L*« sa korletl d«Uv-, l|udetva. Delavci so opravičeni do kar produoira|o. ThJa paper ia devoted ta ih« Intereeta ol th« working claaa. Work-era ara entitled to ali what they ii»r««' a« »»eoaa-eiaM mau*r, Dm. 1,190T, a» »h« P««« offi««. nfR1|1É i.i.n°tem smo tudi na jasnem, da se bo ustanovilo kapitalistično, ne pa ljudsko podjetje. Ce se pa n-stanovi kapitalistično podjetje je pa neumnost priporočsti narodu •tofo in apelirati na njegovo po "K*. Za narod je vseeno, če ga izžemajo domači ali pa ttiji pro-fitalačni ljudje. Profitalačni ljudje še niso nikdar koristili narodu in mu tudi ne bodo. Toliko na kratko o tiskarni, o kateri sc zopet govori in piše. Zanima se človek le lahko za jasne in določne predloge, za meglo se pa ne more. Ako se kdo o-glasi še z boljšim predlogom, toli-kor boljše, ker bomo še hitreje prišli do cilja, jugoslovanske tiskarne, ki bi po vsej pravici nosila to ime, ker bi bila lastnina naroda. ___ Z. Blazni sistema — Sadovi blaženega kapitalističnega sistema in osrečujoče "civilizacije" v Zed. državah v pravkar minulem letu: 12.608 sa-moumorov (8252 moških in 4365 žensk), dva tisoč več kot 1. 1909. Samo zdravnikov se je usmrtilo 51. Smrtne ponesrečbe in kapitalistični umori: vtopllo se je 5112 oseb; zgorelo pri požarih 3562; usmrčenih v rudnikih in premogo-kopih 1004; cikloni 265; eksplozije izven rudnikov 951; usmrčenih z elektriko 189; zadetih od strele 199; zadušenih od plina 239; vs-penjače zmečkale 112; avtomobili usmrtili 920; železnice usmrtile na mestu 3520, ranile boljalimanj 21.856. Držaja je "postavno" u-smrtila 104 osebe (50 belih, 53 črncev in 1. Indianca). Linčanih je bilo 74 oseb. Prevare in pone-verjenja po bankirjih znašajo čez 25 inilionov dolarjev. — Živela civilizacija 1 Najboljše je, da oetane 44vedno tako," kaj!! — Dvojni božič: Miss Clara Barteaux v Bostonu je priredila svojim štirim psom bogato okin-Čano božično drevesce in sijajno večerjo, na ktero je povabila trop prijateljev in prijateljic. Družba je žrla, plesala in napivala cuckom do belega dne. — 18 letni Rihard Robinson v Chicagu je bil na "sveti večer" aretiran, ko so ga zalotili v tujem stanovanju ravno ko je nameraval odnesti purana iz shrambe. Robinson je izpovedal, da nima dela ne denarja, a doma strada mati - vdova in dva mlajša brata. Postal je tat samo zato, da jim preskrbi grižljej za božič. —r Po chikaških hotelih in kavarnah so kakor po navadi na starega leta zvečer " sprejemali'' Novo leto z nepopisnim žrt-jem, pijančevanjem in z divjimi orgijami, kakoršne so neznane svetu izven privatnih soban. Vsega skupaj se je zapravilo četrt miliona dolarjev. V jedni taki' družbi je neka pijana dama iz 44boljših krogov", sezula svilen čevelj in ga napolnila s šampanjcem nakar so vsi pili z čevlja. — Bernard Supple«, štrajkujoči pre-mogar iz Irwina, Pa., je na "sveti dan" prišel na glavni policijski stan v Pittsburgu s prošnjo, da ga naj pošljejo v prisilno delavnico, täko da bo imel vsaj kaj jesti, drugače da umre gladu. "Ali hočeš iti na božič v ječo?" so ga vprašali. "Ječa ali smrt vsled lakote. drugega izhoda ni, ko mi pa nihče ne d A dela ne kruha", je odgovoril. — V Waterbury, Conn.. sta se na božični dan ustrelila dva delavca, ki sta bila brez dela in brez sredstev za življenje. — Znani kardinal Gibbons o-pominja ljudi, naj bodo pošteni. To je vrlo. Posebno če se oglasi človek, ki je Člen tistega kolesa, ki s pomočjo bajkoslovja, lova za oporokami in drugimi so-vrstnimi sredstvi, vrti. Mi priznamo, da je treba opominjati ljudi, naj ostsnejo pošte-«iti. Saj živimo v kapitalistični človeški družbi in zgodovina nam našteva mnogo zastopnikov in visokih dostojanstvenikov edino zveličavne cerkve, ki se niso ni-kdsr ozirali ns to, s kakšnimi sredstvi so prišli do bogsstva. Splošen pregled. — Požreinost pajka. — Neki j>rirodoslovec, ki se je zanimal za življenje mrčesa in drugih majhnih živalic, je pronašel, da je med vsemi živali pajk najiHižresuejši, kajti on potrebuje vsaki dan 6 do 7 krat toliko hran«, kot je sam težak. — Namesto pregovora 44 Požrešen kakor volk" bi bil torej veliko bolj opravičen pregovor "Požrešen kakor pajk." Cenjeni čitatelji pa ne sinejo pri tem misliti na Zana v Cone-maugh. Pa., kajti on ni "žival", dasiravno je včasih požrešen . . . — Policija v Londonu je s topovi streljala na vrabce. Izsledila je dva dozdevna roparja, ki sta baje zvršila nek ulom, pri katerem so bili trije policaji ubiti. Več sto policajev, dve polstot-niji škotske garde in ena baterija topništva so obkolili hišo. Pri obleganju so pomagali tudi ognje-gasci. Ker se roparja nista hotela vdati, so ju oblegali, kot v vojni oblegajo trdnjavo. Streljali so salve, ognjegasci so izlivali potoke vode na hišo, nazadnje pa zapalili hišo, da bi ju z ognjem in dimom prisilili do predaje. Obleganea sta odgovarjala s streli. Bitka je trpela osem ur in je končala z rezultatom, da sta dozdevna roparja poginila v o-gnju, pet policajev je bilo ubitih en narednik škotske garde, pol ducata gledalcev in pet ognje-gascev pa ranjenih. Angleško časopisje se sedaj norčuje iz policije po vsej pravi-ci. Ta dogodek dokazuje, da je policija povsod enaka, kedar je treba »vršiti kakšno neumnost ali pa brutalen čin. Tisoč oboroženih ljudi z najmodernejšim orožjem proti dvema je tudi značilen pojav v današnji kapitalistični družbi. • a * — V Chicagi je Ilugo Krause, agent društva za varstvo živali našel v eni sobi stanarinske kasarne družino, broječo devet glav: mati in osmero otrok. Družina je bila v največji stiski. V sobi ni bilo polenčka za v peč, pa tudi ne grižljeja kruha. Oče je umrl pred par inese(y^ starejši »in, ki je s svojo pičlo plačo "preživljal" svoje mlajše brate in sestre, je zgubil delo; mati je pa zastonj iskala dela p« sneženih ulicah od podjetja do podjetja. To je ena izmed tisočerih mestnih slik. Koliko sličnih slučajev pa ne pride nikdar v javnost. Koliko je vredna taka človeška družba, v kateri mora agent za "varstvo živali" skrbeti za ljudi, najvišja bitja na svetu, presodi lahko vsakdo, ki se še ni skregal z zdravo Človeško pametjo. • • — a — V Bostonu, Mass. je bogata "dama" priredila božično večerjo in božično drevesce za pse. Delavci ne morejo v kapitalistični družbi ¿»ibraniti takih božičnih večerov. Po kapitalističnem zakonu sme bogata "dama" z njenim premoženjem, katerega si ni sama zaslužila in ki je sad izkoriščanja tisoče v in tisočev delavcev, zvršiti kar hoče. Ali gospoda v fraku, baržunu in svilu naj se nikar ne jezi, če delavci stopajo v socialistične vrste. 44Dame", ki prirejajo psom božične večere, dasi je na tisoče otrok in odrašenih ljudi brez obleke, strehe in jela. so najboljše agita-toric« za socializem. Tc "dame" skrbijo s svojimi Čini, da tudi slepci vidijo. • e * — Sodr. E. Rose piše v "Chica-go D. Socialist," da do danes še ni nobena ideja tako hitro napredovala v Indiji kot socializem. Angl^ščka birokratična vlada v Indiji je vsled tega tako prestrs-šena. da je na glavo sodr. Psndit Siamji Krislna Varma razpisala nagrado. Sodrug Živi v Parizu in vodi* od taiin gibanje v Indiji. Izhaja tudi mesečnik "Indian Socialist," kateremu je vlada v Indiji vzela poštni debit. Vzlic temu pa častnik vseeno phihaja v Indijo. Politično organizirali socialisti v Indiji so organizirani v narodni stranki. To ime je socialistične indijske stranke. Zahtevajo enake politične pravice za vse: l>ele in rjave. Sploh imajo jasen in določen program, ki je v načelu enak programom socialističnih strank vseh narodov. Nadalje organizirajo delavce politično in gospodarsko in vstanovljajo večerne šole za izobrazbo delavcev. e e e — Gngenheimov sindikat si hoče po vsej sili prisvojiti pravo do izkoriščanja naravnih zakladov v Alaaki. Potom monopola si hoče zavarovati edino pot, ki vodi do bogatih bakrenih rudnikov ob Copper Riverju. Premeteni senator Clark iz Wyominga je na tihem vložil predlog, ki bi Copper River železniški družbi zagotovil 200 čevljev široko zemljišče ob iztoku Copper Hiverja v pristanišču Cor-dova. Ako se sprejme ta predlog, potem je Guggenhirnovu sindikatu odprta pot do neizmerno boga>» tih rudnikov. Nihče ne bo smel graditi pomolov ob iztoku rekeL železniška družba bo vsakemu !>arniku račuuila pristojbine po njeni volji, pa tudi nihče, ki ni pri trustu, ne bo mogel izvažati bakreno rudo ali premog do obrežja*. Guggenheim je Jud, strašno bogat Jud, večkratni milijonar je. Naši klerikalci kaj radi čvekajo, da bo Judi krivi vse nesreče med delavci in kaj radi udrihajo in kažejo na tiste Jude, ki delajo v tvornicah, ali pa pobirajo cunje in drugo starino. Ali pred bogatimi Judi kot je Guggenheim pa klerikalni katoličani snemajo klobuke, ker sem-intje darujejo edino zveličavni cerkvi kak tisočak, da se kje 4'turen" ne podre, ali pa da de-laivci še ostanejo v duševni temi. Gospodje, ki so študirali kazu-istiko in nholastiko, razumejo, kateremu Judu je treba delati po-klone in katerega je treba izročati ljudski jezi. e e e — Kapitalistično časopisje zopet poje slavo delavcu J. J. Cow-hey - u. Imenuje ga vzor delavca, ker je 46 let delal za Illinois Central železniško družbo. Dobival je le $2.20 plače na dam, ob času krize pa $1.10. Možiček je sedaj 70 let star in trdi, da je prišel do lastnega doma in vsem otrokom dal dobro vzgojo,"* Človek, ki ne pozna življenja, bi mislil, da morajo biti vsi delavci, ki zaslužijo več kot $2.20 na dan, navadni zapravljive!, ako še nimajo svoje "kuče". Možičku, ki bo gotovo tudi v zadovoljnosti vmrl, pa ne smemo' zameriti. Najbrž smatra za dobro vzgojo, če je otročiče v najnež-nejši mladosti že poslal v kapita;* 1 i stični jarem. Ali jasni se, ako stari mož pov-darja. da je njemu bilo načelo največja zmernost in vzdržljivost. Kulturelnih in družabnih potreb gospo» 1 Cowhey ni poznal. Živel je kot t6vorno živinče. Take delavce so pa kapitalisti še vedno hvalili, n»aobratno pa sovražili delavce, ki imajo kulturne potrebe, ki hočejo živeti, kot se spodobi za ljudi, najvišja živa bitja na svetu. e e e — V Milwaukee so ustanovili naaprotniki socializma katoliško socialno unijo. Namen te klerikalne organizacije je škoditi socialistični organizaciji, delavce še hujše privezati na kapitalistično tlako in zazibati jih v sanje, da bodo živeli v socialistični družbi po smrti v nebesih. Kasneje bo pričela ta klerikalna organizaci- ja izdajati tudi protisocialistiČen list. Mi smo prepričani, da klerikalna organizacija ne bo imela nobenih vspehov, ako se spomnimo^ da sj) pred izvolitvijo 8<>dr. Se la županom in sodr. BergçjFjiC dr-žavnozborskim poslancem katoli-ški duhovniki raz prižnico strahovito udrihali po obeh. Ako katoliški duhovniki niso doseglj nič, še manj bodo imeli vspehov s klerikalno socialno unijo. Protiagitacija bo rodila še večji odpor pri sociailistih in večje vspehe na socialistični strani. / Leto (Vol.) VL Delavsko gibanje. sko gii Štrajki. KAKO SE GIBLJE. — V petih državnih postavo-dajah, ki so otvorjene zadnji teden, sede letos socialistični zastopniki. Wisconsin seveda nadkri-ljuje vse druge s štirinajstimi socialisti v zakonôdavni zbornici. V Minnesoti, Pennsyvaniji, Massa uhusettsu in N. Dakoti je po je-den poslanec naše stranke. Dober začetek. — 44Leto 1911 bo socialistično leto v gibanju na Nemškem," je rekel sodr. dr. Albert Sudekiun, član nemškega parlamenta, kteri se je mudil sadnje tri mesece v Ameriki in odplul zadnji teden iz New Yorka< Prihodnjo jesen se namreč vrše državnozborske volitve v Nemčiji in socialisti bodo brez dvoma z volilnim izidom presenetili svet. — Socialisti v Clevelandu. O., so zastavili čvrsto agitacijo za municipalno plinarno. — Jogoslovanska socialistična zveza ima do danes 41 lokalnih organizacij in čez 700 članov. — Socialistična uprava v Milwaukee je presenetila Ameriko s prvim ženskim policajem Miss Edna Pinch, izvežbana bolniška postreškinja, je nastavljena javnim čuvajem čez tvornice, kjer so po večini vposlene ženske. Njena dolžnost je, paziti, da so tvornice vedno v dobrem zdravstvenem stanju. In Miss Finch je dala moško besedo, da bo skrbno pazila na to. Ženske zmagujejo, V coloradski postavodavni zbor niči so letos štiri ženske kot pra-voveljavno izvoljene zastopnice. (Žene v Coloradu imajo že dolgo let volilno pravico.) V državi Washington je bil pri zadnjih volitvah z veliko večino sprejet dodatek k ustavi, kteri daje ženam popolno volilno pravico. Na Finskem »o ženske skoro po vseh mestih v javnih službah kot uradnice, nolicajke itd. GIBANJE KAPITALA. Veliki mesarski trust je v za-vršenem letu 1910 imel dohodkov 945 inilionov dolarjev. Čistega profits je naredil trust: Armour & Co.....$9,808,305.69 Swift ft Co........ 8,000.000.00 Morris & Co. _______ 2.171.339.00 Sulzberger & Sons. 1,600.000.00 Cudahv &Co....... 1,700.000.00 Skupaj $23,^7^.644.69. Toliko klavničarji. Koliko pa imajo koncem leta delavci v klavnicah, kteri so^ omogočili gornje številke??? I. D. Grecn, poglavar iUinoiške milice, se navdušuje za prisilno vojaško službo. On pravi, da noben državljan bi ne smel voliti, dokler ni odslužil tri leta v armadi. No, če sc že govori o prisiljeni vojaški službi, mi svetujemo, da se prisili bogate delaniče, kteri niso za nobeno rabo na svetu, ds služijo v armadi; nasprotno bi pa moral biti ostro kaznovan vsak produktivni delsvec, če se ga zaloti pri vojakih. Ako že mora kdo umirati v profesionelnem klanju in mesarjenju, naj umirajo tisti, kteri niso za nobeno drugo korist na svetu. / nski delavci, ogibljite se sledečih krajev, kjer je štrajk; Buffalo\ West Seneca, N. Y.: Seneca Iroij Steel Co. Girard, O.: A. M. Byety Co. Connellsville, Pa. Sligo Iron & Steel Co. Kewanee, 111.: National Tube Co. Canton, Baltimore, Md.: Canton Iron & Ste^l Co. Wavnesburg, Pa.: Ostei*-burg Tin Plate Co. Westmoreland, County, pa.: Preuiogokopi (štrajk že deseti mesec). Chicago: krojaške tvornice in večina manjših kro-jačnic (štrajk že tretji mesec). Upori; odpuščanje delavcev. V sledečih krajih so izpori (lockout) in velike omejitve delai: Pittsburg, Pa. — Izmed 110.000 delavcev vposlenih v jeklarnicaJi in pri plavžih je zadnje čase o-krog 25.000 mož ob delo. Naročila« jeklarskih in železarskih izdelkov se zmanjšujejo. Joliet, 111. — Jeklarski trust je zaprl tri plavže. Več tisoč delavcev brez dela. Položaj slab. Garry, Ind. — Delavski položaj slab. Stavbinski delavci pretijo s št raj kom. So. Chicago. — Več tvornic in plavžev zaprli. Okrog 10.000 delavcev brez dela;——~ Zmaga železničarjev. 75.000 konduktorjev in strojevodij na zapadnih železnicah Zed. držav in Canade je dobilo zadnji teden zvišanje plače,za 10 procentov. Železniške družbe so se ustrašile pretečenega štrajka železničarjev in j k) jedenmesečnem pogajanju so privolile, da se jim zboljša plača. Delavci v političnem gibanju. Chicaška delavska federacija je z večino glasov odločila, da se vdeleže spomladanskega volilnega boja, ko se vrše mestne volitve za aldermane in župana. Skoro večina delegatov, kteri »o voljeni v pripravljalni odbor za osnovanje političnega programa, je za kandidate socialistične stranke. Ostali delegatje so pa mnenja, da bi federacija postavila svoje neodvisne kandidate. Napredek unij v New Yorku. Newyorske delavske unije so dosegle lep napredek v minulem-letu 1910. Unija brivcev je narasla za 1550 qovih članov; organizirani pivovarnarji za 5000; smotkarnarji 4250: peki 3298; čevljarji 6000; mizarji in tesarji 20.000; mašinisti 10.000; barvarji in dekoratorji 6658; gledališčni vslužbenci 1500; elektricisti 4000 in godbeniki za 200 novih članov. — V West Union, Ohio, ima sodišče opraviti s škandalom, kte-remu še ni bilo para v celi Ameriki. Odkrite so namreč velikansko sleparije, ki so sč vršile pri zadnjih novemberskih volitvah. Glasovi so se kupovali kar na debelo. Do sedaj je že obtoženih 1155 vo-lilcev, kteri so prodali svoje glasove; drugih tisoč in še več volil-cev je pa radovoljno priznalo krivdo. Sodnik Blair je vse krivce obsodil na denarno globo in odvzel jim je volilno pravico za pet let. Splošno se sodi, da so bili po-kupljeni vsi glasovi v celem A-dams County, kjer je čez tri tisoč volilcev. Glasove so kupovali de-mokratje in republikanci od $5 naprej. Republikanska stranka je plačevala po $12 za "straight ticket." V Jefferson towushipu so vsi vsled trgovine z glasovi vsi vo-lilci zgubili volilno pravico in o-blasti so zdaj v skrbeh, kdo bo prihodnjih pet let upravljal lokalne urade. Med obtoženimi sta tudi dva duhovnika in jedns žena, ktera je prodala glas svojegs sina za $5. Jeden farmer iz Jeck-sonville je trikrat prodal svoj glas; trikrat je glasoval za republikance zakar je dobil trikrat po $12. PROLETAREC UST ZA INTKKBSS DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lartsik te iadaiatalj: iaroUatmki Setavftka tUkovu družba v Cbkjfo. III. Varočaiaas Za Amarico » SaMto lato. 7Sc m 901 mu. Za Evropo V «a caio lato. $1 aa pol lata. *■<«»< aa Jnoo9or* Pri iprtrnsmbi M—liUm TZugZntf* mamami* tudi STARI ma*o*. PROLETARIAN Owaod and published SvUT Tunoar by »Mih Slsvk WorkM't Publishtaf C o»pa«y Cbksfo. Minóte. ' Glasilo Slovenske socialistični organizacije v Ameriki. rrauk 1'odlipac, Proaldooi; Joba IVtrtrh, Soeretary, Krank Janeilí. Troaaurar. ..macaimoajiATES: U altad Stataa aad Casada. 4.50 a yaar, fíe lor kaH y«ar. Foreign couatnaa $2 a yaar. $1 for hali y«ar. aftvtamiNO batu oa agraamoat. NASLOV (ADDRESS): "PROLITAREC" 9146 Blue Island ave. Chicago, 111. VSAKI DAN SE UÖIMO. Nekdanji anarho socialist Bri-and, sedanji ministerski predsednik v Franciji je s svojimi podlimi n infamnimi zakonskimi predlogami potrdil in dokazal, da morajo delavci najprvo izvojevati parlamentarno moč, ako hočejo sploh biti kedaj gospodarsko in politično svobodni. • Te zakonske predloge, ki hočejo lepo število francoskih delavcev oropati prava do štrsjka, so klasičen izrodek profftarskega fanatizma, ki je dandanes na široko razširjen v profitalačni boržua-ziji. Železniškim vslužbencem so vzeli "zakonitim" potom pravico do štrajka. V slučaju razpora med delodajalci in vslužbenci, se morajo vslužbenci podvreči razsodišču, dasi jih je unija — strokovna organizacija nima besede pri razsodišču. Kot sodniki v razsodišču bodo volili le nazadnjaški državni uradniki. V slučaju, da razsodba upliva na finapce, kSr se zaVrši vedno; *če~ razsodišče razsodi v prilog štrajkarjem, ima prizadeta stranka pravico a-pelirati na parlament kot zadnjo inštanco. Delavci! Ali razumete, kaj to pomeni ? Ali razumete? » Ako razsodišče razsodi na škodo štrajkarjem, nimajo štrajkarji pravico do apelacije, ker razsodba ne upliva na državne finance. Če bi pa slučajno sedeli v razsodišču pravični možje in bi priznali zahteve štrajkarjev pravičnim, tedaj imajo pravico kapitalisti apelirati na parlament, kjer imajo svojo večino, ki bo razveljavila koristne in pravične sklepe, ki so imeli koristiti štrajkarjem. Zakonska predloga tudi ne pove, kako se bo dalo prisiliti kapitaliste, da bodo upoštevali razsodbo razsodišča. Za delavce, ki bi sli vzlic razsodbi na štrajk, ali pa poškodovali lastnino kapitalistov, so pa določili težke kazni. Tako so delavcem vzeli zadnje sredstvo — štrajk. Vlada pa zdaj napoveduje, da *..~bo.xaztegnila ta zakon tudi ns druge delavske stroke, ki so v interesu javnosti neizogibno potrebne. Vlada lahko izreče: Peki so v interesu javnosti potrebni, ker ljudje ne morejo v današnji družbi živeti brez kruha. lato lahko zvrsi s čevljarji, ker ljudje nosijo čevlje, ali s krojači, ker dandanes ne hodimo nagi. V interesu N javnosti se da ta zakon raztegniti na delavce vseh strok, še celo na čistilce kanalov in grabečnih jam, ker je njih delo koristno za splošno zdravstveno stanje. V Franciji zdaj vidimo, kako nastopa buržoazija, tam kjer so delavci dobro organizirani strokovno in strokovne organizacije pričenjajo vspešno škoditi kapitalističnim interesom. Ako bi bili . francoski delavci tudi tako dobro organizirani politično, kot so strokovno, bi nekdanji anarho - socialist Briand ne prihajal a takimi zakonskimi predlogi pred parlament. Briand je ttidi eden tistih dedkov, ki je delavcem priporočal silo mesto parlamenta, dokler ni - splezal na površje. Briand, je dobro vedel, kaj dela. S svojo agits-• j eijo je razdvojil dsUves, prepre čil je, ds se niso vsi rdružili v so-, cialistični stranki in prišli v parlament tako močni, da bi lahko preprečili zakone v škodo delavcem. Dogodek na Francoskem je dober nauk za vse delavce, ki govori jasno: Proti parlamentarni nauki anarhistov in drugih sodobnih revolucionarjev, ki nastopajo pod raznimi imeni, škodijo delavcem, ker jih delijo na dvojo in slabijo politično moč proletariats. Lahko se je navduševati za krvavo revolucijo pri toplo zakurjeni peči in priporočati jo drugim. Težko in skoraj nemogoče je pa revolucijo izvesti, dokler ima kapitalistična država dobro izvež-bano vojaštvo, ljudstvo pa prazne roke. Tudi iz etičnega stališča je treba biti povsod proti krvavi revoluciji, kjer ima ljudstvo splošno in enako direktno volilno pravo. Ako smo proti prelivanju krvi povsod, kjer se ljudstvo lahko pomaga z zakonitimi sredstvi — potom volilnega listka in parlamenta. Ako v, kapitalizmu vidimo sistem umorov na debelo, ropanja in tatvine, se delavci ne smemo ponižati tako nizko in proti temu strašnemu sistemu rabiti njegove lastne in grozne izrodke. Vsak delavec, ki je do dna pretresel in prerešetal nezakonita in zakonita sredstva, ki vodijo do gospodarske in politične svobode proletariata, bo zaključil: Odločil sem se za zakonita sredstva — za volilni listek in parlament', ker imajo ta sredstva trajen vspeh, ne da bi bilo treba v boju Za pravice svojega razreda pozveriti se. Nisem pa za takozvano revolucijo z nasilnimi sredstvi, ker te vrste revolucije nimajo trajnih vspe-hov, delavce pa potisnejo v dobi revolucije na nivo divje zveri. _ J. Z. Dopisi. Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo:— Samo nekaj prostora prosim, da odgovorim v socializmu in v mar-sikaki drugi stvari jako omejenemu uredniku "Clevelandske Amerike", Louis J. Pircu. Sicer sva že več let prijatelja, toda ker o-sebni pogovori nič ne izdajo, mu bo morda koristil javni razgovor, da se ne bo zopet blarmral, kot se je že večkrat. V št. z dne 27. decembra *piše sledeče: "Jako lepo se ravnajo po geslu "Svoji k svojim" naši slovenski elevelandski socialisti. Svoje potrebščine kupijo vse pri tujcih. Nedavno so kupili tudi omaro za perilo pri tujcu. Ali nimata naša trgovca «s pohištvom, Anton Grdina in Jos. Žele, prav ničesar takega na razpolago T Škandal od socijev." V pojasnilo temu sledeče: Učenci večerne šole na Madison šoli, kamor zahaja tudi nekaj ukaielj-nih Slovencev poleg Nemcev, Čehov in Hrvatov, so sklenili kupiti svojemu učitelju majhno božično darilo. Naročeno je bilo rojaku socialistu, da kupi lepo omaro. Po raznem ogledovanju tudi po slovenskih izložbah je kupil omaro pri Nemcu, ker je imel za ta denar najlepšo in. najbolj primerno za učiteljevo stanovanje, da se je ujemala z ostalim pohištvom. Kakšno pravico ims Louis J. Pire vmešavati socialiste v to zadevo in jih tako pobalinsko na-pastif Prvič je le par sodrugov v večerni šoli, ker drugi rojaki zato nimajo časa, ker je preveč za-bav in veselic ter popivanja, katerega najboljši zagovornik je ravno urednik "Cl. Amerike", četudi neposredno. Torej socialisti sploh niso kupili omare, ampak le en socialist kot zasebnik jo je kupil in sicer za druge, katerih morda ni niti polovico Slovencev. Kakšno pravico ima g. Pire pisati, da eleveladski socialisti kupujejo vse svoje potrebščine pri tuj-rih. Tu si pokazal, kako obširna je tvoja omejenost, g. Pire. Kje je tvoja logika? Kako boš obsodil pa sam sebe. ker si kupil lepo zofo v mestu v veliki prodajalni, ki je last judov; ali ti jo slovenski trgovec ni mogel naročiti. Kako boš obsodil svojega partnerja, ki hodi kupovat čevlje v mesto, dasiravno imamo pet slovenskih trgovin s čevlji? Kako bos obsodil soprogo onega prvaka tukajšnjih naprednjakov, ki je šl« kupit k judu t Iz tega lah- ko sklepamo po tvoji logiki, ds vse potrebščine kupujete pri tujcih. Toliko večja sramota za tebe, za tvojega partnerja in za nsrod-njakovo soprogo, ker mli povdar-jste nsrodnost in "Svoji k svojim" hodite ps kupovat vse svoje potrebščine drugam, dočim so socialisti kolikortoliko mednsrodni. Sicer ps, kdor poudsrja "Svoji k svojim" le preveč, tisti navadno nsjpreje greši. Prepričan sem, da Mevelandski socialisti bolj pridno podpirajo domače trgovce, kakor pa marsikdo, komur je narodnost in "Svoji k svojim" vedno na jeziku. . Jako nespametno in neprevidno je bilo od čssnikarja Pirca, napasti celo stranko in vse clevelandske socialiste, ki s to zsdevo »ploh niso imeli opraviti. Če je Louis J. Pire napadel celo stranko, toliko bolj sem bil jaz upravičen omeniti njegove grehe, ker vendar reprezentira, ali bi vsaj mogel reprezentirati, slovensko javnost in bi moral dajati drugim lep vzgled, kako "delati" za "narod." Če je prijatelj Pire res navdušen za svoj narod v Clevelandu, zakaj ne piše in agitira za slovensko šolo, zakaj ne piše zoper pijančevanje, ki je glavna ovira, da Slovenci v Ameriki ne morejo bolje napredovati? Zakaj ne piše zoper nekatere tukajšnje bezniee, ki so sramota za naselbino in kjer se krade ljudeniVlenar in zdravje? Zakaj ne piše zoper premnogošte-vilne veselice, katerih imajo dobiček pivovarne in kjer se goji pijančevanje? ♦ Vprašal bi še Mr. Pirca, kako si razlaga "Svoji k svojim", ako hodi kupovat cigarete in druge potrebščine k nekdanjemu najhujšemu nemčiirju, podžupanu ptujskemu, F. Kaiserju; ali ni bolj slovenskih prodajaln s tobakom? In Mr. Pire je predsednik podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki nabira milodare za slovenske otroke na meji, za te otroke, katere je F. Kaiser pomagal ponemčevati, dokler ni bil prisiljen radi bankerota pobrisati v Ameriko. To je kapital škandal, Mr. Pire, in si ga zapiši za uho. Veliko dela imaš, prijatelj Pire, in ti ni treba napadati socialistov, ker socializma ne poznaš in ti tudi niso socialisti še nikdar škodovali in te sploh ne toliko upoštevali, da bi mel priliko začeti z njimi prepir. Ako se boš ravnal po teh naukih, se boš izognil marsikateri blamaži. France Jauh. 8ygan, Pa Cenjeni sodrug urednik! Če prav nisem kdovekaj sposoben za pisanje, mislim vendar, da dopis, ki ga pošiljam, ne pojde v koš. Saj veste kako je z delavci glede izobrazbe, če si jo z dobro voljo sam ne pridobi. Povedati hočem nekaj o nekterih, ki se jako hudo boje socialistov in socializma. Pridušajo se in poleg prerokujejo o socijalistih takole — po vrsti: Eni pravijo: "prim . . . š, ci-cilisti — ja — hudiča, kadar bodo ti "ronali", ti bodo pa hišo vzeli, pa loto, pa svinjak, pa kur-nico, pa skedenj itd. — Drugi zopet:' MOh, de b saj tako dolgo ne prišel scilizem na svet, dokler jaz živim; uh, kakšna pregrešnost bo to na svejt." — Bosov sin pa : "aj betč ju, če bi biv jest boss, ne b noben cocolist dela dobi v." Pa tudi gospod fajmošter imajo svoje pojme o socijalizmu. Nedolgo tega so pridigovali takole: . Pod socojolizmo bodo možje zaprti posebej, žene pa spet posebej ; fantje posebej, dekleta posebej ; ko bo j)« dete rojeno, ga bodo pa prec od matere stran vzeli. Ali se vam to dopade — je dejal brihtni gospod fajmošter svojim ljudem. Ko ga je pa neki rojak opozoril, da je kvasil budalosti, je začel: ja, ja, ja: vi ste bedak in ne jaz. Seveda čestokrat nespametni rojaki potegnejo z gospodom. I)a se razni ljudje, ki se boje za hiše, lote, kure in skednje, za pregrešnost in ne vem vse kaj, ne bodo tolkli samega srne po čeljustih, jim svetujem, naj čitajo socialistično časopisje, da se jim sčktijo otrpli možgani. Le pridno čitati soe. knjige in brošure, pa se ne bo več treba bati socijalistov in "eicilistov." Posebnih novic ni. fttrajk pre- inog&rjev v West Morel and, se nadaljuje z vso krutostjo od strani premogsrskih baronov in vso eneržijo s strani štrajkarjev. 0-troci in mstere imajo bridke izkušnje, ko ni rednega kruha, ne tople obleke. Pomoi sicer prihajs, toda devet mesečen štrajk js vsekal marsikateremu štrajkarju resne poteze na obrazu. To je kapitalizem. V naši naselbini je trideset slovenskih družin. Organizirani smo vsi. Imamo podporno društvo, ki šteje do 100 članov, socijalističen klub in čitalnico, ki sta se zadnji čas spojila. Sloga v neselbini je hvalevredna. Delavske razmere so še precej dobre. Dela se od 4 do 5 dni v tednu, a dela ni mogoče dobiti vnanjim ljudem, vsled česar ne svetujem nikomur hoditi semkaj. H koncu voščim vsem zavednim delavcem srečno novo leto.1 Tebi "Proletarec" pa mnogo novih sobojevnikov in predplsčnikov. Soc. pozdrsv! Mežcpoznate. Des Moines, Iowa. Cenjeni sodruk uredniki Prihajam, da mi odstopite malo prostora v edinem delavskem listu — "Proletareu". Iz tega mesta menda še ni bilo dopisa v "Proletareu". Vzrok temu je, ker tukaj ni mnogo Slovencev. Des Moine« šteje okroglo 70.000 prebivalcev, a samo dva Slovenca se nahajava v mestu. V okrožju je vse polno premogovih rovov. Premogarji stanujejo večinoma v mestu in imajo imenitno organizacijo. Delo je po teh rovih nevarno, ker je slab strop (top). Dela se vsak dan, zaslužek je pa odvisen od prostora. Največ se zasluži od $25 do $30 na 14 dni. Kakor sem zgoraj omenil, sva le dva rojaka tukaj, a oba toliko zavedna, da nama je mogoče ra-zodeti, ktera je delavska stranka, — da sva socijalista. Zato sva mnenja, da če bi prišel v ta kraj tisti človek, ki je poslal v št. 248 "Glas Naroda" dopis iz Brock-way, Minn., bi ga gotovo prepričala in podučila o naših zahtevah. Dotičnik, ki se je podpisal F. Sch. in zabavljal čez sodruga F. Sa vsa, pa kvasil o "talengi," gotovo nima vsega v redu v njegovi glavi. Tistemu F. Sch., dopisniku v "Glas Naroda" priporočam, da vzame v roke soc. bukvice, pa časopis "Proletarec", da mu prežene egiptovsko temo iz lobanje. Če je visoki F. Sch. že del j Časa v Ameriki in zna čitati angleški, bi mu priporočal, naj si naroči "Appeal to Reason", saj stane samo 50 ct. na leto, kajti iz njega se bode istotako toliko naučil, da bo lehko enkrat postal koristen član te družbe, ne pa parasit. Ti France Savs jo pa le tako naprej mahaj, ne oziraje se na neslane opazke ničejev. Pozdrav mm zavedneiem. *Blaž Lombar. 8ygan, Pa. Cenjeno uredništvo! Pozno je že, pa upam, da bo še došlo v slavnostno izdajo. (Prepozno je bilo, op. ured.) Novic je vedno dosti a nič ne povoljnih aa trezno misleče ljudstvo. Tako je minuli božič zapustil žalosten spomin v tukajšnji okolici. Na božično nedeljo je več rojakov iz Sygana se podalo v Presto k maši. Tje pridejo tudi Slovenci iz Federala, kot navadno vsako nedeljo. Po opravljenih ceremonijah so nekteri Federalčani izvabili naše Svgančane seboj na njih domove ter jih še dokaj dobro pogostili; ali to navidezno prijateljstvo se je kmalu spremenilo v žalostne posledice. Dva Sy-gančena sta prinesla razrezane glave domov; namreč znamenje klerikalne vzgoje. Jeden izmed teh dve najbrže ne bode sposoben za delo nad mesee dni. Vsak pameten človek se mora zgražati nad takim činom. Zato pa izogib-ljajte se takih tercijalov, ki učijo, oziroma igovarjajo peto "božjo zapoved": ne ubijaj! Bil sem navzoč pri obravnavi prod mirovnim sodnikom, ter slišal izpovedbo obeh strank. Vsak, še tak nasprotnik je nehote moral priznati, da vsa krivda leži na dveh obtožencih, da nista imela nikakoršnega povoda maščevati se nad tema dvema, ki sta priznana miroljubna Slovenca. Ker se pri mirovnem sodniku niso pogodili, sta obtoženca še pod nadaljno varščino, katero sta položils dvs Nemca, (tudi znana pretepača), dasi je v ondotni naselbini dovolj posestnikov Slovencev. Druga obravnava bode pred veliko poroto, pred višjem sodiščem v Pitsburgu, Ps., torej sledijo veliki stroški na o-beh straneh, ker zagrabili bodo le advokati. Naj še omenim, da Slovenci iz Federala močno nasprotujejo našemu slov. soc. klubu v Sygan, ne smem reči, da vsi, pač pa tisti, ki so bolni na duhu. Kožo imajo tako trdo, da ne čutijo kapitalističnega biča, ki je ravnokar začel udrihati po njih, ker izmed treh premogovnikov le še eden posluje in še ta samo par dni v tednu. Po slovenskih klerikalnih časopisih sem večkrat čital, da pride veliko pobožne in poštene mladine v Ameriko; v teku Časa pa za-idejo na slaba pota, pridružijo se socialistom in so nevarni človeški družbi. To pišejo, ne da bi skušali dokazati. Konštatiram, da je velika večina klerikalno vzgojene mladine odurna in surova kot zver. Znano je, da v marsikateri vasi v stari domovini nisi varen niti pri belem dnevu, ako potuješ skozi vas in naletiš na pijane, mladoletne duševne pritlikavce. Tamkaj se ne skrbi za dobre šole, pač pa le za visoke zvonike, da se njih verska blaznost dlje vidi. Pri nas se imamo zahvaliti soc. klubu, da vlada dokaj sloga in ljubljeni mir, česar pred ni bilo. Največje priznanje pa gre "Proletareu", našemu voditelju, oziroma glasilu našega soc. kluba. Nasprotnike imamo tudi v naših bosih; zavidajo nas, kot bi bili mi krivi, da ne vidijo dalje, kot sega njih nos. Te ljudi pač moramo šteti med nižje vrste človečanst-va, ker se za malo večjo plačo prodajo kapitalistom in si mislijo: Mi smo ljudje, ti delavec, pa spadaš med krampe, lopate, mule itd. Sedaj ob novem letu bodo prejeli ti bosje, ako so celo leto svoj posel dobro opravljali, to je: ljudi dovolj mučili, razna darila. Koncem leta si delijo dividende kapitalisti, ker jih ima bog tako rad, da jim je dovoljeno vse; nam pa le eno: delati za njs. Nam se ne plača delati računa za minulo leto, ker ob zaključku nas iznena-dijo same ničle. Torej tudi za prihodnje leto ne morem voščiti rojakom širne unije, ker nimamo sredstev v rokah; pač pa veliko uspeha na poti k socializmu, našemu rešitelju, ko se zavč delavstvo. Salečan. Razširjajmo socijaliatitno pisje. Vaš za socijslizem Joseph is Kansas City, Kana. Dragi "Proletarec!" V prigibu ti pošiljam celoletno naročnino, ker sem pustil New-jorškega klukca in hočem v naprej čitati in podpirati časopis, ki je v resnici delavski, najsibo v času volitev ali drugače, skozi celo leto. Ta moj sklep velja za novo leto, in stopi v veljavo takoj, ko dobim list. Čas je enkrat res, da se pusti liste, ki so nekakšni agenti kapitalistične garde. Živel "Proletarec"!!! To naj za enkrat zadostuje. S soc. pozdravom Kristjan Petrich. Kansas Oity, Kans Cenjeno uredništvo! V prigibu Vam pošiljam $3.50, ktera svota je namenjena za dve celoletne naročnine na "Proletar-ca", 50ct. pa podpore. Poslal bi bil že preje, pa ni bilo mogoče, ker vzdržujem več časopisov (seveda ne kapitalističnih) in me lovi za novce. Čitam namreč tudi več angleških socijalističnih listov. Za kapitalistične liste jaz nimam ne centa; pa naj bodo pisani v slovenskem, angleškem ali pa turškem jeziku. Čitanje in vz-državanje kap. listov pomeni več in podaljšanega suženjstva. Moja želja je, ds bi se v vsaki slovenski delavski hiši v Ameriki Čital "Proletarec." Kdor je zmožen angleškega jezika, mu priporočam "Appeal to Reason", ki iz haja v Girard, Kans., in stane samo 50 centov na leto. Če bo imel ta list še več naročnikov kot jih ima dosedaj (ima jih 472.474), se bodo navsezadnje razni zvezni sodniki le vprašali; če niso naredili veliko napako, ko m obsodili sodr Fred. Warrena v ječo. Leadville, Colo v d< Cenjeno uredništvo 'Prolet Pred 14- tinti dnevi je pi našo naselbino iz Sandi, Utah, jak, po imenu Frank Jager in ^ je izročil en iztis "Proletarca." Jaz nisem vedel do zdaj u list — in le škoda moja, kajti dolgo sem želel čitsti tak list morem vam povedati, kako a« je prikupil, ko sem ga preöt Brž sem kupil Money order, dag« vsm pošljem in list naročim za celo leto. Od zdaj vnaprej je prav gotova stvar, da ga ne bom d< val samo jaz, ampak da ae kmalu razširil po celem liead^ lu, kjer žive naši delavci. /,ato bo-va že skrbela jaz in rojak Jager. Da sva prišla do pogovora s "Proletareu", je dal povod ra*. govor o slovenskem časopisju ? Ameriki. Povedal mi je, da je bil preje v Minnesoti in da je stalen naročnik nanj. K sreči je imel pri sebi eno številko, ki me je v resnici navdušila. Sedaj vem, da ima jo tudi že slovenski delavci v Ameriki svojo glasilo. Toliko za zdaj. Prihodnjič pa kaj več a te-ga kraja. Vaš rojak D. Kansas Oity, Kans. Ker se je do zdaj malokdaj kaj čulo iz naše naselbine v "Proletareu", rfiislim, da bom dobil se-koliko prostora, da poročam o tukajšnjih razmerah. Posebnih novic seveda ni. Tukajšnji Slovenci še spe spanje pravičnega. Glavno besedo hns kajpak gospod fajmošter, ki pomaga -kapitalistom na tem svetu, ~ svojim rojakom obljubuje pa rnj na onem svetu. Je že tako, in mora biti, če ljudje tako hočejo. Ns božični dan je imel dober bizniaSti 8fehtal je 150 tolarjev za "reveo sv. kat. cerkev", ktero je prika-«eval kakor beračico, ki nima niti najnujnejšega krila na sebi. Well, je že tako, če so ljudje še tak» srednjeveški in tako udarjeni, ds gredo raje sami razcapani po oe-sti, samo, da ima "revica" cerksH vsega dovolj. Ljudje, dajte se no enkrat zdra^ miti; nikar ne gojite duševne lenobe!! Dajte, mislite malo, Čitsj-te dobre socijalistične Časnike, knjige, brošure itd. Saj ne živimo v Afriki. Knjige in izobrazba sploh še ni tako drago, da bi si je ne moglo nabaviti. Če je denar za neumnost, zakaj bi ga ne bilo za pametno napravo, kar bo vsakemu enkrat koristilo? Konečno imam še nekaj na jeziku. Nekdo je vabil v "Amer. j Slovencu" ljudi v Kansas City, češ, da gre tu zelo dobro z delom. 1 Well, jaz ne vem kakšno delo o-j pravlja dotični dopisnik; vem pa j toliko, da tava v tem mestu vse-polno brezposelnih ljudi po uli-. cah. Dotični poročevalec mends j ne hodi na delo po ulici, ampak j po kaki alley, ker sicer bi to lahko videl in bi ne pošiljal taks] poročila v svet. Soc. pozdravom! M. Panian. i f • " Herminie, Pa. j Cen j. urednik "Proletarca"! Prosim, objavite nekaj novic isj našega kraja. Niso kdo ve kakJ važne, ampak ene so posnemanja vredne. V okolici Herminie, ne živi bal mnogo Slovencev; a kar jih je, so napredni, zasledujejo delavsko gibanje in čitajo socijalistične liste. V zadnjem letu 1910 je dobilo 10 rojakov državljanske pravice. V to je največ pripomogel rojak A.J Sornig. Poleg naselbine Herminie, Pa je premogokop, ki je last Kevsto- ne Coal Co., so 24. dec. popivali v hiši št. 56 pozno v noč ondotni skebi. Ob pol dvanajstih pa se j« nenadoma pripetila razrtrelbs, vsled ktere so bili trije na mestu mrtvi, osem pa težko ranjenih, j Skebi so bili namreč vinjeni is so v kleti, kjer je shramba a smodnik, kadili cigarete in je t-den izmed njih vrgel tje ogorek] Skebi so po narodnosti Poljaki Nstančneja poročila o ekaploriji je težko dobiti, ker je prhatnim osebam vstop na kompanijsk»! ozemlje zahranjen. Poročevalec., ] Jugoslovanska socijallstiéna Zveza -v Ameriki.-- Eksekutiva: Jos. Zavertnik, Mato Mané, B. B. »avié, John Potrič, Katarina Straho ta, M*u Popovié, St jopan Zlodi, Btojan Btojanovič. Frank Potrié, prevajalec tajnik. t 8. 4. 5. t 1. pMft" 1. Chicago, 111. Frank Podlipec, tajnik, 604 N. Curt i« 8t. ' Glencoe, Ohio. — John Kravanja, tajnik, Box 101. Allegheny, Pa. — Jugoel. eoc. udruft. Tajnik Oj. Mokrovič, 014 Middle Bt. La Salle, 111. — Valentin Potieek, tajnik, 1235— 1st Bt Conemaugh, Pa. — Stefan Zabrie, tajnik, Bos 508. Chicago, 111. — Jugoel. eoe. udrul. Tajnik Andr. Trstenjak. * "Proletarka", ionski, Chicago, 111. — Mary Jereb, taj., 842—136th Str., Biverdale St. 9. Milwaukee, Wia. — Jugoel. eoe. ndruft. Tajnik Nikola Hinich, 287—let At. 10. "Mednarodna Zveza", Vandling, Pa. — Fr. Ver boy ■, taj., Box 140, Forest City, Pa. 11. Kenosha, Wis. — Jugoel. eoe. udruft. Tajnik Val. Šantek, B. 55. 12. East Pittsburgh, Pa. — Jugoel. eoe. udruft. Taj. Milan Kirin, B. 341. U. "Mladi Vrh", 8ygan, Pa. — Louis Glafter, taj., Box 77, Morgan, Pa. 14. St. Louis, Mo. — Jugoel soe. udruft. Tajnik F. Ferenčevič, 910 Oayr Ave. 15. Leo Koemelj, taj., Box 717, Cheetnut St., Johnstown, Pa. If. Clairton, Pa. — Jugosl. soe. udruft. Tajnik Tomis. Vunak, B. 270. IT. Chicago, 111. — Jugoel. ften. soc. udruft. Tajnica Eloonora H. Magjarevič. 18. Toungstown, O. — Jugosl. soc. udruft. Taj. J. Filipan, B. 521, Struthers, O. 19. So.JSharon, Pa. — Jugosl toe. udruft. Tajnik Ivan Mak, 1018 Hamilton Av. 10. 'Chicago, 111. Jugosl. soc. udruft. (erb.) Taj. B. R. 8a v id, 2350 Clybourn Av. IL Kansas City, Kans. — Jugosl. soe. udruft. Tajnik Jos. Snoj, 8 Central Ave. 22. Chisholm, Minn. — Jugosl. soc. udruft. Tajnik Gjuro Črep, B. 079. 23. Seattle, Wash. — Jugosl soc. udruft. Tajnik Andrija Besednik. 14. Roelyn, Wash. — Jugosl soc. udruft. Tajnik S. Boronovič, B. 2. 25. Indianapolis, Ind. — Filip Qodina, taj. 909 W. Pearl St 26. "Francisco Ferrer", Steel, Ohio. — Joe Drna£, Box 3., tajnik. f7. Cleveland, Ohio. — Vincenc Ineman, tajnik, 1128 E. 63rd 8t. 28. Monessen, Pa. — Jugosl soc. udruft. Tajnik L. Sarač, B. 82. 29. Hackett, Pa. — Anton Mrak, tajnik, Box 31. 30. Breezy Hill, Kansas. — John Lekie, taj. Box »4, Breeay Hill St. 31. West Mineral, Kansas. — Pongrac Jurshe, taj., P. O. B. 357. 32. West Newton, Pa. — Bartl Vrtačnik, «Sj., R. F. D. 3, Box 98. 33. New York. — Jugosl soc. udruft. Tajnik Luka Mustapift, 589—11 Ave. 34. Frontenac,, Kansas. — Fr. Boldin, P. O. B. 181., tajnik. West Pullman, III — Jugosl soc. udruft. (srb.) Tajnik Dni. Popovič. 37. "Edinost", Milwaukee, Wis. — Frank Novik, Uj., 300 Reed 8t 7. Chicago, III — "Proletarka" ienska soc. org., taj. Mary Jereb, 242— 136 St., Riverdale Sta. 10. Vandling, Pa.—Frank Verbajs, taj., box 55. 13. Sygan, Pa.—Louis Olatar, taj., box 77, Morgan, Pa. 15. Johnstown, Pa. — Leo Kosmerlj, taj., box 717 Chestnut st. 26. Steel, O. — Joe Derna£, box 3, tajnik. ________________j* 27. Cleveland, O. — Vincenc Jurman, tajnik, 1128 E. 63rd St. 37. Milwaukee, Wis. — Frank Novak, tajnik, 300 Reed St. Oglesby, Ills. — John Bergant, tajnik, box 173. Frontenac, Kans. — Josip Radelj, taj. E. Palestine, O. 1911. Minulo leto 1910 je bilo plodonoano sa socializem. Bilo je leto kolosalnsga napredka in sijajnih zmag sa socialistično delavstvo t Ameriki. Celo nafti nasprotniki priznavajo to. Pravkar začeto loto 1911 bo fte plo-donosnejfte, pomembnejle. Vso govori sa to. Duh časa Je zrel za socializem, treba Jo lo delati, delati kakor doslej in fte bolj — in revolucija bo prej tu kot se je nadjamo. Z najboljšimi na-daml in s popolno sigurnostjo na na-daljne pridobitve in zmage gremo socialisti na noro delo v novem letu. To, kar volja v splošnem, velja fte posebej za nafte Jugoslovansko gibanje. Tudi za nas jo bilo loto 1910 plodonoeno in pomembo. V ZGODOVINI JUGOSLOVANSKEGA #ROLETABIJA TA V AMERIKI, KI SE BO PISALA POZNEJŠE ČASE BO LETO 1910 OZNAČENO KOT POSEBNO ZGODO VINSKO LETO. Loto 1911 nam obeta fte več. Takoj v začetku leta smo naredili lop korak: petletniftka izdaja "Proletarca" v 7000 lztisik; ustanovitev srbskega lista; ustanovitev hrvatskega mesečnika "Svjetlo"; krepki razvoj organizacijo itd. itd. Ni U to dober začetek v novem letu? "Prolotarec" ni mogel odpreti čvrste j fte propagande sa loto 1911, ni mogel pokazati lepiega napredka našega socialističnega gibanja kakor Je s svojo letoftnjo številko — petletniško izdajo. 7000 iztisov Jo poplavilo slovensko naselbine — kakor iz topa sodem tisoč strelov — da vzbude zaspane slovenske delavce. 1000 iztisov Je ftlo v Cleveland, drugih 1000 v Pennsylvani Jo, 500 v Joliet 500 v Oalumet 300 v Mihraukee itd. itd. itd. Petletniška izdaja "Proletarca" bo brez dvoma rodila velik uspeh. Mnogi rojak bo začutil potrebo "Proletarca", koga je enkrat čltal Spoznal bo veli- ko razliko med našim listom in pa o-stalimi slovenskimi listi, U katerih Je doslej zajemal skisano duševno hrano. Ti-le listi navadno vsako leto izidejo— za boftič in velikonoč — t povečanih številkah. A komu Jih posvetijo? Po celo strani Trinerju, Severi, "dr." Ool-linsu in raznim dohtarsklm švindler jem! S takim "čtivom" osrečujejo ne-kteri slovenski časopisi naše delavce. Med tem pa, ko z veseljem beljefti mo dosedanje vspehe našega boja in zremo s trdnim upanjem v še lepšo bodočnost no smemo pozabiti, da Jo ves naš dosedanji napredek PLOD NAdE GA NEUMORNEGA IN NEPRESTANEGA AGITATORIČNEGA IN Ofc OANIZATORIČNEGA DELA; KAKOR DOSLEJ TAKO JE TUDI V BODOČE NAŠ KORAK NAPREJ ODVISEN' OD DELA SODRUGOV, KTERI SO POSVETILI VSE SVOJE MOČI ZA PROPAGANDO SOCLAUZ MA MED SLOVENSKEM DELAVSTVOM V AMERIKI. Sodrngl! Niti trenutku ne smemo počivati! Tako zmago ni, da bi nas opijanila, da bi vrgli kriftem roko. Mi moramo naprej, naprej, naprej! Pravi socialist se ne bo zadovoljil z Jednim, drugim aH tretjin vspehom ne s desetim, niti s stoterim, niti s tisočerim ne. Gn hoče vse — vse! Zadovoljni bomo, oddahnili se bomo šele takrat ko ee uresniči naš končni cilj: SOCIALISTI ČNI DRUŽABNI RED. S podvojenimi silami vsi na delo! To leto moramo doseči, da bo izhajal "Prolotarec" stalno na OSMIH STR A NEH ali pa DVAKRAT V TEDNU; moramo doseči, da ee naša Jugoslovan ska Socialistična Zveza razširi v SLE HERNO SLOVENSKO NASELBINO. In vse to tudi moremo, samo ako — V8I HOČEMO. »M»MMH»š»MIMIMMM ► \ Stran Ka I j »MMMMšMMIMMMMM Zvrievalni odbor slovenske organizacije v Jugoel soe. Zvezi: John Potrié, Joie Zavertnik st, Frank Potrié. , Za narodni odbor: ' Frank Podlipec, POZOR TAJNIKI KRAJEVNIH KLUBOV 1 V kratkem razpo&lje glavni taj« nik (prevajalec) na vse klube "chartarje", . članake knjižice, mesečna poročila in vsa navodila za nadaljno poslovanje kr. organizacij napram Jugotl. soc. Z vazi. Ta teden je namreč Zveza pristopila k soeijalistični stranki (Socialist Party) kot celota in začne vsled tega s poslom, kterega ji je odmeril prvi Jugosl. soc. kongres v Chicagu. Naznanilo se bo vsem tajnikom, koliko in kam naj se v bodoče pošilja mesečne doneske za stranko in dalo se bo vsa navodila za bodoče delo. Tajnike se prosi, naj bodo na to pripravljeni. Z začetkom skupnega dela, mora Jugoslovanska soe. organizacija napredovati kot nikdar prej. To naj se zdaj vzame v blagohotno na-znanje. Odbor Jugotl. aoc. Zvesa. trsa pojasnila glede organiziranja — ustanovitve novih klubov itd. daje v naprej sodr. Frank Petrič, 1830 So. Center ave., Chicago, ki je namestnik prejšne-ga tajnika sodr. John Petriča. IZDATKI ZA VZDRŽEVANJE VOJAŠTVA V ZED. DRŽAVAH NA SUHEM. Leto. 1891—1898. Izdatki. 1891.............% 24,206.471.79 189 2..........................24,613.529.19 189 3...................24,308.499.82 189 4..........................24,225.639.78 189 5....................23,592.884.68 18%..........................23,252.608.09 189 7............. 23,278.402.73 189 8............. 23,129.344.30 Skupaj........$190,607.380.38 Leto 1903—1910. Izdatki. 190 3........$ 91,730.136.41 190 4............. 77,888.752.83 1905 ............. 77,070.300.88 1906 ............. 70,396.631 64 190 7............. 71,817.165 08 1908....;........ 78,634.582.75 1909............. 93,382.247.61 1910............. 101,197.470.34 Izdatki mornamice. Leto. 1891—1898. Izdatki. 189 1..........................24,136.035.53 189 2..........................32,541.654.78 1893 ..........................23,543.585.00 189 4..........................22,104.061.38 189 5.......'............25,327.126.72 189 6..........................29,416.245.31 189 7..........................30,562.660.95 1898............. 93,003.234.19 LISTU V PODPORO. Neimenovan v Chicagu 50c; Krist. Pet rich, Kansas City 25e; Joe. Snoj istotam 25c; M. Keber, Chicago 50c; Is Hibbinga: Pri pogovoru o Proletar čevi 5 letni slavnosti številki Martin Sterk 10c; pa še 5c; Peter Mavrin vsled pristopa» k društvu Hibbing 10c; Alois Marolt 10c; Math Driaj, ker pravijo da sem socijalist 10c; pa še 5c gor; pa šedrugih 5c; Rudolf Kure lOe; pa še 5c; Fr. Pernšek 10c; John Pešel 10c; ie 5c; še 5c; še 5c; še 5c; še 5e; ie 5e; še 5c; še 5c; pa še 10c; Anton Verderber, ker se v 20 stoletju še ne-spoznamo 10c; pa še 10c; in še 5c; Joe Švajger 15c; John Žagar 10c; Fr. Hitti: ker ftelim, da bi prihodnje leto vsak slovenski delavec v Ameriki čital "Proletarca" in ga razumeval $1.00. Samo to je edina rešitev iz pod kapitalističnega jarma, je obramba vseh delavcev, ki se bore za osvoboditev iz pod sedanje gospodarske sužnosti. Svoboda za vse je naše geslo, in to geslo razglaša neustrašeno ' Proletarec Slovenski delavci v Ameriki, čitajte in podpirajte ga!! F. Hitti. Oregon City, Oregon: Nabrano pri veselem omizju zavednih delavcev in poslano po sodr. Koželju: Prvi — ker ga veseli, da so se tuk. delavci začeli zavedati in se zanimajo za "Proletarca" 25c; isti—ker čas ni več daleč, ko bo socijalizem prodrl v mase 25cj W. Klešnik — ker upa, da ne zastane-mo za drugimi 50c; J. Jagodic 10c; še 10c, pa ie 5c i? še 5c; J. Grimšič — ker bo naša zastava zaplapolala 10c; J. Furlan — za napredek slov. delavcev v Ameriki 10c; A. Joži in A. Bu-nec 30c; F. Dol ji — da bi soc. povsod tako napredoval kot v Milwaukee 15c; J. Jagodic 5c; J. 2akelj in J. Narobe 20c; L. Oman — da bi se v mojem stanovanju čital delavski list 25c; Fr. Martinjak—ker sem potreben socialističnega poduka lOc; M Škof — ker sem postal spet naročnik "Proletarca" 25c; John Adamič — ker ljubim zavedne delavce 25c; F. Sajovic-" Prol." v pomoč 25c; F. Trojar—da bi dobil soc. mislečega dekleta 25c; Rok Zadni-kar—ker socializei/i raste kot voda po dsftjn 50c. St. Louis, Mo.: Math Komposh 30c. Chicago: John žvnnut 50c. Johnstown, Pa.: (Vsled nezadostnega prostora smo morali nagovore opustiti. op. ur.) Nabralo se je na sestanku po F. Gabrenju $2.50. Lorain, O.: (Istotako nismo vstanu objaviti besedila, op. ured.) Nabralo se jo in odpoelalo po sodr. Anton dtefan- čiču $1.95. Virden, 111.: Nabrano na veeelici dr. it 44. S. S. P. Zveae.—Dobroznani sod. 25c; V. Bugelj, dober uspeh "Proletar cu" 25c; D. P.: ker socializem raste 25c; D. Jerie 10c; J. Jurak lOc; J. De ftelak 10c; M. Strmec 10c; Fr. Robavs 5c; Fr. Kukovli 10c; Fr. Liajak lOej J. dimonc 10c; V. Stočar 5c; J. Rupnik 25c; Fr. Vončina 15e; Fr. Prapolog 10cj J. Bevcar 50e; J. Dobnik 25cj J. Pozni č 10c; Rob. Dobnik 10c; Fr. &tem pihar 10c; B. Leskovftek lOe; J. Flaift 10c; Ant. Štupar 10c; J. Dulec 25c; Jack Smith 10c; Fr. Preekar 10c; Fr. Petrlin 50c; Ant. Mrmolja, za propagando socializma 25c; Neim. 5c; Fr. Podboj 30c. Skupaj $5.00. Vsem darovalcem izkrena zahvala! NOTA. Kdor čitateljev ima St. 157 V. letnik " Proletarcaje uljudno na proden, da ga blagovoli poslati na upravnifttvo tega liata. Naslov 2146 Blue Island Ave., Chicago, ni " Listnica uredništva. Vsled preobilega gradiva, je moralo več dopisov izostati. Prihodnjič pride vse na vrsto. Strankinih doneskov za december 1910 je bilo $3.399.20. To je $600 več, kot vsak prejšni mesec. Jeden sam strel iz modernega kanona na bojni ladiji stane državo yeč kot pa celoletna plača jednega povprečnega učitelja. Kaj se to pravit 80DRUGI1 Vsak socialist bi moral naročiti 4'PROLETARCA," kajti list ii-vi samo od avojih naročnikov. Vsak socialist bi moral Uriti PROLETARCA", kajti to jt prva naloga naša stranka. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino sa "PROLETARCA," ker le na U način se zamore osigurati napredek naše-mn listu. Bodrugil NU list je naše najmočnejše orožje 1 Njegujmo ga l Podpiraj mo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši 1 Delavstvo bres svojega časopisja je kakor življenje bres solnca. Slovenski delavci, kteri so vešči angleščine v čtivn, bi morali naročiti angleški socialistični tednik "APPEAL TO REASON", najboljši list t Ameriki za aocia. listično propagando. Stane 50c na leto. Ako ga. naročijo štirje v grupi, stane samo 25c. Naslov: Appeal to Reason, Oirard, Kana. Naročilne karte po 25c za 40 tednov prodaje tudi uprav» "Proletarca." VPOSLENA HIŠA. Baš »edaj ie deli po dobroma-nem izdelovalcu zdravilnega grenkega vina, Joaip Trinerju, krasen stenski koledar za leto 1911. Koledar kaže na slikah njegovo poslopje od solidno izdelane kleti skozi kraane uradne sobe pa do laboratorjev. Vsak oddelek te hiše je poln življenja in eneržije. Koledar je izdelan v rasnih barvah in rasni notranji kraji poslopja se točno razlikujejo. En "tis tega koledarja se proti 10 c^. poštnine v postnih znamkah, pošlje na vsak naslov. Naslovite vašo zahtevo na Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (3 x). Skupaj........$220,634.403.86 Leto. 1903—1910, Izdatki. 190 3.............$ 78,856.363.13 190 4............. 81,876.791.43 1905 ............. 97,505.140.94 190 6............. 100,336.679.94 190 7............. 102,091.670.27 1908 ............. 98,958.507.50 190 9............. 122,663.885.47 191 0............¿ 126,935.199.05 Skladi Sce čevljev za dame, moftke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove Čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v Čevljarsko obrt! Za obila naroČila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chicago. III. Skupsj........$664,117.267.54 ; Skupaj.V.fr.1|Wt,m«7.7S NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards, Pool Table» Prenočišča za potnike. Jill pripravljiii p« domači. Odprt* m i* Mt\. P. Peričf 1412 W. 18. Sl.t Chkjfo, in. iOiéi AiáiAiáiÉ lá.A.Ai Slovencem in Hrvatom priporočam avoje moderno brivniao. . FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave.t Chicago, DI fr»?'?'? ff'f'T Importiran starokrajski I tobak vsake vrste sa cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane eigare in eigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. [VAC. KROUPA, 122S W. 18tb St. OUmco. DL Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th at Ohkag* m Imm ve*>s aaWgs v, rmišU, ftmm nov i* dragih dragotia. Istt*ij» M popravila ▼ U) »trati pt aiaki mmi OMMU «al POZORt POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 22!-1st Avt.f Milvukii, Vit. In« n*)b«lj« ulja«* in vsdao pripravite« pri- Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. notranja Zdravnik i la lad ravni Ika preiskava čatl jo lo «davila, 1984-98 Ave. Chlcaffo. Za dno uro: Od 1 éo f popoi Od T do 9 avoéor. aivoéi bolniki wmj piMo Velika razprodafa! Za $85.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebičin za moike, moramo razprodati po tvormikih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Razprodaja aa ladne 29. dec. 1910. Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te najboljše blago, ki ga je dobiti ns zapadni strani mesta. NaŽa fjj. Dvorak l CoS LlMOl (lOIMIf RS UILORS ■r/ sMfflH 'innm v,*: a ' ^ 1 islas je ualjaka. proda- 1853-55 Bine Island Ave. Ust 1886 Chicago, III Slike za Božič naj se preskrbe ždaj. Nikar ne ___čakajte predolgo. _ dobropoznanemn fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|fine|&e ■like: otroke, droiine, skupine, ženitve in druitvene skupine. Fotografira tndi zvečer po naročila. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., . CHICAGO. HA VOGALU 14. PLACB. THLKFON O Alf AL 987. UBTASrOVUSMO 1988. Izdelujemo obleke po meri po $20. $22, $25. Prodajemo fport oblckc po 10, $12, $14, $15. veliko zalogo modernih klo-bukoT t najraznovrstnih bojah. Imamo..... V7«|iwn imamo tudi veliko zalogo srajc, krm- ^™ Tat, jank, spodnjih hlač, oparfk, i t. d. >j» Za ranogobrojna naročila m priporoča V| mt aa jk um/ PRVA IRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI ITI/llTILn, t * 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje mož v 5 dneh bres noža in bolečin (RAZälRANJB Varicocele, Hydrocele C O sd rs vim vaaeoga, kdo» trpi na VarieoosU, Striotari. Dalji oadravim nalezljivo sastmy^aajo, ti vin« neamoinooti, vod» nico hi bolezni tičočih se moikih. Ta prilika jo dana tfstim, ki so izdali te velike svofc zdravnikom ne da bi bili oadrsvljenl in moj namen je, p» kazati voem, ki so bili zdravljeni od tneatov zdravnike« brezuspešno, da posedujem 1« j*z sdino sredstvo, s kuna zdravim vspeino. Za nevspetao zdravljenje ni treba plačati—ls sa vapoino Ozdravim pozitivno ieiode4ne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolercn. Tajno moftke bolezni zdravim hitro, va stslno in tsjno. tivAene onemoglosti, nlsboet, zguba krepoeti, napor, zaotruplenje in zguba vode. r Pljnfa, naveka do zaključka, cem. Vkš za «oeializem in emaei- da se morajo delavci in kmetje pačijo del. razreda, vseh narodov združiti tudi proti Drag. Pogorelec. kapitalistom vseh narodov. ■ - .Dokler bo mogoče kapitalistom Oglesby, III. ščuvati delavce in kmete enega Cenjeni sodrug urednik! naroda proti delavcem in kmetom Po dolgem molčanju se enkrat druzega naroda', bodo delavci in zopet oglasim, in to pot z veliko . kmetje le sužnji kapitalistov; njih in važno novico, igračica, s katero se lahko kapi- V pondeljek 26. dec. smo nam- talisti tako poigrajo, da pojdejo reč osnovali jiocialistični klnb, ka- vbijati in moriti drug druzega, terega srno že priklopih Jugoslo- dasi še niso nikdar videli v živ- vanski soc. Zvezi, potom ktere bo- Ijenju in tudi drug drugemu sto- mo tudi v skupni Soc. Party. Ta rili nič žalega. nspeh je bil sad javnega shoda, Tako pogubonoSi, i kot upliva na kterega sta prišla tudi iz I>a na otročje možgane nauk o na- Salle sodr. Joe Bratkovič kot or- pačnem patriotizmu, včinkujejo ganizator in govornik in J. Brejc, na nje tudi nauki raznih in runo- ¿lan soc. kluba v I^a Salle. Po do- goštevilnih ver. Imamo razne dr- končanem navdušenem govoru se žave, razne narode in razne vere. nas je vpisalo precejšno število v Ali vse vere so v enem edine: uči- *oc. klub. jo avtoriteto, podpirajo mogočne- Tako, mladika je zasajena, seže, siromake tolažijo z drugim daj p« jo bo treba negovati in skr-svetom, vernike druzih ver pa o- beti, da postane iz nje krepko značujejo kot nevernike in kri- drevo, ki se ne upogne nobenemu voverce. viharju. Nauk o božji volji igra največ- Rojaki v okolici, na piano! Pri- jo vlogo v eni ali drugi podobi dite na prihodnjo sejo in 8e pri- pri vseh verah. Nauk o božji volji dražite našemu gibanju. Saj se ima le takrat veljavo, če gre za gre v korist delavčeve naobrasbe, korist mogočnežev in tolažbo si- v korist njegove enkratne osvobo- romakov. Če več delavcev pone- ditve. tfič se na |Jr**itef fe nas je šele malo število, kajti z vsakim članom bomo močnejši in krepkejii. Naša stranka je velika, svetovna stranka. Naše brate so-druge imamo v Avstriji, Nemčiji, Angliji, Franciji, Šviei, Srbiji, Bulgariji, Japonskem, Ruskem, Kitajskem, Braziliji, Meksiki, In-diji, Afriki; povsod, po vsem svetu jib je Pad 50 miljonov! Sodr. Bratkovič je skušal nabirati tudi prispevke za štrajku-joče premoga rje v West Moreland Co., kar se mu je deloma tudi posrečilo, da je nekaj nabral. Sel je tudi v neko slovensko gostilno, ktere gospodar »e je menda že preobjedel delavskih groiev, kar njegova tolsta postava razodeva, in ga je pvaial, če ima dovoljenje pobirati prispevke. Grozil je tudi čujte — z zaporom. O ti tolsta ničla ti. — Z delom se ne morem nič kaj pohvaliti. Delamo in delamo pa nič ne isda, vedno ostanejo ie o-krogle številke — nule. Številke, da kaj izdajo pišejo seveda tisti, ki za nje delamo. Koneeno pozdravljam vse Čita-telje Proletarca in jim želim boljša leta! i John Bergant. JUTRO PO VOLILNI BITKI. Temno sivkasto nebo se razprostira nad večjim premogarskim mestom. Ulice so še prazne, električne žarnice in bločnice pa razlivajo svojo bledo svetlobo na ur mazane in slabotlakovane ulice. Zgodaj je Še. V borno opremljenem stanovanju premogarja Janeza kaže kazalec na budilnici peto uro zjutraj. Navadno je ob tem času le Janezova soproga po konci in pripravlja zajuterk za Janeza in njegove tovariše, ki so pri njemu na hrani in stanovanju. Solze veselja zaigrajo v očeh vseh. "Deca k meni," je klicala Janezova žena, "da vas poljubim. Ah, danes je najsrečnejši dan, kar sem jih doživela v deželi vse-gauiogoČnega dolarja." Mati polj ubje otroke, jrh pritiska k sebi in otroci so tako srečni, kakor bi jim kdo prinesel koš /raznovrstnih igrač. "Ljuba deca", nadaljuje mati Sočutno, "ta zmaga pomeni, da bodo za vas napočili boljši dnovi, da bodete doživeli, ko bodo pravični ljudje živeli v bratovski ljubezni, ko ne bo človek živel več od dela druzih. • Borni zajuterk jim je šel v slast, kot še nikdar poprej. Veselo kramljajoč se ločijo in odidejo po svojih opravilih. Dvanajst je. Parna piščalka zatuli in udarci s pikom prenehajo. Janez hiti z listom od rudarja do rudarja. Stari Bob, rojen Ameri^ čan ga ustavi. "Janes," pričenja Bob. "Večkrat sem rekel, da vržeš svoj glas proč, ker voliš socialiste. Ali meni se jasni. Pri-enem umevati, da sem vrgel glas proč, ker sem glasoval za republikance. Naroči tudi meni socialistični list, da se poučim o socialističnih naukih in zahtevah." Janezova žena ne more povedati nikomur vesele vesti. Dela kot navadno v ozkem delavskem do» mu. Pri kuhi in čiščenju sob pa sanja, kako bo ko - operativno delo v socialistični Človeški družbi rešilo žene današnjega suženstva, ko bo žena spoštovana in enakopravna možu, ko bo socialistična družba, v kateri bo vsakdo rad delal, v polnem cvetju in bo vsakdo veselo in preskrbno užival sadove svojega dela. Ali danes so že vsi na nogah. Tudi deca je že zapustila gorko postelj in se suče veselo okoli matere pri štedilniku. Nemogoče je bilo sinoči dobiti podatke o izidu volilne bitke. Culi so pozno v noč, a slednjič legli k počitku z namenom, da drugo jutro vstanejo zgodaj in v jutrajšnih listih čita-jo poročila o izidu volitve, še predno pojdejo na delo. Nestrpno so čakali vsi. Jutranji list bo obudil nove nade in upe v njih dušah, ali jim pa prinesel žalostno vest, da ameriški delavci še spijo spanje pravičnega. "Ne upajmo preveč," je rekla Janezova žena, *'ker nam izid lahko prinese še večjo bolest." Pristavila je pa bolestno: "Že leta čakamo in upamo, da bo socialistično gibanje v tej republiki zavalovalo talco visoko kot v Evropi. Ali vsake volitve nam dokazujejo, da so tukaj delavci še topi in se ne zavedajo, da so sužnji, Ah, v Avstriji je drugače. Tam nastopajo delavci složno in zavedno kot razred na volišču. Radi tega že tudi vživajo vsaj pičle sadove svojega dela in truda. ' Boržuazija in vlada se jih boji-ta in prihajata s socialnimi preo-snovami na dan." Janez molči, njefcovi tovariši zro zaupno pred se. Njih obrazi izražajo, da pričakujejo dobra poročila o izidu volilne bitke. Deca se je hitro oblekla. Mali Janezek je v naglici oblekel jopič narobe, potem hitijo vsi na ulico. Poteklo je le nekaj minut, ki so pomenjale- večnost za čakajoče. f*rva drvi v sobo enajstletna Francika, držeč Časnik v roki in vihrajoč ž njim po zraku kot s praporom. Za njo pa Janezek in mlajša sestrica "Zmaga, pni socialist v kongresu!" hiti Francika in pomoli časnik očetu .... ogromen naraščaj socialističnih glasov!" Vsi stegnejo h krati roke po listu, kot bi jih prešinil električni tok. Najmlajša hčerka pa pleše po sobi in v enomer kliče, dasi še ne razume, zakaj gre: "Živijo, živijo . . . prvi socialist izvoljen v kongres!" Opazila je, da ao sta-riši in očetovi tovariši zadovoljni, zatorej vriska veselja in pleše po sobi. Janez in tovariši čitajo skupno: "Izvoljenih trinajst deželnih poslancev — okrajna socialistična glasovnica za okraj Milwaukee prodrla na celej črti — 40 tisoč socialističnih glasov v Chicagi — v industrijalnih krajih so se pomnožili socialistični glssovi od 60 do 100 odstotkov!" Finančno vprašanje. zaj v banko; vloge rastejo, narašča obrestovan je. Tako se "množi" denar. 75 procentov vsega vloženega denarja v ameriških bankah se operira na ta način. (Konec prihodnjič.) — Na Dunaju je zaštrajkalo osemtisoč krojačev 4. t. m. Zahtevajo večjo plačo. — Štrajk chicaških krojačev se nagiblje k zmagi. Dokaz: neraz-rušna sloga med štrsjkarji. Zadnje čase se je število štrajkarjev celo pomnožilo. Skebi zapuščajo tvornice. Krojaške firme ne bodo več dolgo vzdržale. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute,. Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rev-matisem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Elpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. Voditelji vladajočih kapitalističnih strank izjavljajo, da najvažnejše vprašanje, ki leži pred poslanci sedanjega kongresa, je finančno vprašanje. Strinjamo se. Najvažnejše izmed vseh je vprašanje financ, vprašanje kako se giblje denar, denarno stanje. Vsak socialist in sploh vsak delavee, kteri hoče proučiti razmere, od kterih zavisi njegove eksistenca, bi moral študirati to vprašanje. Finančni sistem, kakoršen je, je srce sedanjega družabnega kapitalističnega sistema. Stanje financ odloča dobro ali slabo narodno gospodarstvo; odloča kakšno plačo bo jutri imel delavec ali še sploh dela zanj; odloča ali bo pravkar pričeto leto, leto takozvane "prospe-ritete", ali zavlada panika in splošna ekonomska kriza z dobro-znanimi posledicami. Kaj obsega finančno vprašan-je t Ako hočemo imeti ključ do tega vprašanja, moramo predvsem analizirati sistem, po kterem poslujejo ameriške banke in obenem sistem bondov ali obveznic. Tako-zvane narodne banlte pobirajo obresti od bondov zveszine vlade. Banke plačujejo poldrugi procent od svojih "not" ali zadolžnic, ktere jim izda vlada kot obrestnq posojilo proti založenemu kapitalu. Narodnim bankam je dovoljeno, posoditi 75 % vloženega denarja. Ta denar, tako posojen, se vedno dobro obrestuje. Zatem pridejo v poštev državne in privatne banke ter trustne družbe. Od 16 miliard (miliarda je tisoč milionov) dolarjev vloženega denarja, kar ga je v ameriških bankah, mora iti na posojilo dvanajst miliard. Tukaj je že "trick" Vladno poročilo se namreč glasi, da vsega denarja, kar ga je v gotovini v Zedinjenih državah, je okrog tri miliarde dolarjev. Vsakdo je torej opravičen vprašati se: kako pridemo do tega, da imajo banke 16.miliard med tem ko so pa vsega skup le tri miliarde denarja tukaj T Stvar "gre" tako - le: Jaka vloži $100 v banko. Za njim pride Janez in si od banke takoj izposodi $100 za kar d k potrebno obveznost. Nato gre Janez k trgovcu Jožetu od kterega kupi za izposojeni stotak raznega blaga in Jože, ko je naredil kupčijo, takoj vloži dotičnih $100 v banko. Banka ima sedaj $200 vknjiženih na vlogah, dolguje dvema vlagateljema po $100. v resnici pa ima samo sto dolarjev. Teh sto dolarjev posodi banka ponovno in ponovno proti visokim obrestmi in denar se zopet ponovno vrača na« AVSTRO-AM ER IK ANS KA ČRTA. Najpripravnejia Id najcenejša paro brodna ¿rta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yerkora. Trstom in Reko. Brsi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parni ke, ki bodo vfezili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob «redih ob 1 popoldan in is Trsta ob soboti h ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno rasa vet javo ia so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Momariji in sdravnik govorijo alovenako in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite ie na nale zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6en'l Act's, 2 Washington St., Nt« Ytrk. J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. One zmerne. J. Kosirnik, 3701 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. Ch cago. LOUIS RABSEL moderno urejen «alun IA 113 MILWAUKEE AIE., KEIOSHA, VIS. Telefon 1199. Ako želite dobre čevlje po zmerni ceni, se oglasite pri Frank Dedek-u 38 40 W. 26tti St.. CtilcafO, Kil. Po navodilu slovenske angleške fl^L niee, tolmača in angl. «lov. slovarja * lahke vsaki preprosti človek angl«*^ ae, kakor jo v navadnem iivljenju rabi priuči, kar je v tej deželi uujno potrebno ako hoče kak boljii posel is neodvisno živeti. Knjiga v platno vezaas Ntane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. K U BELKA. 698 W. 146th St., New York. Nove (JESENSKE obleke ▼ vseh najnovejših krojih in barvah $7.50 do $25.00 "PRESTO" najnovejši patento van ovratnik. p> krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke S6.50 do S30.00 clothing HOUSE S.W. Corner 26 ** &Ceniral PatkAv^ Rudolph Layer, lastnik. F\ «Jan sky zaloga zlatnine ur In verižic t F. Jansky, 3704 W. 26th St., Chicago, 111. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna V Kaliforniji, kjer m to« dobra vina in in po rt i rano pilMnak* pivo. Prodaja vina aa galune in na drobno. AnL Schnabl, esr. Trumbull iti. ¡i 26. Str,, Chicago, IIL Najboljša in najfinejše obleke so po nizld ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted 8t., Ohicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1643 Blus Island Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva in drugo Oglasite se pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. ROJAKI v VVaukeganu! če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Be Mahnich-u, 714 Market Stfeet, Wankegai. Pri njemn je vee najbolje. Kdor ne vijame, naj ee prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave ta« vina, piva In Iranje prva vrrta. Smadke prvo ktaiitet« m na prodaj. 7* mnnffobrojen * ' a rojakom v Clevelaadn, pa pflk—i Lastnik. Angleščina g££ ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 338 W. US St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik ! POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON • modernim kefljl&en Sveèe pivo v sodčkih ia botaljkmk in drage raznovrstne pijače 1er «b1>Am smodke. Potniki dobe Mm «iiče sa aisko Poetresbs totea in ial Vsem Slovencem in dragim Slo va a ms se toplo pri porota MARTIN POTOKAR, 1620 So. Ceotr* At*. Chicaf» Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., U Salle, 111 To« vne, ffontUai podrejene pijafts pri poro In rojikan m M, A. Weisskopf, M. D. Iskalen sdravnik. Uradnje od 8—11 pred poldne in od S—9 sveëer. 1848 So Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, IIL