava Županstvo namerava v delu mesta med Ul. sv. Gabrijela ter Ul. Caprin zamenjati na vseh ulicah dosedanjo javno razsvetljavo in jo nadomestiti z neonskimi žarnicami, ki so veliko močnejše kot navadne žarnice. V Ulici sv. Gabrijela take žarnice že svetijo ter je ponoči vidno svetleje. Polagoma jih bodo namestili tudi na ostalih ce stah. Izkoriščamo to priložnost, da opomnimo županstvo na pomanjkljivost javne razsvetljave v Catterinijev' ulici. Ce prav so pred časom cesto popravili, je sedaj ponovno zelo razrito in bi nekoliko večje število žarnic ponoči zlasti pešcem omogočilo boljši pregled nad cestiščem. RAZVESELJIVA VEST ZA SOVOOENJSKO ŠOLO Stavka v Rablju Iz Rablja poročajo, da traja v tamkajšnjem rudniku svinca že nad deset dni stavka okoli tisoč delavcev, ki so tamkaj zaposleni. Delavci zahtevajo izplačilo okoli 33.000 lir zaostankov ter povečanje mesečne plače za okoli 3.000 lir. Delavci so v tej borbi povsem enotni in se stavke udeležujejo skoraj stoodstotno. O dijaškem listu „Naša dela" Z veseljem smo pozdravili nas tanek tega lističa, ki naj spodbuja in uvaja dijake naše šole k literarnemu udejstvovanju. Prijetno nam je pri src u, ko čitamo te sestavke, ker vi- Izlet SPD na Korado Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 22. t. m. svoj prvi celodnevni izlet na Korado (Sv. Gendra 812 m) na Plavmi. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 6.55, povratek v Novo Gorico ob 17.25 uri. Ker je to lahka družinska tura, ki jo zmorejo tudi najmlajši, priporočamo udeležbo. Po želji bodo udeleženci šli tudi do Liga. Podrobna pojasnila dobite v trgovini Petra Čermelja na Komu. Sprememba proge avtobusa Ribi Goriško županstvo obvešča, da bodo avtobusi podjetja Med vsemi šalami v. ’ " * odlikovana s prvo nagrado Njen program je bil najboljši od vseh, ki jih je sne-. ' ekipa RAl lani oosnela na šolah - Za darilo so prejele vse šole v občim pet radijskih sprejemnikov sgagffigS!«,*•“ \u ji . nii-Sii-iiiji ‘amil Sjiji« 'S# 3>E! '.' * . •* M „ II ■■:-!.. •- * Šolski skrbnik za goriško pokrajino Devetta je obvestil sovodenjskega osnovnošolskega ravnatelja Antona Vižina, da so na RAI pregledali programe, ki jih je radijska snemalna ekipa lansko leto posnela na slovenskih in italijanskih šolah nase pokrajine, ter odločili, da se sovo-denjski osnovni šoli določi prva nagrada. Poleg častnega priznanja bo prejela so-vodenjska šola radijski sprejemnik, ostale šole v občini, ki so bile prav tako pozvane k sodelovanju pri izdelavi programa, pa štiri radijske sprejemnike. Pri izdelavi programa ro sodelovale vse štiri učiteljice, in sicer Angela Kacin za prvi, Marija Stepančič za drugi, Gizela Vižin za tretji ter Vlasta Rožič za četrti in peti razred. Na sporedu so bile recitacije Zupančičevih pesmi o Cicibanu, Stritarjevih otroških pesmi ter enoglasno petje. Z naše strani si ne moremo kaj, da ne bi požrtvovalnim učiteljicam in njihovemu ravnateljstvu, ki so edini v vsej pokrajini bili deležni tako lepega priznanja za svoje delo, iz srca čestitali ter jim želeli še nadaljnjih uspehov pri vzgoji naših otrok. Vlak ga je povozil In ga hudo ranil Včeraj okrog 14.30 se je na križišču ceste z železnico med Ločnikom in Mošo dogodila huda nesreča, pri kateri se je poškodoval 61-letni Santo Bernardini iz Manzana. Takrat je namreč privozil tovorni vlak ter Bernardini-ja povozil. Kako je prišlo do nesreče ni točno znano, kajti v bližini ni bilo nikogar. Kmalu nato so na kraj nesreče prišli ljudje, ki so poskrbeli, da je neki zasebni avtomobil odpeljal ponesrečenca v bolnišnico Brigata Pavia v Gorico. Pri pregledu so mu ugotovili hude poškodbe na desni nogi,, desnem ramenu ter verjeten zlom lobanje, zakar so ga pridržali v bolnišnici,.,. Ker je njegovo zdravstveno stanje precej resno, se zdravniki o ozdravitvi še niso izrekli. Natečaja Goriško županstvo obvešča, da je razpisan javni natečaj za eno mesto mestnpga stražnika ter za mesto brigadirji mestnih stražnikov. Rok zapade 16. aprila t. 1. Za vsa potrebna pojasnila naj se interesenti zglasijo pri občinskem personalnem uradu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna UrbaniAlbane-se, Ul. Rossini 1, tel 24-43. KINO CORSO. 14.00: «Neizprosni» cinemascope, C. Gable. VERDI. 14.00: «Dva kapitana«, F. Muray. CENTRALE. 15.00: ((Igralni- ca«, v barvah, A. Baxter in R. Hudson. VITTORIA. 14.30: «Napolita- nec na Daljnem vzhodu«, cinemascope, R. Taylor in E. Parker. MODERNO. 15.00: «Rdeča dolina«, G. Peck. V. ETAPA KOLESARSKK DIRKE Pl) SICILIJI GUERRINI PRVI v skupini enajstih Ciancola prišel na cilj v Sciacco z zamudo in zdrknil s prvega mesta na drugo SCIACCA 14. — Peta etapa dirke po Siciliji je vodila od Enne do Sciacce (175 km). Zmagal je v končnem sprintu Guerrini. Vrstni red na cilju: 1. Guerrini Gino 5.05'46” povprečno 33.640 km na uro; 2. Massoc-co, 3. Tosato. 4. Mastroianni, 5. Pettinati, 6. Gianneschi, 7. Verdini, 8. Pecoraro, 9. Assi-relli, 10. Polo, 11. Fornasiero, vsi s časom zmagovalca; 12. Di Fiore 5.06’; 13. Cassano 5 ur 06’48”; 14. Reggiani. 15. Pelle-grini, 16. Pasotti, 17. Serena, 18. Malvicini, 19. Ciancola, 20. Zampieri, vsi s časom Cassana. Dosedanji vodja klasifikacije Ciancola je prizovil na cilj v drugi skupini z zaostankom 1’02” in je moral odstopiti prvo mesto Polu. ki sedaj vodi s sicer malenkostno razliko pred njim. Splošna klasifikacija je po tej etapi taka: 1. Polo 24.06’20”; 2. Ciancola 24.06'41”; 3. Serena 24.09’06”. S A H Pirc zaostal Po VIII. kolu se je na šahovskem turnirju v Bognor Regisu povzpel na čelo lestvice belgijski mojster 0'Kelly. ki je v prekinjeni partiji premagal jugoslovanskega velemojstra Pirca, v tem kolu pa Nemca Lehmanna. Pirc je zatem premagal Angleža Barde-na, medtem ko je bila partija Janoševič - Wood odgodena. Radojčič pa je izgubil proti Riccardonu. Stanje: 0’Kelly 6.5, Pirc, Clarke in Lehmann 6, Golombek 5,5, Janoševič in Wood 5 (1) itd. SAHOVSKO PRVENSTVO PRIMORSKE Preteklo nedeljo se je v Piranu začel finalni turnir za letošnje šahovsko prvenstvo Primorske, na katerem igra 10 šahistov iz Kopra, Sežane, Pirana, Portoroža, Postojne in Valdoltre. Stanje po VI. kolu je naslednje: Sivec (Postojna) 5, Lokovšek (Piran) in Zorman (Koper) 4.5 (1), Jevnikar 4 (1). Varzič (Portorož) 3, Križman (Sežana) 2.5 AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC UPOVEC usaKourstni oreuozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4. tel 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6, tel 33-113 V MANUFAKTURNI TRGOVINI 4(}riinili Mnslazzini» V UL. U1VA3IA H SE JE PRIČEL DRUGI TEDEN UGODNE RAZPRODAJE Bombažne nogavice . . zenske najlonske nogavice spodnje hlačke .... platno iz čistega bombaža 70 lir 95 lir 50 lir 185 lir velika izbira blaga nCostella# po 240 lir in tisoč drugih ugodnih priložnosti. OGLASITE SE PRAVOČASNO V «Gmstili Mn zahajala še z neko deklico, Lindo, prav tako našo s je bila iz dobre italijanske družine in je stanovala • ^ $i *&• ‘ _ ocin oc ui/iai vacicj v vdiiu zahajala še z neko deklico, Lindo, prav tako našo so je bila iz dobre italijanske družine in je stanovala nem, secesijskem «palazzinu». Linda je prišla večkrat na vrt, bila je prikupna deklica s temnimi lasmi, *- ^ črnimi obrvmi in zelenkastimi očmi. Bila je V1 , ieta vrbova vejica in pred njo, ki je bila morda za P°Ljei S^0 leto mlajša od meje, me ni bilo prav nič sram. Y® siciiv da sta si z Lino prijateljici in zaradi te zveze z mojo oboževanko sem bil še posebej rad v njeni družbi. so5* Z brati, z Ivanom in še s kakim znanim dečkom lflet9 ščine smo se šli na vrtu ali na «Zemlji» pogostom ^elcU. in kdaj se je borbe udeležila tudi kaka izmed domači*p Toda jaz z dekleti se nisem rad metal. V meni Je.,ilce P h kakšna nepremagljiva zadržanost, da bi se moral °e",Dor a blizu rinta Vnifi 7oHr7onocf Iri i o inoiJIo ao Ufi OUr blizu dotakniti, zadržanost tajni strah. ki je mejila že na r tinto Nekoč sva se metala z Brankom in Mašenka * > OVC* o c uictnitt li JDl iti UVUIIl 111 g 1** .0 Linda se je pokazala kar korajžno in odporno dekle1 sva opravila, ona z Mašenko in jaz z Brankom, Ja .Lj*lI mene, da bi se šel metat z njo. Osupel sem jo P°K. Upa ^ zdelo se mi je smešno, da bi se tako dekletce SP meriti s fantom, kakršen sem bil jaz. Odklonil sem, * ui % je navalila name in se me je oklenila okrog vratu, ® .j oWe potegnila na tla. Videl sem, da gre zares in jo P0%T\\eb^'vtl pasu, da bi jo zvil na tla. Toda komaj sem se je 9*: sama od sebe klecnila na tla in me potegnila za se« pl , sem ji »vinta« (»premagana«) in takoj vstal. Vstal® „ sPl ona In me spet pozvala na boj. Spet sem se brani* ,g v je ona navalila name ter se je vse ponovilo, kako prvič. Tako me je prisilila še nekajkrat, da sem s®. z njo, dokler me ni naenkrat spreletela neka na P° na pol neznanska groza. .,i tiedv (Nadaljevanje A