LETO XXIX, ŠT. 28
PTUJ, 15. julija 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
-LJUDSTVA
Z ZEW!LjEVIOOy
BELE im
Bele lise na zemljevidu SR
Slovenije pomenijo nerazvita ob-
močja,. V to območje spada tudi
celotna ormoška občina. Pred-
sednik skupščine občine Ormož,
Mirko Novak je dejal, da je
napočil trenutek, ko lahko naša
širša družbenopolitična skupnost s-
konkretno akc^o pripomore, da
bo teh belih lis po letu 1980 vse
manj, K tej akciji se pridružuje
tudi predlog plana razvoja ormo-
Mirko Novak
ške občine in družbeni dogovor o
temeljih družbenp.ga plana 7ft
razdobje 1976 do 1980.
V juniju je bil pripravljen
dogovor o temeljih družbenega
plana občine Ormož in predlog
plana razvoja. Kaj prinaša dogo-
vor, kaj predlog?
„Predlog je pripravljen in je v
razpravi, prav tako dogovor. Tež-
nja obeh aktov je, da občina
Ormož kot manj razvito območje
postane srednja razvita občina. Po
republiškili kazalcili je naša obči-
na na predzadnjem mestu v SR
Sloveniji, če primerjamo republi-
ški družbeni proizvod na zaposle-'
nega, S planom razvoja in z
nekaterimi dokaj smelimi zastav-
ljenimi stališči se moramo pre-
makniti s tega mesta' in se
približati slovenskemu povprečju.
Naša manj razVitost nas obvezuje,
da bomo delovali v smeri razre-
ševanja obstoječih strukturnih ne-
skladij gospodarstva. Se vedno se
namreč bojujemo z visokim dele-
žem primarnega gospodarstva
(kmetijstvo, gozdarstvo), glede na
družbeni proizvod, ki znaša 46,1
odstotkov. Razlog neskladja je
tudi nizko število zaposlenih. Na
področju skupne in splošne po-
rabe smo vezani na solidarnostni
priliv republike in sicer z občut-
nimi sredstvi;
Plan razvoja naše občine je
predvsem usmeijen v reševanje
naštetih neskladij. V mislih'seveda
imam", je nadaljeval tov. Mirko
Novak, ,,sekundaxni in terciarni
sektor, ki sta 'prav tako neskladna
v rasti družbenega proizvoda. Da
bi dosegli porast družbenega pro-
izvoda, bo potrebno v vsem
petletnem obdobju za investicije v
osnovna sredstva gospodarskih de-
javnosti vložiti okrog 1,602 milijo-
nov dinarjev. Pomoč je potrebno
poiskati v združenem delu, v
vsestranskih prizadevanjih vseh
delovnili ljudi in občanov, v
poslovnih bankah in ne nazadnje,
pomoč pričakujemo od vse druž-
benopolitične skupnosti -naše re-
publike. Po dogovoru o temeljih
družbenega plana pričakujemo tu-
di večjo aktivnos vlogo od nosil-
cev gospodarskega razvoja v regiji,
ki naj bi nekatere proizvodne
obrate locirali tam, kjer je na
rapolago delovna sila'in razvitejša
je vezavna p^yečar>je zap^^i^nit^
za skladnejši razvoj krajevnih
skupnosti.'Načrtujemo 900 novili
delovnih mest. Bistvo dogovora in
planiranja je torej velika težnja po
boljši strukturi našega gospodar-
stva."
Kakšen intenziven razvoj pred-
videvate in katere so ' panoge
liitrejšega razvoja?
,,Naša občina je znana kot
kmetijska' občina in se tudi v
našem srednjeročnem planu pos-
večamo v prihodnosti kmetijstvu.
Na razpolago imamo velike po-
vršine rodovitne zemlje. Prizade-
vamo si, da hrano in kapital naše
zemlje ne zanemarjamo. Plansko
načrtujemo zelo pospešen razvoj
kmetijstva na družbenem in za-
sebnem sektorju. Intenzivnost raz-
voja kmetijstva je vidna z uvaja-
njem novih industrijski}! rastlin
(sladkorna pesa), s tem pa seveda
vzpostavljanje novili odnosov med
zasebnim in družbenim sektorjem,
ki bi svoja stič^na mesta našli v
višjih oblikah sodelovanja, v stro-
jili, melioracijskih in proizvodnih
skupnostih. Tako smo tudi zapi-
sali v besedilu našega srednjeroč-
nega razvoja. Dosedanje koopera-
cijskc'oblike je potrebno popeljati
iz faze pogodbenili odnosov na
čvrstejši dohodkovni odnos.
Usmeritev je takšna, da bo tisti
kmet, ko bo v tem dohodkovnem
odnosu, v „prv.em planu" razvoja
in se mu bo omogočil hitrejši
razvoj s krediti in z drugimi
oblikami pomoči.
Bistven je tudi razvoj naše
industrije, pravzaprav rast indu-
strije. Največ pozornosti posveča-
mo živilsko^predelovalni industriji,
kovinski - in plastični. Predvide-
vamo tudi liitrejši in večji razvoj
trgovine, gostinstva in turizma ter
seveda ne na koncu tudi
Kako povečati družbeni proiz-
vod?
V letili 1976 do 1980 bi naj
družbeni proizvod rastel- po stop-
nji 17,9 od tega v družbenem
sektoiju za 22,9 odstotka in v
zasebnem sektorju za 3,7 odstot-
ka. D^ bi dosegli tako rast, ki je
nekajkrat višja od planirane stop-
nje SR Slovence, predvidevamo
velike naložbe na področju gospo-
darskih dejavnosti.'Naša največja
naložba je sladkorna tovarna z
orientacijsko predračunsko' vred-
nostjo okrog, 1,4 milijarde dinar-
jev. NačrtujenK) gradnjo tovarne
za predelavo zdravilnih zelišč,
gozdnih sadežev in poljskih pridel-
kov (investitor DROGA). MisUmo
tudi na razširitev proizvodnje v
tovarni „Jože Kerenčič". Dogo-
varjamo se o združitvi lesne
industrije „Sloge" in „Marlesa"'.
Zgradili bi radi obrat za masivnej-
šo pohištvo. Tudi v kovinsko-
predelovalni industriji nas čaka
delo in sicer -proizvodni obrati
Primata-Tozd 4,
Planiramo tudi gradnjo nove
veleblagovnice v Ormožu, zgradi-
tev nekaj objektov turističnega
namena ob vinski ■ cesti. • V tem
primeru načrtujemo adaptacije
nekaterih kleti, gostinskih lokalov
in trgovin.
Prepričan sem, da si občani v
zasebnem sektoiju lahko zagoto-
vijo višji in primernejši standard s
takšnim potekom razvoja in plani-
ranja kot ga predvidevamo in z
načinom, ko so se vsi z vsem
ukvarjali in kljub temu niso
dose^ občutnili tržnih viškov."
zk
Ormoški trenutek
Foto: I. Ciani
Kdo je izvajalec,
kdo porabnik?
Tendenciozno je pisati o zmagovalcih, žalostno o
premagancih Delegatski sistem nam je prinesel mnogo
novosti. Tako tudi za izvajalce nekih dobrin in uporabnike
le-tek
Večkrat slišimo, da se ti aH oni odnosi o svobodni
menjavi dela niso oblikovali tako kot smo to zapisali v
ustavi, si zastavili v zakonih, predlogih in osnutkih. Želja je
eno, uresničitev želje je drugo. Problem je neskladno in
nepovezano delo splošnih delegacij in neuresničevanja
delegatskih odnosov na relaciji baza - interesno področje. V
krajevni skupnosti smo z izvolitvijo splošne delegacije
napravili pomemben korak k uresničevanju skupnih
interesov in potreb našega delovnega človeka in občana. Kaj
kmalu smo ugotovili, da v kolesju delegatskupščina nekaj
škriplje. Iz krajevne skupnosti so prihajali delegati, ki so bili
izvajalci in uporabniki hkrati. Želeli smo mnogo, ustvarjali
smo malo. S splošno delegacijo smo napravili kratek stik
med izvajalci in uporabniki.
Znana je ugotovitev, dasi je delavski razred z ustavo
ustvaril možnost, da prevzame celotno reprodukcijo v svoje
roke. Delovni človek in občan danes konkretno odločata o
svojem razvoju in rezultatih svojega dela. Delavec načrtuje
razvoj sebi v TOZD in razvoj tistih dejavnosti, ki sodijo k
njegovemu življenju; socalna varnost, zdravstvo, izobraževa-
nje, kultura itd. Ta interesna področja so del njega, delavec
je vezni člen tega življenja različnih potreb in interesov.
Kultura, na tem interesnem področju smo nekako
najbolj občutljivi. Problem je nastal v bazi, pri volitvah
splošnih delegacij v krajevnih skupnostih. Splošna delegacija
ima razmeroma majhno število delegatov. Zaradi tega se
dogaja, da mora več delegatov „pokrivati" več interesnih
področij. Tako so se na skupščinah pojavili stalni delegati, ki
so prihajali iz krajevnih skupnosti kot uporabniki, vedli pa so
se kot izvajalci ali obratno.
Kdo so takšni delegati? Na kulturnem področju
učitelji, režiserji-amaterji, pevovodje, glasbeniki, folkloristi
itd. Torej nobenega uporabnika kulture. Vsi našteti so
namreč izvajalci in so se v obleki uporabnika preoblečeno
obnašali kot izvajalci in tako neugodno vplivali na razvoj
interesne skupnosti. Nehote so onemogočali, da bi se slišal
„glas ljudstva" da bi se izvedelo kaj si ljudstvo želi"?.
Primer: Delegat neke KS je bil na skupščini kulturne
skupnosti prisoten kot uporabnik, a se je zaradi interesa po
^ed^sri-d^iki nciatxK>b njinuv	^Lfor sc -miuunf i/rt-fjevui,
ni pa zahteval kot uporabnik od izvajalcev, kaj si di:iovm
človek želi od določene interesne skupnosti.
Preglednica kulturne skupnosti Ptuj kaže re „zgrešee"
odnose in aktivnost splošnih delegacij in konferenc.
Uporabniki nikakor niso izdelali jasen koncept svojega dela,
niso oblikovali novega odnosa in interesa do oblikovanja
kulture.
Pehanje za demrjem ni stvar uporabnikov. Tudi osebna
stališča, osebne zadeve niso noben porok za hotrejši razvoj
kulture, za kvalitetnejši premik. Občan se je v tem
delegatskem sistemu preprosto izgubil, ker ni vedel, kako se
naj obriaša. Nenadoma smo ugotovili, da je občanova želja
večkrat postala neuresničljiva. Kultura je postala
neavtentična, celo preprosta in silno skromna.
Kje iskati rešitev? V splošni delegaciji. V njeni
razširitvi? V konkretnih in jasnih programih, željah in
interesa občanov. Delegatska obleka je samo ena. Občani in
delavci ne smejo začutiti, da se dogovarjanje v mnogih
sredinah spreminja v formalno demokracijo. Splošne
delegacije morajo postati sestavni del samoupravnega sistema
v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Delegati pa tisti pomembni prenašalci potreb in interesov, ki
pomenijo družbeni razvoj in dragocene pionirje s področja
oblikovanja družbenopolitičnega sistema. Vsako odstopanje
od zastavljenih ciljev pomeni poraz. Delovni človek in občan
nočeta biti nezadovoljna, odtujena od družbenih dejavnsoti;
od izobraževanja, kulture, socialnega varstva, telesne kulture
itd. Vsi moramo iskati nove oblike združenja delavcev,
izvajalcev in uporabnikov.
V tem primeru ne gre za „odkrivanje Amerike", kajti
delegatski odnos je živ, tudi relacija uporabnik - izvajalec je
znam. Znan je tudi delavčev in občanov interes. Samo
prisluhniti je potrebno. Morda uporabniku bolj kot izvajalcu.
Zdenko Kodrič
V naravnem okolju, v gozdu, bi bili jurčki, kijih je spekla Ana
PLO.iL iz kvašenega testa, čudovit izdelek narave, zato so tudi
na razstavi vzbujali največ pozornosti.
Proizvod kmečke peči: bidri, potice, buhteljni, ajdove pogače,
gibanice in drugi izdelki spretnih gospodmj.
Foto: ivl. Ozmec
Praznik Žetve, kruha
in pogač na Polenšaku
Minukt soboto in nedeljo so na
Polenšaku v Slovenskih goricah že
enajstič po vrsti organizirali praz-
nik žetve in četrto ra/stavo kmeč-
kega kruha in pogač.
/. otvoritveno slovesnostjo so res
da nekoliko zakasnili preden so go-
sptidinjc i? vasi, ra/tepcnih po hri-
bih in dolinah, prenesle svoje prav-
kar pečene izdelke, ki niso ,,prile-
teli" i/ ene same pekarne, temveč
so bili pripravljeni in pečeni ob so-
delovanju /garanih in /uljavih rok
kmečkih mater in gospodinj, kot je
uvodoma dejala predsednica turi-
stičnega društva na Polenšaku. Mi-
mica Aeeulova.
1 udi letos so korajžno prijele /a
delo, potegnile na svetlo nekaj re-
ceptov, ki jih hranijo še od svojih
mater in babic, pripravile čudovito
predstavitev kmečkega kruha, od
ovsenega do koruznega, sadnega in
klasičnega, ki ga pečejo šc danes.
Posebej so se potrudile tudi v pred-
stavitvi pogač, od katerih se je kar
nekako milo storilo marsikateremu
gledalcu in pocedilc sline marsika-
icreinu sladokiiscu.
,,re bomo me prave kmečke gr-
če. potem šle lahko upamo, da
bodo tudi naše hčerke ohranile vse
to. kar /e danes predstavljamo kol
nekako folklorno zanimivost," je
zaključila uvodno misel Mimica
?segulova.
(iostje smo seveda radovedno
poskušali razstavljene dobrote, ki
sla jih ponujali prijazni domačinki
in se nekal' .t nismo mogli poslovili
oti šolskega razreda v katerem so
prijetne vonjave svežega kruha in
pogač vabile vedno nove in nove
obiskovalce.
Nič manj zanimivo in veselo ni
bilo tudi v nedeljo, ko je bil J'olen-
šak ponovno shajališče gostov od
blizu in daleč, ko so se pomerile
žanjice s srpi in mlatiči, ki so nas še
enkrat opozorili, da bomo morali
starim kmečkim običajem nameniti
le nekoliko več pozornosti in jih
ohraniti v izvirni obliki, če bomo
želeli, da bodo lahko naši sinovi in
hčerke nekoč dejali: ,,Vidite, moja
mati in babica pa sta takole pekli
kruh in pogačo, oče in dedek pa ta-
ko garala, da smo ob pravem času
pospravili rumeno pšenico, ki nas
je hranila skozi vso dolgo zimo do
novega poletja."
M. ^neberger
Danespodpis
dogovorov o temelfih
dru^jsnih planov
Vsi trije zbori skupščine
občine Ptuj so na zadnji seji
sprejeli sklep o pooblastilu
izvršnega sveta SO Ptuj za
podpis planskih dokumentov
za obdobje 1976-1980, kate-
rih podpisnik je skupščina
občine Ptuj, Prav tako tudi
podpis družbenega dogovora
o pospeševanju skladnejšega
razvoja v SR Sloveniji v
obdobju do leta 1980,
Pc^pis teh dokumentov
bo danes v delavskem domu
Franca Krambergeija v Ptuju,
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj je na svoji seji, ki je bila
prejšnji četrtek, priporočil
tudi samoupravnim interes-
nim skupnostim, da prav tako
danes predložijo udeležencem
v podpis svoje samoupravne
sporazume o temeljih planov
5-letnega razvoja področja
dejavnosti posameznih inte-
resnih skupnosti.	F.
2. stran
TEDNIK - četrtek, 15. julija 1976
VPIS POSOJILA ZA CESTE V OBČINI PTUJ
REALIZACIJA DO VKLJUČNO 12. JULIJA 1976
POSOJILO ZA CESTE VIMPOLU
v organizaciji združenega dela
IMPOL Slov. Bistrica uspešno
poteka vpisovanje javnega posojila
za slovenske- ceste,' saj v večini
TOZD sredstva vpisanega posojila
presegajo 60 odstotkov od
predvidenih. Uspeh temu je
predvsem dejstvo, da se vozi na
delo v to OZD velika večina
zaposlenih delavcev po dokaj
slabih cestah. V bistriški občini je
doslej komaj 51 odstotkov za
promet urejenih in asfaltiranili
cest. Tako se občani vsakodnevno
srečujejo s težavami prometne
urejenosti, kar jih spodbuja, da se
za posojilo hitreje odločajo.
V kolektivu OZD IMPOL je
tako tudi vedno več posamez-
nikov, ki vpišejo za posojilo tudi
mnogo več kot znaša povprečni
mesečni osebni dohodek. Med
najvidnejšimi so • doslej' Ivan
Žorman s 15.000 dinarji ter Jože
Za\TŠek, Ivan Poženel in Ivan
Lorenci, ki so vpisali po 10.000
dinarjev posojila.
V. Horvat
URESNIČITEV RAZVOJ-
NIH PROGRAMOV KRA-
JEVNIH SKUPNOSTI V
NEVARNOSTI
Komisija'za koordinacijo delaš
krajevnimi skupnostmi v občini
Ptuj je vse tn zbore SO Ptuj
seznanila z informacijo o izvajanju
samoupravnega sporazuma o zdru-
ževanju in uporabi sredstev za
financiranje razvojnih programov
krajevnih skupnosti 'V letošnjem
letu. Samoupravni sporazum je bil
poslan v podpis že 5. februarja
letos, rezultati do 30. junija 1976
pa so več kot zaskrbljujoči. Le
nakaj podatkov:
Samoupravm sporazum je bil
poslan 17 delovnim organizacijam,
ki v svoji sestavi nimajo TOZD, od
teh jih je sporazum podpisalo 10
OZD ah 58,82 %, štiri podpisnice
pa še niso izpolnile obveznosti. •
Sporazum je bil poslan 59
temeljnim organizacijam združe-
nega dela, od katerih ga je
podpisalo 47 ali 79,66%, vendar
14 TOZD še ni izpolnilo svoje
materialne obveznosti. •
Najkritičnejše je pri organiza-
cijskih enotah na območju občine
Ptuj, ki imajo svoj delež zunaj
ptujske' občme. Teh je 49,
spor^um pa so podpisali 4 enote
in še od teh je obveznost
poravnala samo ena!
Nič boljše se ' doslej' niso
odrezali delovni ljudje, ki delajo v
obrtni, gostinsla' in podobni
dejavnosti ' zasebnega sektorja.
Samoupravni sporazum je bil
poslan v podpis 340 obrtnikom in
svobodnim poklicem, od katerili
je sporazum podpisalo le 34 ali 10
odstotkov.
Če bi vsi zavezanci podpisali
samoupravni sporazum in tudi
svojo obveznost 100 % nakazali,
bi se v skladu za financiranje
razvojnih programov krajevnih
skupnosti zbralo v letošnjem letu
okrog 5 milijonov dinaijev. Do 30.
6. 1976 pa je bilo zbrano le
1,485.309 din ali 29,71 %.
O tej investiciji je razpravljala
tudi delegacija krajevne skupnosti
Ptuj, izrazila resno' zaskrb^enost
za uresničitev razvojnih progra-
mov krajevnih skupnosti ■ in
vprašuje, ali je tak odnos do
krajevniia skupnosti ' resnično v
interesu -delavcev in zadovoljeva-
nju njihovih potreb v kraju
bivanja. Pri tem je treba
upoštevati še dejstvo, da se po
samoupravnem sporazumu 30 %
zbranih sredstev združuje v
solidarnostni sklad za pomoč
uresničevanja razvojnih progra-
mov krajevne skupnosti na manj
razvirih območjih.
Na predlog delegacije krajevne
skupnosti Ptuj je zbor krajevnili
skupnosti skupščine občine Ptuj,
na seji v petek sprejel predlog, da
izvršni svet SO Ptuj ponovno
podvzame akcijo za podpis in
izpolnjevanje obveznosti • samo-
upravnega sporazuma za financira-
nje razvojnih pro^amov krajevnih
skupnosti v občini Ptuj v letu
1976.	F. FIDERŠEK
Dobro leto je preteklo odkar so
zdravstvene skupnosti • dale v
razpravo delovnim ljudem in
občanom samoupravne sporazume
občinskili, regionalnili in republi-
ške zdravstvene skupnosti. ■ Statut
občinske' zdravstvene skupnosti
Ptuj je bil v obravnavi na eni od
prejšnjih sej 'skupščine. Takrat so
bile nanj dane številne pripombe,
zato je bil sprejet sklep, da se
njegova potrditev odloži za
kasnejši čas. Mnenje o statutu je
dala tudi komisija'za samoupravne
odnose in notranjo zakonodajo pri
skupščini občini Ptuj. Na seji
skupščin zdravstvene skupnosti
Ptuj, ki je bila v torek 6. junija
1976, so delegati obeh zborov
skupščine potrdili statut z
določenimi pripombami in dopol-
nitvami Sprejeli so še sklep, da
končno izoblikovanje statuta
opravi izvršilni odbor in ga nato
predloži v potrditev zborom SO
Ptuj. Pripombe na statut so
načelne in konkretne.
Samoupravni sporazum o teme-
ljih plana občinske' zdravstvene
skupnosti • Ptuj za obdobje
1976-80 je odraz realnih možnost.
Ob nastajanju samoupravnega
sporazuma občinske' zdravstvene
skupnosti Ptuj, ki. je pred nami, je
potrebno poudanti, da se 'je
izvršm odbor skupnosti ' ob
sprejemanju in dajanju sporazuma
v razpravo ubadal s tremi
osnovnimi problemi: kako pri-
kazati stanovanjsko- proble-
matiko, kako prikazati potrebe po
kadriJi in potrebo po investicij slah
vlaganjih v obdobjih 1976-80.
Dopolnjen je tudi 3. člen
sporazuma s postavko gradnje
ztovstvene postaje v Majšperku,
ki bi se n^ financirala iz sredstev v
okviru SOZD Zdravstveni center
Ptuj in iz republiškega solidar-
nostnega sklada. Znano je, da se v
okviru republike zbirajo sredstva
za uresničevanje skupnih inte-
resov; vzajemnosti in solidarnosti,
ki se namenjajo predv^m ^^
naložbe na manj razvitj^i^jjpoj.^;.
dročjih republike. Iz teh' sredstev^'
naj bi tudi črpali 50 odstotkov
naložbe za gradnjo že omenjene
zdravstvene postaje v Majšperku,
Sredstva občinske* zdravstvene
skupnosti - so -omejena, zato bo
treba z njimi ravnati kar se da
najbolje, v duhu stabilizacijskih in
drugih varčevalnili ukrepov, ki pa
ne smejo biti ovira za doseganje
kvalitetnejših pravic iz zdravstve-
nega varstva, ker jih glede na
odmeijena sredstva ne bo možno
širiti. Seveda pa nam dosledno
uresničevanje stabilizacijskih ukre-
pov daje možnosti,' da bomo v
naslednjem srednjeročnem ob-
dobju kljub vsemu obseg-zdrav-
stvenega varstva le povečali.
Skupščina je sporazum sprejela.
K podpisu • samoupravnega
sporazuma o temeljih plana
občinske- zdravstvene skupnosti
Ptuj za obdobje 1976-80
pristopijo vse samoupravne orga-
nizacije in skupnosti,- ustanovi-
teljice le-te in vse ■organizacije
združenega dela in delovne
skupnosti na območju občine
Ptuj.
MG
HISA S PRODAJALNO PEKO V NOVI PREOBLEKI
Obnova prodajalne Peko je v
polnem teku. Izvajalec del je
Telino-beograd iz Beograda v
kooperaciji z Elektrokovinarjem
in GIP Gradiš, TOZD Gradnje
Ptuj, Gradbena dela bodo stala tri
milijone dinaijev. Projektant je
dipL ing. Boštjan Furst v tesnem
sodelovanju s spomeniškim var-
stvom Maribor.
Namen adaptacije je razširitev
prodajnili skladiščnih prostorov.
Obnovljena prodaljalna bo zajda
tudi dvoriščne prostore, ki so j-ili
doslej uporabljali kot skladišče.
Zanimiva bo z arliitektonskega
vidika, saj bodo v druženju slajšega
in novega prišle do izraza stilne
značilnosti preteklili umetmškili
dob.
Na dvorišču, ki bo nespreme-
njeno vključeno v prodajalne
prostore, so. v pritličju snopaste,-v
prvem nadstropju zgradbe stebri-
časte,- v. drugem pa nove arkade.
Na stopnišču je lepa kovana mreža
iz 16. stol-., na koncu veže pa
gotska-konzola. Na zadnji stianije
v liišo vzidana rimska- spolija..
Danes -je hiša lep primer
neorenesanse.
Ideja o projektu se je porodila v
tovarni Peko,' ki.jo bodo uresničili
v sodelovanju s spomeniškim
varstvom. Ponovno bo odprta 7.
avgusta,' na dan praznika občine
Ptuj, Kolektiv prodajalne Peko bo
kupce prijetno presenetil z novim
prodajnim programom, ki ga bodo
razširili tudi na vse ■ modne
dodatke, ki sodijo k čevljem.
E. B.
Dvorišče bo nespremenjeno
^^cljučeno v prod^alne pro-
store.
tednik - četrtek, 15. julija 1976
3. stran
O ŽETVI IN MLA C VI SMO
SE POGO VARJALIS KME-
TIJSKO INŠPEKTORICO
PRI SO PlUJ, MARIJO
LJUBEČ IN POŽARNIM
INŠPEKTORJEM EDVAR-
DOM KOZELOM
„Tu je poletje m že smo sredi
žetve", je pričela razgovor Marija
Ljubeč. „Palja so datorumena,
posevki vabijo k spravilu. Letošnje
poletje je sušno, kar je povzročilo,
prisilno zorenje žit. Posledice so
vidne, saj je zrnje nekoliko
drobnejše. Pridelek bo po vsej
veijetnosti • različen glede na
strukturo zemlje, vendar bomo
točne podatke imeli šele po
opravljenem delu. Pridelki pšenice
so se 'V primerjavi s pridelki
predvojnega obdobja povečali za
skoraj pet do šest krat, od 11 na
50 do 60 stota na ha. Čeprav seje
skupna površina njiv, zasejanili s
pšenico zmanjšala okrog 15 %, se
je količina skupnili pridelkov v
Sloveniji povečcda od 80.000 na
160.000 ton."
Kaj menite o tolikšnem napred-
ku v kmetijstvu?
„Tolikšnemu napredku so prav
gotovo prispevale nove bogato-
rodne sorte m sodobna mehaniza-
cija, v veliki meri pa tudi gnojenje
s kompleksnimi mineralnimi gno-
jili in uspešna zaščitna sredstva
proti boleznim in plevelu."
Koliko površin imamo v
letošnjem letu zasejanih z žiti v
ptujski občini?
„Po statističniJi podatkih je v
ptujski občini letos zasejanih
skupaj okrog 6115 ha žita, od tega
je v družbenem sektorju, to. je pri
KK Ptuj, 635 ha posevka pšenice,
ta ima le bogatorodne sorte kot
so: zlata dolma, libellula, leonar-
do, sava in biserka.
Tudi zasebni sektor prideluje
pretežno bogatorodne sonte in
sicer na skupni površini okrog
4220 ha, drugih sort je zasejanih
le 177 ha. Iz statistike je nadalje
razvidno, da ima KK Ptuj posejane
ozimne in jare rži skupaj 340 ha,
zasebni sektor pa okrog 427 ha in
okrog 276 ha ozimnega in jarega
ječmena, tega pa ima KK Ptuj
posejanega le okrog 22 ha."
Kaj merate o starem načinu
žetve žanjic in o sodobni žetvi s
kombajni?
„Zetev s srni ali kosami je
prenaporno delo, ki je v zelo
kratkem času skorajda izginilo z
naših polj, v hvalo novi
mehanizaciji ga bomo prirejali le
kot turistično zanimivost.
Za lutro m pravočasno- spravno
svojili posevkov žit ima KK Ptuj,
TOZD Kmetijstvo v svojem
stiojnem parku pripravljeniii na
žetev 11 kombajnov, od tega 8
univerzalov. Tudi naši kmetje ne
nameravajo in ne smejo zaostajati
v tehnologiji proizvodnje. V ta
namen ima KK Ptuj v obratu
kooperacija, v smislu • ustave in
zakona o združevanju kmetov,
vključene v svojih samoupravnih
organih delegate kmetov, ki. tako
lažje rešujejo svoje tehnološke in
druge probleme. V ta namen ima
obrat kooperacija zaposlenili tudi
sedem pospeševalcev, ki kmete
kooperante usmerjajo, jim pripo-
ročajo nove sorte semena ter novo
sodobno mehanizacijo."
Kmetje v ptujski občini so
organiziram v strojne skupnosti.
Bi povedali kaj več o tem?
„Na območju naše občine so
bile v tem letu ustanovljene
strojne skupnosti • v Dornavi,
Gorišnici, Muretincih, Markovcih,
Miliovcih, Dragonji vasi, Pleteriu,
Lovrencu na Dravskem polju,
Pongercih in Stopercali. Te strojne
skupnosti so dobile dolgoročne
kredite za dobo 10 let s 3 %
obrestno mero in sicer pri
liranilno kreditni službi KK Ptuj
in pri KZ Lovrenc na Dravskem
polju. Vsaka strojna skupnost ima
kombajn, namenjen žetvi na
njenem območju."
Tovanš Kozel, na katere
požarno varnostne ukrepe bi
opozorih kmetovalce?
„Pri žitokombajniii, ki imajo
motoije z notranjim izgorevanjem
je treba posebej paziti, da je
sistem za odvajanje dimnih plinov
pravilno speljan in nepoškodovan,
motor mora biti tesno- zaprt m ne
sme mastiti na stičnih mestih.
Dovod goriva in elektroinstalacija
morata biti pravilno izvedena m
nepoškodovana. Vsakodnevno ali
po potrebi je potrebno motor
oprati z vodo ah ga izpiliati, da
odstianimo prašne delce, ki se
naberejo med uporabo. Žito-
kombajn mora biti opremljen z
dvema gasilnima aparatoma na
suho gašenje S-6 kg, ki morata
biti pregledana pn pooblaščenem
servisu in uporabna, Upravljakc
žitokombajna in njegov pomočnik
morata biU dobro poučena o vseh-
požarno preventiviuh ukrepih m z
uporabo razpoložljivih gasilnih
sredstev. Na žitokombajnu in na
žitnem polju ni dovoljeno kaditi."
Kako pa je z ravnanjem z
mlauhiico?
„Mlatilmca mora biti postavlje-
na na takšnem kraju, kjer v
primeru nastanka požara ni
nevarnosti, da bi se le-ta razširil na
sosednje objekte ali zajel žitno
polje. Pogonski motorji z notra^
njim Lcgorevanjem morajo biti
dovolj odmaknjeni od mlatilnice,
posebej je potrebno paziti na to,
kam je usmerjena izpušna cev, da
ne bi prišlo zaradi vročili
izhajajočili plinov do požara.
Okrog mlatilnice ne smejo biti
postavljeni s snopjem naloženi
vozovi, da se morebitm požar ne
bi razširil nanje. Na kraju mlačve
mora biti na razpolago voda, da bi
se nastali požar lahko pogasil že v
začetni fazi Prav tako na kraju
mlačve ni dovoljeno kaditi"
N. Poljanšek
Strojna žetev pri Moškanjcfli na Ptujsicem pdju.
Foto: I. Ciani
Prostovoljno
delo
občanov
Vaščani iz Podvincev, Sp.
Velovlaka, Kicarja in dela Pacinja
so se ■ odločili, da bodo s
prostovoljnim delom in z dopol-
nilnimi denarnimi prispevki poma-
gali pospešiti asfaltiranje ceste v
dolžini okrog 4 km, Z delom so
začeli 20. junija, končali pa bodo
predvidoma do 25. juUja 1976.
Štefan Hajduk, tajnik krajevne
skupnosti Rogoznica nam je
povedal, da bodo celotni stroški
asfaltiranja znašali 2,220.000
dinaijev. Od tega so vaščani sami
prispevali, poleg rednega krajevne-
ga samoprispevKa, se ouu.uuu
dinaijev, prav toliko pa tudi
lokalna skupnost za ceste, razliko
pa bodo krili iz sredstev rednega
priliva krajevnega samoprispevka.
Vrednost del, ki jih bodo opravili
vaščani pa ocenjujejo na 150.000
dinaijev.
Da vaščani pri delu na vročem
julijskem soncu niso omagali
od žeje je poskrbela Marija
Pihler.
Foto: I. Ciani
Vaičani Sp. Velovlaka pri modernizaciji ceste Podvinci-Sp.
Velovlak,
ORMOŠKI HO-RUK
Občinska-konferenca ZSMS Ormož je v skupno mladinsko-delovno
brigado pobratenih občin Velenja, Vmjačke banje in Ormoža poslala pet
brigadirjev. Mladinci se bodo udeležili zvezne akcije „Partizan^i put 76"
v Vojvodini. Skupina mladih brigadirjev je na akcijo odpotovala v petek
S.juig
ve brigadirki pa sta odpotovali na mednarodno mladinsko-delovno
akcijo v Francijo in sicer na Perenejsko otočje, kjer bodo mladi iz
evropskih držav utijevali rečne nasipe.	^^
Krajevna skupnost Ormož si prizadeva, da bi že v letošnjem letu
asfaltirala dve cesti in sicer cesto -proti Tomažu ter cesto-pri Vinsl^ kleti
v Onnožu. Priprave so se zaustavile, nam je povedal tajnik KS Ormož,
Franc Pučko ker kreditiia banka Maribor ne odobri potirebnega kredita v
višini 2 milijonov. S sredstvi-, ki jih zbirajo občani m ki jih prispeva
občinski sklad, bi.v letošnjem letu položili prvo asfaltiio pla.t. Ipajalec
del je stanovanjska- skupnost Ormož. Predračun za modernizacijo cest
znaša 12. milijonov dinarjev. Dosedaj je zbranih že čez 1 miUjon
dinaijev,	„ ,,	;
Kot je dejal Franc Pučko, del ni mogoče izvajati, dokler nam m
odobren kretit KB Maribor, ki v tem tienutku zavlačuje z izplačilom oz.
podpisom kredita.
Nova veterinarska postaja
Pretekli teden so v Ormožu od-
prh novo zgradbo veterinarske po-
staje. Investitor padn^e^ st^^ bija
skupščina občine Ormož. Vrednost
novega sodobnega objekta znaša
180 tisoč dinarjev. Projektant je bil
ormoški arhitekt Dušan Moškon.
Veterinarsko postajo je gradil or-
moški OGRAD.
Jože Bešvir, dipl. veterinar, nam
je povedal, da služba v novi vete-
rinarski postaji teče že povsem nor-
malno. Trenutno je šest zaposlenih,
f^tirje veterinarji opravljajo pre-
.uro.elnQ. ose-
šo dejavnost razširiti, posvetiti se
živinorejcem in razširiti inšpekcij-
ske službe, je ob koncu dejal Jože
Bešvir.
Nova veterinarska postna v Omiažu.	Foto: M. Ozmec
Problemi šolstva v ptujski občini, kako jih rešiti?
Naše šolske zgradbe so stare,
nekatere nad sto let, dotrajane so
in ponekod že razpadajo. Menim,
da je nujno, da se referendum
konča pozitivno.
Posebno hudo je pozimi, ko
učence pri pouku zebe zaradi
neprimernih prostorov, neprimer-
nega ogrevanja in neurejene mali-
ce ... V slabem stanju so Hajdin-
ska šola, OŠ Toneta Znidariča, OŠ
Ivana Spolenjaka primanjkuje pro-
stora, šola v Markovcih kliče
pomoč na vsakem koraku. Mislim,
da bi se ljudje morali odločiti za
samoprispevek, saj bodo njihovi
otroci imeli le tako boljše pogoje
za učenje.
V marsikateri občini se ukvarja-
jo s problemom šolstva. Ponekod
manjka učiteljev, ponekod prosto-
rov, predvsem lepih in opremlje-
nih učilnic. V naši občini manjka
oboje.
Menim, da se je občanom
potrebno odločiti za samoprispe-
vek, saj bi s tem njihovi otroci
imeli boljše pogoje za izobraževa-
nje. Z .njihovo pomočjo bi v nelcaj
letih zgladili nekaj šol, nekatere
popravili, zgradili in uredili pa
tudi nekaj telovadnic, igrišč in
delavnic za poklicne šole.
Problemov na področju šolstva
v naši občini je nemalo, vendar bi
te probleme lahko vsaj delno rešili
z gradnjo novega srednješolskega
centra. Menim pa, da bi nam
morale pomagati tudi druge obči-
ne, saj -so tudi šole v Mariboru,
Ljubljani... gradili s prispevki iz
cele republike. Za našo občino bi
jim ne smelo zmanjkati denarja,
saj sodimo med nerazvite ...
Menim, da je bilo premalo
zanimanja za obnavljanje srednje-
šolskih zgradb. K problemom
šolstva pa spada tudi pomanjkanje
učnega kadra, saj nekateri pro-
fesorji učijo v več srednjih šolah.
Pri gradnji naj bi pomagale tudi
druge ^ občine in večje delovne
organizacije, Z uspešnim referen-
dumom bomo del problemov sicer
rešili, toda - kaj bo, če referen-
dum ne uspe?
Potrebno bi bilo zgraditi novi
prostor za pouk posebne šole.
Sedaj poteka pouk v zgradbi
minoritskega samostana, kjer so
prostori vse prej kot primerni za
pouk.
Šola, ki je danes »brezplačna"
je v resnici precej draga!
Menim, da bi lahko, če nimamo
sredstev za drugo šolo, prostore
uredili sami. Malo barve, laka in
zavihteti čopiče ... Zakaj bi mo-
rali na prakso vedno v podjetje?
Zakaj ne bi ostajali v šoli?
Nekatere šole v naši občini so v
propadu, razredi so podprti s
tramovi, s sten odpada omet, tako
da so učenci pri pouku tudi v
nevarnosti!'
Sedaj je pravi čas, da staršem
jasno' ponazorimo težave šolstva v
naši občini. Kako bomo v tem
uspeli, ne vem. Nekateri se bodo
odločili za, drugi proti. Svojo
nalogo smo začeli z anketnimi
listi, ki naj bi prikazali vsaj
približno sliko izida referenduma,
ki nas čaka v jeseni. Naša naloga je
tudi, da s prostovoljnimi akcijami
pomagamo pri gradnji centra.
Uspeh ne bi smel izo stati!
Veliko je razredov, ki so podprti
z lesenimi podporniki, daje pouk
še mogoč. Tydi jaz sem se že učila
v takšni šoli Prav gotovo boste
verjeli, da je pouk v t^ih
razrnerali nepryeten. Spominjam
se, ' kako nas je bilo večkrat
strah... To je res že skrajna
točka našega šolstva.
Izdatkov je vedno več in DE-
NARJA V DRUŽINAH NI NIKO-
LI PREVEC. Vendar misUm, da bi
vsi starši in ostali občani, velika
podjetja, morali odločno obkroži-
ti referendumski DA!
To so odgovori na vprašanje
„Kaj menim o problemih solstva v
ptujski občini? " Čeprav je odgo-
varjalo na to vprašanje dvajset
dijakov si odgovori niso preveč
različni, torej to niso le izmišljoti-
ne, ampak resni -problemi s kateri-
mi se srečujemo v naši občini in
ki jih nemalo vsi poznamo. Tako
lepo se odgovori dopolnjujejo,
povezujejo in zlivajo v skupno
željo vseh; naj bi referendum
uspel, NAJ BO DOVOLJ REFE-
RENDUMSKIH DA-jev!
Nada Topolovec
Obnova zgradbe osnovne Sole Hajdina se bližah konciL V letih
1974 do vključno letos je izobraževalna skupnost Ptuj vložila za
obnovo te šole skupno 2,323.340 dinaijev iz skupmh
investicgskih, amortizacgskih in materiabiih sredstev, ki jih
združujejo vse šok v ptujdci občini.
GABERNIK:
Dolgoletna prizadevanja domačili gasilcev in drugih krajanov so tik
pred uresničitvijo. S prostovoljnim delom in prispevki gradijo novo
dvorano ob majhnem gasilskem domu. Na delovišču ne manjka pridnili
rok. Dvorana bo za naselje velika pridobitev za kulturno in družabno
življenje in tudi prostor za sestajanje. Lep primer, kaj se da napraviti z
enotno in načrtno akcijo,
''^^AJccS" vpisa posojila za ceste ■ dobro teče. Med vpisnike so se
vključile tudi nekatere organizacije in društva. Tako so trsmč^ji vpisah
30.000 dinaijev posojila, prav tako lovci m števihii posamezniki, katerih
zneski vpisa posojila za ceste dosegajo tudi po 10 tisoč dinaijev.
Interesom mladih fantov in deklet, ki se žele izpopolnjevati na
področju sodobne radio tehnike, je z veseljem pnsluhnU ptujsla radioklub
m v Juršincili pred kratkim ustanovil sekcijo radioamateriev, ki tirenutiio
vključuje okrog 20 članov. Krajevna skupnost jim je odobrila uporabo
prostora v novem domu krajanov, kjer bodo laliko mladi rad-ioamaterji
nemoteno izpopolnjevali svoje znanje in se -po radijskih zvezah
povezovali s svetom.	^^
KIDRIČEVO:	.. , ,	- • ^ ,
Na seji-sveta za samoupravljanje, zzivljenska-vprašanja delavcev m
obveščanje v TGA Boris Kidrič so razpravljaU o prosilcih za kredit^anje
stanovanjske-gradnje. Prosilcev je bilo precej, kar kaže, da zeli cimvec
delavcev zgraditi lastna stanovanja. Posebej so na seji- razpravljali še o
samoupravnem sporazumu o posebnih pogojih za razporejanje
strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini.
Člani taborniškega odreda „Boris Kidrič" so za praznznik dneva
borca postaviU svoj tabor v Kungoti. Prvotno so nameravali orga^^ati
izlet k sv -jemu domu na Jelovicah ah pa k podlehniškemu ribniku,
pozneje pa so se odločili za taborjenje bliže doma. Pri Kungoti je namreč
na razpolago več športnih objektov in ob kukulturno-prosvetnem domu
primeren prostor za taborjenje v senci kostanjev in lip. Podoben, vendM
še bolje organiziran tabor pripravljajo tudi za praznik dneva vstaje
slovenskega ljudstva.
rM
telesno-kidturne skupnosti Ptuj teče plavahii tečaj, ki
je namenjen predvsem prebivalcem Kidričevega m okoUških naselij. ^^
PTUJ-
Člani planinskega društva imajo letos svoj tabor na Vršiču, k^or so
odpotovali že v nedeljo, 11. juUja 1976. Poleg planinskih vescin bodo
letos posvetili več časa rekreaciji planincev, da se bodo lahko polno
sprostili po napornem učnem pro^amu.	^^
Telesno-kulturna skupnost Je pripravila tečaj za neplav^ce, otioke in
odrasle -ki bo v tteh izmenah. Tečaj je začel v ponedeljek, 12. juUja 19 /6
v TGC.' Dopoldne od 8. do 10. ure vadijo otiroci, popoldne od 18. do 20.
ure pa je tečaj za odrasle.'	^^^
slovenska bistrica:	im^
Na seji-skupščine občine Slov. Bistrica, ki je bila 2. juUja 1976, so
največ razprave posvetili vprašanjem urejanja komunalnih problemov.
Med drugim so sprejeli odtok o poprečni gradbem cem stanoi^nj m
stroškili komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, sprejeli so odlok o
razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim pomenom, sprejeh so tudi
sklep o brezčlačni dodelitvi komunalno opremljenega zemljišča za
gradnjo doma JLA v Sk)v. Bistric.	^^
Prosvetno društvo je v soboto, 10. julija 1976, začelo z letošnjimi
kulturnimi prireditvami na prostem. Za otvoritev je gostovalo prosvetno
društvo iz Prevalj na Koroškem, ki je na ruševinah vurberškega gr^u
uprizorilo gledališko delo ,J>va bregova". Predsednik m režiser
domačega prosvetnega društva, Konrad Bezjak, je. povedal, da imajo v
avgustu v programu še gostovanje amaterske gledališke skupine Slava
Klavora, iz Maribora, koncert godbe na pihala mariborske- pošte m
koncert združenega moškega zbora Korena - Duplek.
r •
ZG. LESKOVEC:	. • ,
Na pobudo osnovne organizacije ZKS so -v krajevm skupnosti
ustanovili prosvetno društvo „Fran Finžgar", ki mu predseduje lom
ZagoranskL V program dela so uvrstili razvoj dramske-in pevske sekc^e.
Za delo društva so dobili prostore v prenovljeni zgradbi, last
prostOTOljnega gasilskega društva.	^^
Ob dobrem kmečkem kruhu in pogačah
hidi fek in kolesarjenje
Razstavo kniha in pogač je začela Mimica ŠEGULOVA,
predsednica turističnega društva na Polenšaku, kar je tudi
potrdila v dirki s kolesi, se je letos p(Hiovno zmagala in je
prevozila 14 km ddgo pot v 40 minutah.
,J)ebdi** in „suhi** na stairtu. Pri debdih je zmagal Alojz Muišič
(tre^"i z leve) pri suhih oa Franc R^ht (prvi z desne).
----- — ■■ - — — m	mtm
V predzadnji številki Tednika smo poročali o gasilskem
slavju na Hajdini, kjer so 20. junija 1976 predali v uporabo
novo avtomobilsko cisterno. Zaradi tehničnega zadržka takrat
nismo mogM objaviti fotografije, zato j o objavljamo danes.
Na sliki vam predstavljamo 22 od 31 botrov in botric (vsak je za
nakup avtocisteme prispeval najmanj 500 dinarjev) ki so
svečano krstili lepotico na štirih kolesih.
Foto: S. Brodnjak
PADALCI IZ POLJSKE NA OBISKU
V AK PTUJ
V torek 6. julija 1976 so padalci Aerokluba Ptuj sprejeli v goste
padalce iz Poljske;	j f j &
Padalci so med seboj zamenjali padala in naredili vsak po en skok
Pogovarjali so se o delu v klubili in izmenjali dragocene izkušnje.
mk
Na tržnici cenejše
sadje in zelenjava iz Makedonije
Čeprav Poljčane nimajo naj-
primerneje urejenega pa tudi loka-
cijska izbranega prostora za »od-
prto" prodajo zelenjave in sadja,
prebivalci tega kraja zadovoljni,
da lahko kupujejo te potrebne
prehranbene artikle na tej „mini"
tržnici
Čeprav na ta trg pripeljejo sadje
in zelenjavo iz SR Makedonije,
krajani zatrjujejo, daje tukaj sadje
mogoče kupovati po ugodnejših
cenah kot v bližnjih trgovinah.
Želja kupcev kakor tudi proda-
jalcev pa je, da bi se za poljčanskcv
tržnico lahko našlo primernejšo in
sanitarno urejenejšo lokacijo, saj
tik ob stojnicah poteka ves krajev-
ni avtomobilski promet, ki ni
majhen.
Besedilo in slika: V. Horvat
Na po^čan^	tržnici
kupcev nikoli ne zmanjka.
,,/)/•.«/•;//" IN ..SUHI" v teku
do cilja, žene nad 50 let s kolesom
po 14 kilometrov dol^i pro^i, sla
bili športni prireditvi bol/ za šalo
kot zares.
Predsednica turističnega društva
na Polenšaku, Mimica ŠFCULO-
VA, kije imela v soboto in nedeljo
polne roke dela, je dokaj resnega
obraza opozarjala tekmovalke na
kolesih, ki so si pred startom vsaka
na svoj način dajale poguma, da
naj pazijo, ker je cesta v prvem
delu tekmovalne pro^e precej slaba
in da naj skrbno očistijo šipe na
svojih vozilih in zaprejo vrata, da
ne bi prišlo do nepotrebne nesreče.
Po sproščenem smehu in znaku
za start seje sedem tektnovalk, .sta-
rih nad 50 let, zapodilo v sedla svo-
jih jeklenih ,,konjičkov" in 14 kilo-
metrov ceste je bilo čez kakšne pol
ure prevoženih in presopihanih,
skratka hrabro osvojenih.
Nič manj zanimivo pa ni bih tek-
movanje v teku, ko so štirje suhi in
debeli v zanimivih tekmovalnih
dresih, nič kaj preveč atletskih po-
stavah, pa vendar pripravljeni na
vse ali nič, iz starta krenili po pred-
pisani progi in nato .še z zadnjimi
močmi okusili slavo zmagovalcev
in grenkobo poražencev. Nekateri
so že pred ciljem zavili v bližnjo go-
stilno, da bi se nekoliko dodatno
okrepili za zadnji napor, nekateri
pa so to storili šele po
zmagovalnem prihodu na cilj. Sicer
pa bo naša kratka foto-reportaža
kar najbolj dostojno predstavila
ves ,, Ca R '' opisanih dogodkov na
Polenšaku.
M. Šneberger
Foto: M. Ozmec
Tekmov^e, ki so že prehodie pol stole^a na startu, začdo se
je zares!
Čudoviti sadni kruh, ob katerem se je marsikateremu
obi^ovalcu nabrala slina v ustih, izddek Ane Plohi.
Pred startom je bfla n^bolj zgovorna n^staigša tekmoviika
644etna Marga Lebar (v sredini), kije bJadmgainje prevozfla
progo v 43 minutah.
MKnčasta potka s sadnim nadevom, ki jo je pripravila in spekla
Barčka Horvat
Na kolesih po Jugoslaviji
Takole smo ujeli v objektiv mlade fante na kolesih. Od leve:
Manfred Grangl (21), Joerg Binder (16), in Klaus Binder (20).
Foto: M. Ozmec
Ob našem nedavnem obisku v
Ormo7u, smo srečah skupino treh
kolesarjev, ki so /e po zunanjosti
pritegnili. Poskusili smo jih ustaviti
po naše, pa nič. No, mahanje /
roko je rodilo uspeh in takoj nam
je bilo jasno, da to niso naši drža-
vljani. Sicer smo veliko govorili
(udi / rokami, ampak pogovor je le
stekel. Nekako takole smo ga za-
beležili:
.,Vsi trije smo i/ Avstrije, natan-
čneje i/ F eldbacha in vsi trije smo
se odločili, da na kolesih prepotuje-
mo to vašo lepo deželo. Jugoslavijo
smo sicer spoznali že v šolskih klo-
peh, ampak v živo je vse še veliko
lepše. C este po katerih smo poto-
vali do sedaj so veliko lepše, kot
smo slišali prej, pa tudi vo/niki na
štirih kolesih so do nas precej
ob/irni. /a našo potovanje po
lugoslaviji bomo potiebovali po
naših računih okoli 3 tedne, saj
prevozimo po ravnem terenu in ob
lepem vremenu na dan okoli 150
km. Ce je pa vreme muhasto, če
dežuje ali je vetrovno, se sicer to
število precej zmanjša, ampak mi
ostanemo na kolesih, oblečeni v ne-
premočljive vetrovke. Tudi spimo
pod golim nebom, saj imamo s se-
boj spalne vreče, ki nam lepo slu-
žijo, naše potovanje pa pocenijo."
— OM
TEKMOVANJE
PADALCEV
ZA POKAL
PRIMORSKE
V	Ajdovščini se je odvijalo
tekmovanje v padalskili skokili za
Pokal Primorske; Tekmovanje je
trajalo od 1. do 4. julija 1976 m
so se ga udeležili trije padalci iz
AK Ptuj. To so bili Janez
Petrovič, Miro Vindiš in Janez
Vidovič.
Tekmovanja so se udeležili tudi
padalci iz Poljske in Italije ter
ostalih Aeroklubov iz Slovenije.
V	skupni uvrstitvi so Ptujčani
osvojili 8. mesto. Janez Petrovič je
v konkurenci posameznikov osvo^
jil I. mesto v nočnih skokih na
cilj.
mk
Državno prvenstvo v mnogoboju
v soboto in nedeljo je bilo v at-
letskem mnogoboju, ki se ga je
udeležilo 40 tekmovalcev iz 12
jugoslovanskih klubov in društev.
Na tem težkem atletskem tekmo-
vanju so se vidno uveljavili tudi
Ptujčani. V deseteroboju je med
člani zmagal Dušan Prezelj iz Ce-
lja, ki je zbral 7017 točk. Zelo
dobro se je uvrstil Milan ?;ohar, ki
je s 5688 tč. osvojil odlično peto
mesto. Tudi l jubo Cuček je bil so-
liden in s 4956 tč. pristal na osmem
mestu.
Tekmovanje je bilo zaradi
vročine zelo naporno, saj je zaradi
nje odstopil lanskoletni zmagovalec
Bojan Struger. Ce upoštevamo, da
je v deseteroboju tudi skok s pali-
co, za kar Ptu j nima pogojev, je
osvojil pri članih petega oz. osmega
mesta vsekakor več kot solidno.
Pri starejših mladincih je imel
prav tako največ uspeha Orožin iz
Celja s 2603 točkami. Ptujčan
Zlatko Marčič je zbral 2287 točk in
zasedel dobro peto mesto.
OPO
TABOR UEŠnilCA 76"
Odred ormoških tabornikov os-
novne šole Vinko Megla se je
..utaboril" v prijetni dolinici blizu i
Ormoža. V taboru ,,I.ešnica 76" je :
18 tabornikov. Starešina odreda je (
1 ranči Mikša.	j
V devetih šotorih, ki so v krogu (
ptistavljeni na prijetnem kraju v ,
go/du je največ fantov iz nižjih raz- i
redov osnovne šole. Odred je zelo i
mlad, saj so se šele prvič zbrali.
?.ivljcnjc v taboru je zanimivo.
Taborniki vstajajo ob sedmih zju-
traj. Po zajtrku je rekreacijski del,
sledijo razne taborniške veščine,
orientacija v naravi in učenje topo-
grafskih znakov ter signalov. Tudi
diverzantske akcije napada in ob-
ramba tabora sodijo v program
mla dih tabornikov. Odred ,,I.eš-
nica'76" bo taboril do 15. julija.
zk
ŠotoriSče Tabora LeSnica 76.
Foto: M. Ozmec
tednik - četrtek, 15. julija 1976
5. stran
w
Sest plodnih
desetletij
,,Slovenski pevski zbor ,,Zarjo"
so med prvo svetovno vojno, 6.
aprila 1916, v Clcvelandii, Ohio
ustanovili člani kluba št. 27 Jugo-
slovanske socialistične zveze, ki so
se zavedali, da mora organizirano
delavstvo gojiti svojo lastno kul-
turo, ki delavstvo dviga v njegovih
naporih za ureditev boljše človeške
družbe," je ob zborovi štirideset-
letnici zapisal pok. Leonard Polj-
šak. eden izmed ustanoviteljev
,,Zarje".
?.e na prvem nastopu, 4. julija
1916, je iz njihovih vrst zadonela
,,Delavska himna" — pesem dela,
ki je navdušila in pritegnila v zbor
še nove pevce.
Pevski zbor ,,Zarja" danes, ob
svoji šestdesetletnici, ki jo praznu-
je, tako kot petdeset in petinpetde-
setletnico, s pevsko turnejo po Slo-
veniji in v njem poje že tretji rod
naših izseljencev, lahko s ponosom
zre na prehojeno pot. Z nad 130
koncerti, operami in operetami je
prispeval pomemben delež h
kulturnemu izobraževanju zaved-
nega delavstva ter razveseljeval ob-
činstvo s slovensko narodno in
umetno pesmijo.
V šestih desetletjih svojega delo-
vanja je vedno v ospredju napred-
nega javnega življenja ameriške
Slovenije, pomagal oblikovati
njeno kulturno podobo ter s števil-
nimi gostovanji po slovenskih na-
selbinah v državah Ohio, Illinois,
Michigan, Wisconsin, Pennsvlva-
nija in tudi v Kanadi širil slovensko
glasbeno kulturo, da je živela tudi
tam in se ohranila do danes.
V letu 1966 se je uresničila
želja ,,Zarjanov", da so zborov
zlati jubilej slavili v Sloveniji in z
izletom po Jugoslaviji. Pevci
,,Zarje" so drugič gostovali v Slo-
veniji v letu 1972, spet pod
vodstvom Josephinc Turkman.
Zveza kulturnoprosvetnih orga-
nizacij Slovenije je podelila pevske-
mu zboru,,Zarja" najvišje odliko-
vanje na glasbenem področju pri
nas — Gallusovo plaketo, /a njego-
vo dolgoletno kulturnoumetniško
delovanje med ameriškimi Sloven-
ci. Posame/nim pevcem pa je Zve-
za podelila /late o/, bronaste Gal-
lusove značke.
Svoje poslanstvo je ,,Zarja" zve-
sto izpolnila in ponosna dočakala
svoj šestdesetletni jubilej. Iskreno
ji čestitamo in želimo še mnogo
plodnega kulturnega ustvarjanja v
ameriški Sloveniji!
Slovenski pevski zbor ./aija" se bo predstavil ptujskemu
občinstvu v ponedeljek, 19. julija 1976, ob 20. uri v Narodnem
domu v Ptuju.
Pritlikavost
o nizki rasti govorimo tedaj,
kadar telesna- višina zaostaja za
več kot 20 % starosti odgovarjajo-
če normalne vzrasti. Kadar pa
zaostanek v telesni višini znaša več
kot 40 % starosti odgovarjajoče
normalne velikosti,- govorimo o
pritlikavosti. Izmere primerjamo
po mednarodno veljavni tabeli o
normalnih telesnih višinah in teži.
Odrasle - moške s telesno višino
izpod 145 cm in ženske- izpod
135 cm običajno prištevamo med
ljudi pritlikave rasti.
Vzroki za nezadostno vzrast so
lahko zelo različni. ODVISNI SO
OD TREH SKUPINSKIH DEJAV-
NOSTI. 1.) Zadostno in pravo-
časno- dovajanje primerne hrane.
Zadostna resorpcija hrane (preha-
janje hranivih snovi iz črevesja v
transportni obtočni sistem), pra-
vilna porazdelitev hrane po telesu
in seveda predvsem pravilna splo-
šna notranja presnova celotnega
organizma. 2.) Normalna rastna
sposobnost posameznih, za rast
merodajnih telesnih tkiv in 3.)
Kohčinsko, kakovostno in pravo-
časno normalno nastajanje in
porazdelitev hormonov, ki usmer-
jajo telesno rast.
Samo po sebi razumljivo je, da
pri nezadostnem oziroma tudi
nepravilnem dovajanju hrane na-
staja zastoj v telesni-rasti. (Vojne
prilike, katastrofe večjega obsega,
bedni in nerazviti kraji i.p.d.)
V skupini nezdrave presnove, ki
je poleg dednega nagnenja naj-
pogostejši vzrok majhne rasti,-je
pravzaprav zastajanje pravilne rasti
eden izmed znakov nepravilne
prehrane, oziroma istočasno' pri-
sotnega osnovnega obolenja.
Poleg že omenjenih vzrokov
nezadostnega, nepravilnega ali ne-
pravočasnega dovajanja lurane je
pritlikave rasti lahko krivo še
bolezensko- stanje v črevesju (tudi
tu je možnih več različnih obo-
lenj). Dalje pomanjkanje vitami-
nov (npr. rahitis), različne priroje-
ne napake na srcu in končno
obolenje trebušne slinavke, slad-
korna bolezen, prirojene napake
na ledvicah, obolenje jeter in ne
nazadnje različna druga splošna
obolenja, ki zavirajo telesno-
rast. -. .
V skupini pomanjkljive, oziroma
motene sposobnosti ■ rasti mero-
dajnih tkiv naj omenimo le neka-
tere med njimi: konstitucionalno
dedno pogojeno nizko rast, zelo
značilno in svojevrstno skupino
prizadetosti rastnega hrustanca na
določenih delih telesa. Posebno
opazen mongolizem in motnje v
hormonalni funkciji žleze obščit-
nice (obgolšnice). Končno še
skupina hormonskih moterg tako
imenovanega možganskega pri-
veska; žleze nad le d Vič niče, sil-
nih žlez in žleze ščitnice (npr.
kretenizem).
Pri skupini dedno - konstitucio-
nalno motene rasti govorimo o
iztirjeni rastni potenci določenega
telesnega tkiva. Pri teh ni zavrta le
rast telesa -v višino, temveč so
vidne tudi značilne nepravilnosti
spolnih organov. Vsi kriteriji razvi-
tosti, kot so velikost, dozorevanje
kosti in puberteta, so zakasneli za
2-4 leta, vendar PRI TEJ
SKUPINI POSEBNO ZDRAVLJE-
NJE NI POTREBNO.	Sledi
nadaljevanje in konec
OCENA POLOŽAJA KULTURE V OBČINI PTUJ
Kultura ne more in ne sme biti
sama sebi namen in je ne moremo
niti ustvarjati niti ocenjevati brez
prisotnosti in izven vpliva delovne-
ga človeka, združenega dela ali
krajevne ^ skupnosti. Kultura je
veliko več kot včasih pojmujemo,
saj bogati osebnost slehernega
delovnega človeka, posredno
vpliva na dvig produktivnosti, na
medsebojne odnose, velikokrat je
ni mogoče materialno ovrednotiti,
ker so to dolgoročne naložbe, na
katere ne smemo pozabiti, čeprav
se rezultati ne pokažejo taJcoj.
Kakšno kulturo gojiti s sredstvi, ki
jih imamo na voljo - je bila
osnovna misel^ v razpravi na seji
komiteja občinske konference
ZKS Ptuj, ki se je sestal v sredo, 7.
julija 1976 skupaj s političnim
aktivom in kulturnimi delavci-
komunisti, zaposlenimi v posame-
znih zavodih in ustanovah, ki
neposredno delujejo na tem
pomembnem področju družbene
dejavnosti.
Letošnje aktivnosti v Tednu
Komunista, od 7. do 13.
novembra, bodo potekale na
temo: ČLOVEK, DELO, KULTU-
RA,^ zato je bila razprava o
položaju kulture v ptujski občini
se toliko pomembnejše srečanje,
ki sicer ni imeli namena odgovoriti
na vsa zastavljena vprašanja, ker bi
naj svoje povedali tudi sindikati,
mladina, združeno delo in občani
v krajevnih skupnostih, da bi
lahko na sklepni slovesnosti
KOMUNISTA že spregovorili tudi
o nekaterih konkretnih rešitvah in
smernicah za reševanje teh
problemov v naslednjih letih. Svoj
prispevek bosta brez dvoma dali
tudi javni tribuni o kulturi v
Majšperku in med delavci v TGA
„Boris Kidrič" v Kidričevem,
razgovori z udeleženci programa,
različne razstave in seveda lokalna
sredstva obveščanja, ki bodo
sproti poročala o programu in
izvedenih akcijah.
V uvodni besedi, ki jo je imel na
skupnem zasedanju Feliks Bagar,
predsednik izvršnega odbora ptuj-
ske kulturne skupnosti, je bilo
rečeno, da pozdravljamo odloči-
tev komiteja, da analizira in oceni
položaj kulture v občini in da bi
se naj ob novih smernicah in
vzpodbudah lotili nadaljnjega dela
na področju kulture, saj je naša
skupna naloga, da čirn bolj
uspešno in dosledno uresničujemo
politiko, ki jo je za področje
kulture sprejel X. kongres ZKJ.
Čimprej je potrebno ustanoviti
aktiv komunistov v kulturi, ki bi
povezoval vse člane Z K, ki se
poklicno ukvarjajo s kulturno in
informativno dejavnostjo, člane
Z K, ki delajo v organih kulturne
skupnosti in čl^e Z K, ki delajo v
prosvetnih društvih v krajevnih
skupnostih. V aktiv bi morali
povezati tudi člane Z K, ki delajo v
združenem delu in v krajevnih
skupnostih kot organizatorji kul-
turnega življenja.
V	ptujski občini predvidevamo,
je nadaljeval Feliks Bagar, da bi
pristopili k ustanavljanju temelj-
nih kulturnih skupnosti za varstvo
kulturne dediščine, za knjigo, za
film, gledališče in glasbo. Ob
novih volitvah delegacij bomo
predlagali tudi volitev posebnih
delegacij za kulturo in razisko-
valno dejavnost. Tudi sistemu
samoupravljanja v kulturnih zavo-
dih in vlogi, ki jo imajo v svetih
zavodov zunanji člani, bo potre-
bno posvetiti posebno pozornost.
V vseh TOZD in drugod bo
potrebno sprejeti okvirne progra-
me kulturnega razvoja in s
kulturno politiko, ki jo bodo
delavci oblikovali na svojih zborih,
opredeliti vsebinn flOti in sredstev
kulturnega razvoja delavcev in
širše družbene skupnosti, v kateri
se oblikujejo delavčeve kulturne
potrebe,
V	vsebinsko bogati in raznoliki
razpravi je za tem sodelovalo večje
število prisotnih članov komiteja
in komunistov-kultumih delavcev,
ki so opozorili na številne
nerešene probleme:
Zvone MASTEN, se je dotaknil
predvsem nalog Z K in ostalih
družbenopolitičnih organizacij na
področju samoupravne organizira-
nosti in jjodružbljanje kulture v
nas i občini, dela skupščine
kulturne skupnosti ter splošnih
delegacij in konferenc delegatov
za delegiranje delegatov v SIS za
kulturo, ki ne delujejo tako kot
smo si zastavili njihovo delo ob
izvolitvi delepcij. Tudi na
področju planiranja smo v tej
smeri veliko premalo storili, saj je
redko kje, razen investicjskih
programov, zajeto tudi vprašanje
nadaljnjega razvoja kulturnega
življenja delovnega č lovke in
občana. Opozoril je na to, da bi
morali predvsem komunisti v
kulturni skupnosti razmisliti tudi
o možnostih integracijskih pro-
cesov v kulturi.
Duša n KOŽAR je govori
predvsem o delu zveze kulturno-
prosvetnih organizacij v občini, v
katero je vključenih letos 34
društev, 28 pa jih aktivno deluje.
Janko BEZJAK,Je poudaril, da
v sindikatih tece akcija za
ustanovitev komisij za kulturno
življenje in da bi morali predvsem
v krajevnih skupnostih, kjer
delavec preživi ves svoj prosti čas,
storiti še več. Potrebno je narediti
prednostno listo in prisluhniti
delavcu kaj ga najbolj zanima s
področja kulturnih dejavnosti.
Franc PRIMC je govoril o delu
mladinskih organizacij, saj skoraj-
da ni društva, lyer se mladi ne bi
aktivno vključevali v delo.
Opozoril pa je predvsem na
k 'aliteto, ki jo velitokrat v taki
množičnosti zanemarjamo.
Milan KNEZEVIC je dejal, da
določenih pomanjkljivosti še
nismo uspeli odpraviti, vendar v
zadnjih letih je določen napredek.
Opozoril je na vprašanje naše
bogate zgodovinske preteklosti, ki
zahteva vključev^je precejšnjih
sredstev v različna arheološka
izkopavanja in podobno, pri
čemer bi nam morala pomagati
celotna slovenska skupnost, saj je
ta preteklost del nas vseh, ne samo
ptujske občine. Kulture ni moč
ločiti od sistema planiranja in ne
more ^ biti sama sebi namen,
temveč del vsakdanj^a življenja
delovnega človeka, občana . . .
V razpravi so sodelovali še:
Franc Tetičkovi^ Martin Berden,
Franc Klemeneic, Ludvik Turin,
Nataša Belšakova, Andrej Feko-
nja, dr. Štefka Cobljeva, Marija
Magdalenčeva in Franc Fideršek.
Vsak s svojega področja dela so
osvetlili nekatera bistvena vpraša-
iya, o katerih bodo na podlagi
sklepov seje komiteja lahko
razpravljali v sindikatih, v mladin-
skih organizacijah, v združenem
delu in v krajevnih skupnostih, da
bi lahko na ^lepni slovesnosti ob
tednu Komunista, že dobili
določene rezultate, je poudaril v
zaključni besedi seje komiteja
Dimče Stojče-vski, organizacijski
sekretar komiteja, ki je vodil sejo
v odsotnosti sekretarja Alojza
Gojčiča.
MARJAN ŠNEBERGER
Na zagrebškem Mirogoju je 28.
junija 1976 našel svoj zadnji dom
središki rojak, pesnik in pisatelj
Matej Šavora. Bil je žrtev težke
prometne nesreče pred njegovo
hišo na Pantorečaku v Zagrebu.
Pokojni Matej se je rodil 1901 v
Središču ob Dravi pridnim
kmečkim staršem. Globoko ču-
stvenost in umetniško intuicijo,
dar svoje tihe, načitane, za vzgojo
vnete matere sta ■ od pet sinov
lahko razvila samo najstarejši
Franc, ki je končal sUkarsko
akademijo na Dunaju in naš Matej.
Po osnovni šoli se je sam
izobraževal, čital noči in dneve,
mikalo ga je v svet in zaposlil je
kot trgovski potnik v Mariboru in
potem v Zagrebu. Tu je spoznal
hrvaške pisce-(-Tin Ujevič itd.),
ki so k^or naš Cankar v svojih
deUh razkrinkavali izkoriščevalsko-
gospodo. Spoznal je bedne,
brezposelne kmečke in mestne
proletarce. Zaprt je bil s
komunisti v prisilno taborišče v
Srbiji.
Po okupaciji so 1941 hitleijanci
iz Središča izgnali v Srbijo njegovo
mater, brata Vanča, predsednika
društva kmečkih fantov in deklet,
ki je tam umrl, brat Lojzek pa je
padel kot partizan v Suhi Krajini
Matej je ušel iz Z^eba ustašem
in se ilegalno prebil v Ljubljano,
kjer je izvrševal naloge rajonskega
sekretarja OF v Mostah. Po
kapitulaciji Italije (1943) je pred
belogardisti in Nemci iz Ljubljane
odšel k partizanom v Ljubljansko
in potem Levstikovo brigado in še
bil organizator veterinarske in-
tendance v 18. diviziji Leto
osvoboditve 1945 je doživel kot
terenski' delavec Kozjanskega
odreda.
Zadnja leta je preživel kot vojni
invalid in pisatelj v pokoju v
svojem Zagrebu. Tu je s pesniki
Ujevičem, Alfirevičem, Aličem
objavil pesmi v skupni zbirki:
„Koloplet" in bil član društva
delavcev-umetnikov. Knjigo hr-
vatske in slovenske- lirike »Razi-
grani ritmovi" mu je izdalo (1962)
časopisno- podjetje v Varaždinu.
Kot delaven član v prosvetnem
društvu »Slovenski dom" v
Zagrebu je organiziral književne
večere, sodeloval je tudi v
Beogradu, Nišu, v mladinskih
delovnili brigadah v Skopju,
Velesu in drugod. ,
Najvišji vzpon njegove umetne
ustvarjalnosti -je trilogija - trije
romani: Putevi života, Pobjednici i
poraženi i Sunce u maju. Ob
priliki mojega predavanja v
Slovenskem domu mi je Matej z
veseljem naznanil, da zagrebška
TV pripravlja ekranizacijo prvega
romana. Ljubljanski dnevnik pa je
objavil pred dvema letoma v
podlistkih drugi del »Zmagovalci
in poraženi", poln opisov taljenja
in borb slovenskih partizanov,
kako je pisatelj doživljal spopade z
Nemci in belogardisti, rane,
umiranje, umik pred smrtjo,
rešitev. Matej je razvrstil-resnične
dogodke po krajih Dolenjske,
kakor v vojnem filmu zažive pred
bralcem vaščani, partizani, njihovi
komandanti in komisarji. S
pronicljivim peresom je začrtal
značaje borcev, aktivistov pa tudi
vernih nasprotnikov - Jurčič in
Levstik jih ne bi znala bolje -
revolucije, ki je po neizprosni
dialektiki končna zmagovalka!
Naj živo pričevanje v Matijinih
romanih o revoluciji in borbi
vzbuja v čitalcih ponos in ljubezen
do naše domovine, ki je dala
neizmerne žrtve, da bi dediči
borbe požrtvovalni in srečno
gradili novo življenje!
Podobno kakor Stanko Vraz je
bil Središčan Matija Šavora
graditelj bratstva in solidarnosti
naših hrvatskih sosedov!
Čast in slav-a njegovemu
spominu!
Prof. Franc Veselko
12. nadaljevanje
PREDOLGO ODLAGAN ODHOD V ILEGALO
Dogovorili smo se, da bodo morebitni streli znak, tako za nas pri
prekopu žrtev, kot za stražarje na drugih mestih, da se umaknemo v
gozd, ki je bil takoj čez cesto. S tem bi morebitni nemški patrulji
pustili prosto pot do pogorišča, saj končno, mrtvim ne morejo ničesar
več narediti. Lahko bi jih sicer odpeljali in zakopali kje drugje, toda
po osvoboditvi bi jih prav gotovo našli.
Znova sem jim zabičevala, da mene in Tineta vzamejo s seboj, ko
se bodo vračali na Pohorje. Izrazila sem jim zadovoljstvo, da sem jih
našla, da imajo vsi brzostrelke, da so tako dobro oboroženi in tudi
dobro razpoloženi. Na ponovno prošnjo, da na vsak način pridejo v
Sreče, so odgovorili: ,,Saj bomo prišli, zato smo bili tudi poslani!"
Poslovili smo se s prisrčnim ,,na svidenje!" Bila sem zadovoljna, da
so prišli, da sem jih našla in se z njimi pogovorila in da bodo zvečer
prišli v Sreče in zavarovali tovariše iz vasi, ki bodo sodelovali pri
prekopu.
S kolesom sem se odpeljala nazaj v Medvece in ga vrnila. Takoj
sem morala naprej, da bi poskrbela še za brezov križ, ki bi ga
postavili na skupni grob žrtvam. Naročit sem ga šla kar k sosedu
Antonu Gajštu, pri katerem je nemška policija še nekaj dni prej imela
zasedo. Gajšt je bil po poklicu tesar in delaven človek. Okrog Srec me
ljudje niso poznali in tudi Gajšt ne. Najprej se je upiral temu, da bi
naredil brezov križ, bil je namreč mnenja, kar mi še danes rad pove,
saj se razumeva in je rekel: ,,Kakšnemu gospodarju služiš, takšen
moraš biti".
Morala sem mu pred očmi pomahati s pištolo in mu zagroziti, da
bo izgubil glavo, če bo kje izdal, da sem bila pri njem, preden je
spoznal, da je stvar resna. Obljubil je, da bo nalogo izpolnil in res,
brezov križ je bil že ob mraku prislonjen ob zid pogorišča. Poslala
sem tudi legalnega kurirja na Spodnjo Polskavo, kjer je živela Neža
Vivod, sestra Sagadinovih, s sporočilom, da bo v noči od četrtka na
petek prekop žrtev v Srečah in naj se udeležijo prekopa. Enako
sporočilo sem poslala sorodnikom v Zg. Jablane k Zafošnikovim,
Poidki Skrbi.ševi in še nekaterim prijateljem Sagadinovih. Ce se prav
spominjam, so se od vseh obveščenih prekopa udeležili le sorodniki iz
Spodnje Polskave.
Pred večerom prekopa sem se sama skrila za nekaj ur v bližini
pogorišča in budno opazovala okolje. Vse je bilo tiho in mirno. Slišati
je bilo le žvrgolenje ptic, posebno kosa in tudi kukavica se je že
oglašala, saj se obe navedeni vrsti ptic radi oglašata do večernega
mraka. Nešteto misli mi je rojilo po glavi v tej tišini prepevajoče
narave . . .
Skrbelo me jc, kako se nam bo posrečil prekop žrtev, saj smo
komaj 3 km oddaljeni od postojanke nemške von Treckove policije,
ki je bila v šoli v IVIakolah. Preko 60 dobro oboroženih policistov je
bilo vedno pripravljenih, da napadejo partizane. Ker je bil prekop
žrtev i/ključno moja iniciativa, sem se toliko bolj zavedala celotne
skrbi in odgovornosti prekopa, ki jc ležala na mojih ramenih.
Spomnila sem se tudi razgovora, ki sem ga nekaj tednov prej
imela z zdravnico Rožco in njenim možem Gojkom. Omenila sem
jima, da naj bi šla iz Srcc in se umaknila v ilegalo. To sem predlagala
zato, ker se mi je zdelo, da so Sreče zaradi stalnih in množičn-Hl
obiskov že preveč znan kraj, zato je lahko zanju nevaren. Predlagala
sem, da odideta na Pohorje ali kamorkoli, tudi v brigado, saj
zdravnikov povsod primanjkuje, povsod bi bila dobrodošla.
Zdravnica Rožca mi je odgovorila: ,,Saj to, kar nama ti
predlagaš, nama jc svetoval že tovariše Sergej (Kraigher), ko jc šel tod
v Haloze na sejo in se je s kurirjem oglasil pri nas". Nadaljevala je,
kako so sc o tem pogovarjali s tov. Kraigherjem, kako sta mu
obljubila, da bosta odšla v ilegalo in kako dan za dnem s tem
odlagata, ker vidita, kako sta potrebna tem ljudem, ki daleč naokrog
nimajo nobenega zdravnika, pa tudi denarja ne, da bi ga klicali na
dom. Potrebna je tudi partizanom, saj jih hodi zdravit na Pohorje, v
Haloze, na Ptujsko polje in še marsikam drugam. Potrebna jim je
tudi v prehodni bolnišnici. Pogrešali jih bodo kurirji, obveščevalci,
VDV-jevci, saj skoraj ni večera, da ne bi kdo od njih potrkal na okno,
dobil sporočilo, novico iz radia, za kar sta bila posebej zadolžena
Gojko in I.avicky, ni bilo noči, da se v tej hiši ne bi ustavili partizani.
Spomnila sem se besed Gojka: ,,Kar ne moremo sc odločiti, izbrati
dneva, da zapustimo Sreče in gremo v partizane, ko vidimo, da smo
tu vsak dan bolj potrebni".
..Potrebni, potrebni, sedaj še lisicam in psom . . ." sem vzdihnila
z žgočo bolečino v prsih. Ni in ni mi šel izpred oči oskrunjen grob,
vedno so se mi misli vračale na tisti strahoten prizor. Delo izdajalca in
zločinccv jc bilo tako temeljito opravljeno, da si nihče ni upal v
bližino Srec, niti domačini ne, da bi bili žrtve pošteno zasuli z zemljo.
NOČNI PREKOP
Komaj sc jc znočilo, žc pridejo s šturmovkami in lopatami
tovariši iz Mcdvec. Ce se prav spominjam, so bili: Metod Skamlič,
Vinko Dolenc, I udvik 1 ampret, Karel Vrečko, Jaka Sagadin in
Arnuš. Morda jih je bilo še več, naj mi oprostijo, da jih ne imenujem.
Od takrat je minilo že 31 let, spomin mi peša in morda se nisem vseh
spomnila. V njihovi sredi sem zagledala tudi sina Zvonka, z ilegalnim
imenom Tine. Bil jc slab in le počasi se je premikal. Kar hudo mi je
bilo, ko sem ga zagledala. Vprašam ga, zakaj ni raje ostal v
Medvccah. l.e odkimal je in rekel, da bo že šlo. Vprašala sem ga tudi
za nasvet, kje naj pokopljemo žrtve. Svetoval je, da bi jih naj
pokopali na vrtu, pod košato krošnjo jablane.
Medtem so tovariši iz Medvec že napravili načrt za izkop zemlje,
se razporedili in začeli z delom. Kopali so grob za štiri rakve v širino.
Prikazalo se je še nekaj kurirjev iz bližnjih TV postaj in dva
obveščevalca. Dva kurirja in en obveščevalec gredo na stražo na
križišče proti Savinjskemu. Druga dva kurirja, obveščevalec in
domačin iz Medvec, ki je poznal pot, so šli v Glivno pri Lešju k Sketu
po rakve. En kurir pa je ostal pri tovariših, ki so kopali grob.
Dalje prihodnjič
6. stran
TEDNIK - četrtek, 15. julija 1976
Več občudovalcev mojih dopisov; ki so v bistvu knUkantskO'
nastrojeiii, mi je reklo, da se naj v svojih dopisili bolj specializiram, ne v
smislu ■ špecanja, pač pa v smislu specialne obravnave špeeijalnih
problematik. Ker je to Imtikantstvo vsebovalo konkretni predlog, kako
boljše delati, je. s tem preskočilo v novo kvaliteto, to se pravi, daje iz
moke postal kruh, aU bolj učeno povedano, iz laitizerstva je nastala
konstruktivna kritika... AU nisem pravi štosar,- ko že znam tako
filozofijo rabutati s tujili zelnikov? Kritiko sem torej upošteval in
začenjam špecializirano problematiko obravnavati takole?
MOJA MAMA JE DELAVKA V SS
Vas je frapiralo? - mene tudi, ko sem nekaj podobnega prebral v
odločbi, s katero so ji domerili letni dopust. Solze sramu in gneva so mi
stopile v oči, ko sem to prebral. In ko se je mama vrnila domov, sem ji
Eovedal, da s takimi zločinci nočem živeti v družinski -skupnosti in da
om odšel na deželo k sorodnikom, ki so poštenjaki.
Tudi mama sama je bila trapirana. Končno sva le stvar razčistila in
mama mi je nazorno pojasnila, da tisti SS nikakor ne pomeni zločinske'
organizacije, ki je med drugo svetovno vojno hotela strahovati celi svet in
še pol Slovenije povrhu, pač pa pomeni Usta kratica skupne službe. Torej
moja mama je delavka v delovm skupnsoti skupnih služb in ne v SS, kot
je to iz zločinske' malomarnosti ali pa škodljive štednje s prostorom
zapisal nek birokratski uradniček, neopredeljenega spola.
Potem sva ■ z mamo, ki pri vsem tem ni bUa nič kriva, skupno
ugotovila, da ta zločinski SS uporabljajo tudi za samoupravno skupnost,
pa celo za sindikalni svet. Kaki Prlek bi verjetno rekel: „Ja,.ludi, ka ste
čisto-nori?" Resnično, tudi jaz, iz dna svoje užaljene pionirske duše,
najodločneje obosjam vsakega in vse, ki iz malomarnosti aU komoditete
uporabljajo kratico zločinskega SS za samoupravne skupnosti in za druge
socialistične službe! Administratorji in spisovatelji konceptov, sedeči na
šefovskih sedalih, potrudite se in pišite s celo besedo, če niste resnični
simpatizerji SS!
Ce pa že ne morete brez kratic, potem predlagam, da uporabite
takole: Sx 2 (za skupne službe) in S X 2 (za samoupravne skupnosti);
Tem potom prosim' tudi patentni urad, da moj izum zaščiti, saj 'nam
lahko odpira še mnoge nove, neslutene dimenzije razvoja sistema kratic.
To je torej ena specialnost, sedaj pa druga:
SPREJ „OBADO-HIN-EKS"
Kljub uspešni razjasnitvi nesporazuma z mamo glasom tiste
zloglasne' kratice, sem vseeno šel na deželo za nekaj dni pomagati pri
spravilu zaostale košnje, ker delovrdli rok primanjkuje. Tam so me na
travniku tako strahovito napadali obadi, ki so prave krvosese živali.
Bratranec mi je pripovedoval, kar je slišal od starili ljudi, da včasih obadi
niso tako napadaU ljudi, kot danes, temveč so napadali živino. Toda, pri
nas na travmku ni bilo živine (vprežne mislim), temveč traktor. Ta pa ne
premore krvi za obade, zato so napadali nas in nam srkali dragoceno
tekočino.
Z bratrancem sva-jim dala vetra. Nekaj časa sva jili mečkala, potem
sva jih pa začela spreminjati v mini avione. Takole takemu velikemu
obadu zatakneš počez v zadek travno bilko, pa ti odbrni kot kaki težki
mini bombarder. Morda bo kaki obadoljub rekel, da ne bi smela tako
mučiti živalic, temveč bi jili morala „z ubojem na mah" za vedno
odrešiti žeje po človekovi in drugi krvi.
Duijsc ui uuu, aa oi raje nasi super KemlKl izumiu KaKl super sprej, s
katerim bi se lahko vsak sušilec sena, pa tudi drugi občan, ki v poletnih
mesecih izpostavlja svoje telo soncu, lepo posprejal in vsak obad, ki bi
sedel na njegovo kožo, bi bU na mestu liin. Zato tudi predlagam, da bi se
naj taki sprej imenoval „obadohineks". Tisti -..eks" na koncu bi naj
pomenil, da bi obad potem, ko bi bil liin, padel vstian ali v eks. ■
Ker sem že pri spreju, naj še zapišem, da sem slišal, da se sosedova
punca tudi spreja, da bi moškim bolj dišala. Moj dedek, ki je velik
ljubitelj narave, pa tudi geslo -današnjice je ,,nazaj k naravi", pravi, da
zdrav duh po zdravem telesu je še vedno boljši kot kaki smrad po spreju.
Ta zdrav duh misli -dedek po zdravem duhu potnega podpazdja ali
mednožja. Torej, nazaj k naravi! Toda to je že druga špecijdizacija, o
kateri pa več prihodnjič. Tako vam sporoča in vas pozdravlja, vaš tokrat
bolj dolgi posebni dopisnik!
VLAK BRATSTVA IN
KNOTNOSTI
Kakor več let, je tudi letos skozi
naš kraj peljal vlak bratstva in
enotnosti. V njem je bilo veliko
Srbov, ki so med NOB sprejeli
izgnance, ki so jih fašisti odgnali v
Srbijo.
Vlak se sicer v Poljčanah ni
ustavil, vendar ga je množica z na-
vdušenjem in zastavicami
pozdravila. Ustavil se je v Prager-
skem, kjer je izstopilo 20 Srbov.
Od tega jih je večina prišla v naš
kraj. V šoli smo jim pripravili
bogato razstavo. Brate iz Srbije
smo pogostili v šoli. Spomin na
tiste hude čase obujamo vsaki dve
leti. Okupator je mislil, da bo srb-
ski narod sprejel naše izgnance z
nevoljo. Toda bilo je ravno obrat-
no.
Želim, da bomo vlak bratstva in
enotnosti čez nekaj let zopet z
zadovoljstvom sprejeli kot letos.
Srečko Pirš,
7/b, 0§ Poljčane
CVETLIČNI DAN V PTUJU
Rdeči križ je v soboto priredil
cvetlični dan. Tudi naša šola je so-
delovala v tej akciji. Cvetice, ki
smo jih prinesli v šolo, smo potem
poklanjali ljudem za prostovoljne
prispevke.
V akciji so sodelovali peti in šesti
razredi. Med njimi sem bila tudi
jaz. Tovarišica Korparjeva nas je
ob sedmih sprejela v šoli, kjer nam
je razdelila cvetje. S sošolko Vesno
sva skupaj nabirali prostovoljne
prispevke. Nekateri so naju odpo-
slali, večina pa je naju sprejela z
dobrim srcem. Po opravljenem de-
lu sva se vrnili v šolo, kjer smo ma-
licali. Ko smo še pospravili razred,
smo vse kanglice odnesli na kovin-
ski center, kjer so denar prešteli.
Zbrani denar dobijo predvsem
ljudje, ki jih je zajela poplava, po-
žar ali potres. Namenjen je tudi ti-
stim, ki nimajo tako dobrih življe-
njskih pogojev kot mi.
Nikoli ne vemo, kakšen jutri bo-
mo tudi mi preživeli. Zato poma-
gajmo, da ne bomo v nesreči ostali
osamljeni.
Jelka Flegar,
5/b, 0§ „Franc Osojnik,"
Ptuj
MOJ PRVI JAVNI NASTOP
Ko sem bila še majhna, sem si
vedno želela, da bi nastopala v
zboru ali samostojno.
Bila je januarska nedela. K nam
je prišel vaški referent za kulturo
in prosveto. Otroci smo ga
začudeno gledali in biU radovedni,
kaj bo povedal. Obrnil se je k
meni, me nakaj časa gledal, nato
pa rekel: „Tinka, ali bi hotela
našim mamicam za njihov praznik
kaj povedati? " Ne da bi pomislila,
sem odgovorila: „Rada!" Izročil
mi je list papirja, na katerem je
bila napisana Kajuhova pesem z
naslovom „Pismo materi". Ko sem
jo prebrala, me je vprašal: „ \li ti
je pesmica všeč? " ,,Da, všeč mi
je," sem odvrnila in hitro spravila
Ust v žep, boječ se, da si ne bi
premislil.'
„Do kdaj se ■ jo moram
naučiti?" sem vprašala. „Do
osmega marca," je odgovoril in že
liitel po nadaljnjih opravkih.
Naposled je prišel praznik-žena.
Zvečer so se v vaški dvorani zbrali
^udje. K,o so bili vsi povabljenci
zbrani, je stopil na oder
predsednik kulturno-prosvetnega
društva, pozdravil žene in matere,
jim vošč il k prazniku in napovedaJ
kulturni program.
Moja točka je bila tretja po
vrsti.-Ko sem stopila na oder, sem
začutila neko tesnobo, pa sem se
takoj spomnila napotkov, katere
mi je pred nastopom dala mama.
Začela sem deklamirati. Moje oči
so v množici iskale mamo. Sele ko
sem se priklonila, sem jo ugledala.
Stala je za zaveso,- da bi mi
pomagala, če bi se mi kje
zataknilo. To je bil moj prvi javni
nastop, ki mi je ulil pogum, da
sem pozneje še večkrat nastopala.
Martina Prelog
5. b OS Goriš niča
SPOTI V MAKEDONIJO
V	soboto nas je odšlo pet učen-
cev naše šole v Makedonijo na
pohod bratstva in enotnosti. Iz
Poljčan smo se najprej pripeljali v
Slov. Bistrico, kjer smo se spoznali
s pionirji iz Oplotnice. Skupaj z
njimi smo nato krenili v Maribor.
Tam smo prestopili na vlak ter se z
njimi odpeljali proti Makedoniji.
V	nedeljo zjutraj smo prispeli v
Skopje. Čakali so nas pionirji iz
Skopja. Tukaj smo se Slovenci
ločili drug od drugega. Odšli smo
na domove s temi pionirji.
Spoznali smo njihove starše. Ob
16. uri pa smo morali oditi s
pionirji — domačini pred njihovo
šolo. Tam je bil formiran odred.
Nato smo lahko odšli s prijatelji
domov. Drugo jutro pa smo kreni-
li v Ohrid. Pred šolo smo se z
novimi prijatelji poslovili, čeprav
težko.
Z avtobusom smo se pripeljali
do mesta Štip, kjer smo pri
domačinih zopet prespali. Vendar
naslednje jutro smo morali kreniti
dalje, čeprav je bil dan v Stipu zelo
kratek. Na poti smo obiskali tudi
razna druga mala mesta. Ko smo
prišli po dolgi vožnji v Ohrid, so
nam razdelili postelje, kjer smo
naslednje dni prespali. Drugo jutro
smo odšli v center Ohrida in si tam
ogledali razne zgodovinske zna-
menitosti. Iz Ohrida smo se zopet
vozili v razne druge kraje.
Zadnjo noč smo pred domom
prižgali velik kres, ob njem pa smo
imeli nekaj minutni program
pionirjev iz vseh republik SFR Ju-
goslavije.
Tako nam je kmalu minilo teh
nekaj dni v lepi Makedoniji. S
prijatelji smo se morali zopet
posloviti, čeprav bi radi ostali dalj
časa z njimi.
Med nami se je v tem času splet-
lo bratstvo in prijateljstvo, ki se ne
bo nikoli razdrlo. S pionirji iz
bratskih republik si dopisujemo in
obujamo spomine. Laura Straus,
6/a, 0§ Poljčane
POZOR!
DES TOZD Elektro Ptuj
obvešča prebivalce naselja
Spuhlja, da je novozgra-
jena jambor^a transfor-
matorska postaja v Spuhlji
POD NAPETOSTJO.
Plezanje po jamboiju in
približanje delom, ki so
pod napetos^o je
SMRTNO NEVARNO.
Mladinska poletna šola v Tacnu
Peta mladinska- poletna politič-
na šola je bila od 29. junija do 3.
julija 1976 v prostorih republi-
škega šolskega centra za notranje
zadeve. Začel jo je predsednik
republiške konference ZSMS
Ljubo Jasnič, uvodoma je
pozdravil vse udeležence, posebej
pa še naše zamejce, tovariše s
Koroške in iz Julijske-Krajine.
Mladi na MPPŠ smo se politično
izobraževali v osmih skupin ali: V
prvi skupini so bili predsedniki
OK ZSMS in MS ZSMS. Drugo
skupino so sestavljali mladi za
družbenoekonomske- odnose;-vo-
dil jo je Stane Zupančič,
predsednik konference mladili
delavcev pri RK ZSMS. Boris
Bavdek, predsednik komisije za
idejnopohtično delo pri predsed-
stvu republiške konference ZSMS,
je vodil skupino za idejnopohtič-
no delo in kulturo. Četrto
skupino, mlade iz krajevnih
skupnosti - je vodil predsednik
konference mladili iz krajevnili
skupnosti - pri predsedstvu RK
ZSMS, Metod Zalar. Predsednik
konference mladili v izobraže-
vanju, Robi Kovšca, je. bil vodja
. skupine za vzgojo in izobraže-
vanje. Skupino za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito
sta -vodila Ludvik Pilo, predsednik
komisije- za LO in DS ter Lado
Goričan, sekretar komisije. Sedmo
skupino so sestavljali informatoiji.
Njihov vodja je bil Andrej Pengov,
vodja Centra za obveščanje in
propagando pri predsedstvu RK
ZSMS. Zadnjo, osmo skupino, so
sestavljali mladi iz družbenih
organizacij in društev. Vodila pa
jih je Tatjana Samec, članica KO
DOPPRKZSMS.
Namen šole je bil izrazito
kadrovski,- saj - sodi šola med
priprave na jesenske- volitve
organov ZSMS. „Naloge udeležen-
cev", je dejal Ljubo Jasnič, „so
predvsem akcijski- dogovori in
odgovornost do sredin, ki so jih
delegirale na MPPS 76",
Iz ptujske- občinsnke konfe-
rence so - se ■ MPPŠ udeležile:
Dragica Voda v skupini za
predsednike. Vida Lačen v skupini
za idejnopolitično delo in kulturo,
Zdenka Vogrinec v skupini za
vzgojo in izobraževanje in Nada
Topolovec v skupini za inoforma-
torje.
Predavanja, plenarna zasedanja
in javne tribune so vodili priznani
družbenopolitični delavci iz naše
republike. Na javnih tnbunah smo
spregovorili o aktualni idejno-
politični in ekonomski situaciji v
SFRJ, o idej nepolitičnih vidikih
drružbenega planiranja in osnutku
zakona o združenem delu, ter o
neuvrščenosti ■ kot svetovnem
gibanju. Plenarna zasedanja so
obravnavala naslednja podiočja:
-	oceno svobodne menjave dela
po sprejemu nove ustave,
-	aktualne naloge pri nadalj-
njem utrjevanju družbene samo-
zaščite,
-	aktualne naloge pri uresni-
čevanju kadrovske poUtike.
Predavanja so • prav tako
zavzemala aktualna področja.
Udeleženci MPPŠ 76 smo
zapisali' tudi dva pomembna
dokumenta: stališča udeležencev
MPPŠ do omejevanja vpisa
mladine na srednje, višje in visoke
šole in protestno izjavo. Mladi
zbrani na MPPŠ smo bili globoko
ogorčeni in nezadovoljni spri-čo
dejstva, da gledamo na omejevanja
vpisa nekritično in opravljamo
proti temu zgolj prakticistič-ne
drobne administrativne ukrepe.
Naše nezadovoljstvo pa je bilo
tem večje ob dogovoru avstrijskih
parlamentarnih strank in predlogu
avstrijske- vlade, naj parlament
sprejme zakon o preštevanju
manjšin in o pravnem položaju
narodnostnih manjšin.
Poslali smo tudi pozdravno
pismo predsedniku republike
tovarišu TITU in brzojavko
brigadirjem, ki so na najrazličnej-
ših delovnih akcijah širom po
Sloveniji.
Pomemben je tudi dogovor
udeležencev MPPŠ o širjenju
naročniške mreie revije „Mladi-
na". Zapisali' smo: „Zavedati se
moramo, da je revija namenjena
vsem članom ZSMS kot informa-
tivno politično glasilo', ki naj bi
seznanjalo vse inlade z delom,
sklepi in načrti ZSMS, in bi bila
zato dolžnost vsakega, da ima to
glasilo- naročeno. Le dobro
mformiran mladinec bo lahko
uspešno deloval v svoji družbeno-
politični organizaciji. Mladinka,
mladinec! Ce svoje dolžnosti -do
revije „Mladina" še nisi opravil
izpolni naročilnico .,
Poslovili smo se z željo, da bi v
jeseni, ko bomo pregledovali delo
m uspehe prvega pokongresnega
obdobja, zabeležili „presežek" na
vseh-področjih.
NADA TOPOLOVEC
tednik - četrtek, 15. julija 1976
7. stran
Zaenkrat le 430metrov
moderniziranega cestišča
Na ^adbišču regionalne ceste
pod Ptujsko goro, kjer opravlja
dela cestno pod|etje Maribor, smo
od vodje gradbišča, tov. Podlesni-
ka zvedeli,^ da so zemeljska dela v
glavnem ze končana. Dela so
potekala na plazovitem terenu s
številnimi izviri, zato so morali
vstavljati drenažne propuste in
^aditi posebne podporne zidove.
Ce dela sedaj ne bi strokovno in
temeljito opravili, bi lahko prišlo
kasneje do poškodb cestišča in bi
popravila povzročila še mnogo
večje stroške.
Računajo, da bodo dela
končali do 15. avgusta in
asfaltirali 430 metrov urejenega
cestišča. S tem bo letošnja etapa
del na tej cesti končana i_n bo do
vrha Ptujske gore ostalo še nekaj
desetin metrov makadamskega
cestišča.
Letos bo modernizirano cestišče samo do ovinka pod vrhom
Ptujske gore.	Besedilo in slika: B. Vodušek
Slovenska
Bistrica
Rezultati poslovanja v bistriški Steklarni
niso uresničili pričakovanj
Na pobudo OK /KS Slov. Bi-
strica so pred neda\ iiim pričeli ure-
sničevati novo in prav gotovo /elo
uspešno prakso. Seje komiteja skli-
cujejo v sredinah, kjer delujejo os-
novne organizacije /K. 1 na pr\iti
takšnih sej je bila v petek, julija
1976 v ro/l) Steklarna Slov. Bi-
strica. Najpomembnejša točka tega
dnevnega reda je bila ocenitev go-
spodarskih in političnih ra/mer v
TOZD.
V oceni gospodarskih in politič-
nih ra/mer v TO/I) Steklarna, ki je
dal direktor TO/l), I/tok Vreš, je
bilo mogoče ra/brati, tla so /e s za-
četku letošnjega leta startali / obi-
lico ta/av, predvsem pa s skromni-
mi finančnimi re/ultati. Med težave
so prištevali tudi poi/kusno obrato-
vanje novih proi/vodnih /moglji-
vosti, kar je pov/ročalo večjo po-
rabo surovin, električne energije in
drugega materiala, /aposlili pa so
tudi večje število nekvalificirane
delovne sile, katera se je priučeva-
la. to pa je pomenilo tudi večji od-
padek.
V	obdobju januar — april 1976
so tako v bistriški Steklarni dosegli
povečanje celotnega dohodka /a 4
odstotke, ob tem pa so /a 6 odstot-
kov povečali porabljena sred-
stva. Dohodek je ostal letos
enak kot v letu 1975. Osebni doho-
dek je porastel /a 4 odstotke med-
lem ko je ostanek dohodka bil enak
ničli. Neto osebni dohodek na /a-
poslenega je letos večji /a 14
odsit)tkov in /naša poprečje 3,053
dinarjev.
V	TO/I) bistriške Steklarne
uspešno delujejo na samouprav-
nem področju in v delegatskem si-
stemu. Delo temeljne delegacije po-
teka načrtno, pomanjkljivo pa je
informiranje članov delovne skup-
iiosti o dogajanjih v skupščini, kar
velja /a splošno delegacijo, katero
sestavljata skupno TO/D Granit in
Steklarna, s katerimi tvorijo kon-
ferenco delegacij. Ugodnejše so
(Kcne delovanja v odnosu do samo-
uprav nih spora/umevanj in druž-
benega dogovarjanja TO/D, ka-
tera je doslej pristopila k vsem po-
membnejšim spora/umom in do-
govorom.
I eiošnji, realneje postavljeni
proi/vodni plan v kolektivu uspeš-
no uresničujejo, bodo pa tudi v pri-
hodnje mnoge težave, od finančnih
do kadrovskih.
C lani komiteja OK /KS so skup-
no s komunisti lO/D Steklarna in
/ drugitni predstavniki organizacij
in vodstva kolektiva Steklarna raz-
pravljali o trenutni situaciji in ob
/aključku sprejeli tudi konkretne
sklepe /a nadaljnje delo v kolekti-
vu. Besedilo in slika Viktor Horvat
Skupna seja komiteja OK ZKS in komunistov ter vodilnih
delavcev TOZD Steklarna v prostoru bistriškega kdektiva.
Dvaindvajseto zasedanje skupščine občine Ptuj
SOGLASJE K VELIKEMU DELU IN NALOGAM
v dvorani narodnega doma v
Ptuju so se v petek, 9. julija 1976,
zbrali na skupnem zasedanju vsi
trije zbori skupščine občine Ptuj.
Glede na sedanji letni čas je bila
udeležba še kar zadovoljiva, po-
prečno 80 odstotna.
Na skupnem zasedanju so de-
legati poslušali uvodni referat, ki
ga je imela ložica Carmanova, čla-
nica izvršnega sveta SO Ptuj. V
njem je obrazložila potek priprav
in razprave, pripombe, predloge in
stališča glede dogovora o temeljih
družbenega plana SRS, o osnutku
družbenega plana razvoja Slovenije
za obdobje 1976—1980, predlog
dogovora o temeljih družbenega
plana občine Ptuj in osnutek dru-
žbenega plana razvoja občine Ptuj
za obdobje do leta 1980. Pri tem je
poudarila, da javna razprava ni da-
la bistvenih pripomb k osnutku pla-
na, kar dokazuje, da so že v pripra-
vah kar najbolj usklajeni interesi
posameznih področij.
Franc Klemenčič, podpredsednih
operativnega štaba pri OK SZDL
Ptuj, je delegatom poročal o pote-
ku javne razprave. Pohvalil je de-
lovne organizacije in skupnosti, ki
so vse, razen dveh, pravočasno po-
slale poročila o poteku javne raz-
prave, žal pa ni bilo časa, da bi se
bili bolj poglabljali tudi v vsebino.
Zbore je seznanil tudi s podatki.
koliko delavcev je podpisalo ali za-
vrnilo posamezne samoupravne
sporazume o združevanju sredstev
za financiranje gospodarsko po-
membnih dejavnosti na območju
republike, regije in občine.
Po skupnem zasedanju so zbori
nadaljevali razpravo na ločenih se-
jah. Bistvenih pripomb k
dokumentom, o katerih so posluša-
li uvodne obrazložitve na skupnem
zasedanju, ni bilo. Osnutek druž-
benega plana razvoja Slovenije so
sprejeli skupno z mnenji, stališči in
ugotovitvami sveta skupnosti po-
dravskih občin. Družbeno-politični
zbor se je tudi kritično izrekel o
vseh tistih delovnih organizacijah,
ki niso podpisale nekaterih repub-
liških in regionalnih samoupravnih
sporazumov. Delegati soočenih, da
tako zavračanje pomeni rušenje
koncepta planiranja, prioritet in
usmeritve bodočega razvoja.
Predlog dogovora in osnutek
družbenega plana razvoja občine
Ptuj so vsi trije zbori sprejeli skup-
no z dopolnitvami in s pooblasti-
lom izvršnega sveta, da na podlagi
dopolnitev in pripomb sestavi pred-
log družbenega plana razvoja obči-
ne Ptuj. Dclegacija krajevne skup-
nosti Rogoznica je k temu imela še
nekaj konkretnih pripomb glede
večje skrbi za varovanje kmetijskih
zemljišč pri gradnji stanovanj in
komunalnih objektov, potrebo po
gradnuji objektov družbenega po-
mena v novih naseljih in ukrepe za
zavarovanje opuščenih gramoznic.
FF. MG, NP
Akcija solidarnosti
27. junija je pričela z delom zvezna mladinska delovna akcija
, Posočje 76". V njej bo do 19. septembra sodelovalo blizu tisoč
mladincev iz vse Jugoslavije. Akcija ,T'osočje 76" je akcija solidarnosti, v
kateri bodo mladi Jugoslavije prispevali svoj delež, da se čimprej
odstranijo posledice potresa.
Od 18 brigad, kolikor jih bo v akciji sodelovalo, bo kar enajst
specializiranih. Sestav]yali jih bodo pretežno kvalificirani gradbinci, ki
bodo obnavljali hiše in gradili ceste. Tudi iz ptujske občine bo v eni od
speciahziranih brigad sodelovalo 8 gradbincev in elektnkar. V akcijo se
bodo vključili od 8. do 29. avgusta.
Z avtomobilom pod vlak in v smrt
v nedeljo, 11. junija 1976, ob 9,30 .se je zgodila na nezavarovanem
železmškem prelazu v Zamušanih huda nesreča. Po lokalni cesti iz
Zamušanov proti Gorišnici se je peljal 28 letni Maks MAR, iz Zamušanov
74 a, z njim je bil v avtomobilu 5-letni sin Borut.
Na nezavarovanem železmškem prelazu se ni prepričal, če je pot
prosta, z avtomobilom je zapejal na tirnice v trenutku, ko je iz Ptuja
pripeljal motorni potniški vla.c. Zaradi kratke razdalje strojevodja ni
mogel zavreti. Motorni vlak j > treščil v avtoniobil in ga razpolovil.
Voznik je bil takoj mrtev, ot ''ka pa so hudo ranjenega odpeljali v
ptujsko bolnišnico, kjer je v intenzivni negi in že na poti okrevanja.
Ta huda nesreča je znova cpozonlo vsem voznikom na skrajno
previdnost pri prečkanju nezavarovanili železniškili prelazov.	ff
5. julija 1976 seje ob 18. uri v naseljenem kraju v Juršincili pripetila
hžja prometna nezgoda, zaradi vožnje po levi strani. V nesreči se je Jože
Gomilšek, iz Juršincev, voznik neregistriranega motornega kolesa, lažje
telesno' poškodoval. Vozil je tudi brez vozniškega izpita in pod vplivom
alkohola; drugi udeleženec je bil Fran Gril iz Ptuja, voznik osebnega
avtomobila. Nastala je materialna škoda 6.390 dinarjev
Nesrečo^ ki se je pripetila 7. julija ob 17.20 na Zagrebški cesti pri
hišni številki 105 v Ptuju, je.povzročila neprimerna liitrost; prišlo je do
trčenja med osebnima voziloma, ki sta ju vozila Alojz Cafutain Radivoj
Hriberšek.
Vzrok nereče, 8. juUja ob 19.25 na UUci na postajo (Hajdina), je bila
neprimerna hitrost -in izsiljevanje prednosti.- V nesreči ni bilo
poškodovancev, nastala pa je materialna škoda 20.000 dinarjev.
Udeleženca: Peter Kumfic, voznik osebnega avtomobila in Ivana
Vesenjak,'kolesarka.	___
Neprimerno vključevanje iz poljske-ceste -in izsiljevanje prednosti, je
vzrok za nesrečo, ki se je pripetila 11. julija ob 18.30 na Rogaški cesti.
Trčili sta vozili, ki sta ju vozila Valent Mikec in Majda Unuk oba iz Ptuja.
Mg
PRAZNIČNO V m JU
Boris Cižmek-Bor govori uddežencem proslave na Tinju.
Besedilo in slika: V. Horvat
V okviru praznovanja Dneva
borca v občini Slovenska-Bistrica
je bila letos osrednja svečanost v
partizanski ■ vasici- Tinje na
bistriškem Pohoiju. Na proslavi se
je zbralo čez 2000 občanov,
polovica od njih je prišla kar peš,
delno iz Oplotnice, predvsem pa iz
Slov. Bistrice. Občinska- telesno--
kultuma skupnost -je namreč
organizirala množično Trim hojo
na Tinje. Vsak udeleženec pohoda
je prejel značko in nalepko Trim.
Organizacijsko- plat proslave so
nosilir občinski-konferenci SZDL
in ZSMS skupno z drugimi
družbeno-pohtičnimi organizaci-
jami v občini, krajevne organi-
zacije na Tinju, uspešno pa so
sodelovali tudi vojaki garnizije
JLA iz Slov. Bistrice. Slavnostni
govormk je bil znani borec NOV,
eden prvili pohorskih partizanov,
Boris Čižmek-Bor, ki je orisal
bogato zgodovino narodno-osvo*
bodilnega boja na Pohoiju in v
drugih predeliii severovzhodne
Slovenije.
Med prvim! podpsniki družbene-
ga dogovora o samozaščiti
Te dni poteka na območju obči-
ne Slov. Bistrica uspela akcija pod-
pisovanja družbenega dogovora o
družbeni samozaščiti. Podpis tega
dogovora je pomemben korak v
smeri i/boljšanja in uspešnejšega
zagotavljanja večjega varstva dru-
žbenega premoženja, osebne last-
nine in osebne varnosti, pa tudi
družbenega sistema, ki ga gradimo
in v njem aktivno ustvarjamo sa-
moupravni razvoj.
Doslej je v bistriški občini pod-
pisalo ta dogovor že nad 100 pred-
stavnikov delovnih, družbeno po-
litičnih in družbenih organizacij ter
krajevnih skupnosti. Podpisovanje
tega akta je med prvimi v maribor-
ski regiji, pa tudi na območju Slo-
venije.	V. H.
Kritično v štipendijskem skladu
v ptujski občini je trenutno
okrog 1600 štipendistov, od tega jih
največ prejema štipendije iz zdru-
ženih sredstev. V skladu za
štipendije odvajajo delovne organi-
zacije in skupnosti pol odstotka od
osebnih dohodkov, kar ne zadostu-
je potrebam na območju ptujske
občine, priliva iz solidarnosti pa ni.
Zaradi tega .so lahko štipendije za
mesec maj izplačali le študentom,
na seji komisije, ki je bila v petek,
9. julija 1976, pa so sklenili, da
bodo sedaj izplačali štipendije za
maj tudi učencem in dijakom.
Ce bi hoteli izplačati štipendije
vsem, ki jih prejemajo iz združenih
sredstev, bi skupno za maj in junij
potrebovali 1,739.(K)0 dinarjev, v
skladu pa je na razpolago le nekaj
nad I milijon, manjka pa jim
651.462 dinarjev, zato štipendij za
junij še ne bodo mogli izplačati.
Komisija je na seji sklenila predla-
gati izvršnemu svetu skupščine ob-
čine Ptuj, da razpravlja o žgoči
problematiki na tem področju in
poskuša najti primerne rešitve. O
tem je izvršni svet SO Ptuj tudi raz-
pravljal na seji, ki je bila v ponede-
ljek.
Na seji je komisija za štipendi-
ranje tudi sklenila, da bo ponovno
seznanila s problematiko odgovor-
ne republiške organe in jim
prikazala nevzdržen položaj na
področju štipendiranja učencev in
študentov na odmočju ptujske
občine.
Med sklepi seje je bil tudi dogo-
vor, da bodo pregledali učne uspe-
he štipendistov. Vsem tistim, ki
razreda niso izdelali bodo v prihod-
njem šolskem letu štipendijo uki-
nili. V času počintic bodo znižali
štipendije in to: vsem tistim
učencem, ki so med šolanjem
stanovali v dijaškem domu za 650
din, vozačem pa za 2(X) dinarjev.
To ne velja za kadrovske štipendi-
je.
E. Bene
ŽIVLJENJE V TABORU BRIGADIRJEV
V četrtek sem obiskala MDA v
Dornavi. Izbrala sem si morda
malce neprimeren čas, saj sem v
taboru srečala le brigadirje, ki so
bili ta dan dežurni. Povprašala sem
jih o življenju v brigadi.
Lidija Korpar je pomočnik ko-
mandanta akcije. O življenju v
brigadi je dejala: »Brigadirji imajo
maksimalne možnosti za udejstvo-
vanje na kulturnem, športnem,
izobraževalnem, družbeno
-političnem področju. V kulturni
program so vključene gledališke,
pa tudi filmske predstave. Aktivni
smo v marksističnem krožku in v
aktivu mladih komunistov. Nave-
zali smo stike s krajevno skupnost-
jo. Z domačini sodelujemo na
kulturnem in športnem področju.
V veliko pomoč so nam tudi
enodnevne akcije mladincev, ki so
se jih udeležili mladi iz Ormoža in
gimnazije Dušana Kvedra iz Ptuja,
v kratkem pa pričakujemo še
akcijo ptujskih študentov, mladih
iz KS Rogoznica in iz uprave
icupščine občine Ptuj."
Iz ZR Nemčije je prispelo v
brigado 25 dijakov, študentov in
uradnikov iz WISBADNA. Ostali
bodo teden dni, da bi spoznali
brigadirsko^ življenje in naš družbe-
ni sistem. Izrazili so navdušenje
nad akcijo. Življenje v brigadi nam
pomeni veliko šolo samoupravlja-
nja.
Franjo Petrič seje udeležil MDA
v prvi izmeni, povedal je: „V
brigadi Slave Klavore smo bUi v
glavnem mladi delavci, prav zaradi
tega smo po vsej verjetnosti
dosegli boljše delovne uspehe kot
Ljubljanska brigada. V brigadi sem
četrtič in upam da bom tudi
drugo leto sodeloval v kakšni
MDA.
Roman Dolinšek je doma iz
Nove Gorice, obiskuje strojno
tehnično šolo. V brigadi je že
četrtič, akcija mu je všeč, vendar
meni, da je program prenatrpan in
premalo prostega časa.
Dežurni komandir Bogdan Po-
gačnik je dejal: »Dežurstvo oprav-
lja šest komandirjev, ki skrbijo za
red v taboru in pomagajo v
kuliinji. Tretjič sodelujem v mla-
dinski akciji, brigadirsko življenje
mi je všeč, še se bom vrnil!"
E. Bene
vreme
do nedelje, 25. julija 1976.
/adnji krajec bo v ponedeljek,
19.	julija ob 7.29.
Napoved: Ohladitve in poslabša-
nje vremena z nevihtami bodo od
20.	do 23. julija. Ostale dni bo
lepo vreme.
V četrtek, 23. julija stopi sonce
v znamenje l eva. Začetek pasjih
Alojz Cestnik
RODILE SO:
Katarina Princi, Sela 20 -
Bojana; Majda Šekrko, Rogozni-
ška 35 - Matejo; Štefka Krivec,
Apače 35 - dečka; Danica
Orešek, Tržeč 18 - Gorazda;
Irena Ceh, Cufarjeva 14 -
deklico; Terezija Kosi, Pršetinci
13 - deklico; Neža Bračič,
Dornava 129/a - Andreja; Danica
Vaupotič, Jurovcn 23 - dečka;
Marfla Kosi, Stmec 3 - Mihaelo;
Ivanka Kokot, Korenjak 16 -
dečka; Katarina Šalamun, Gorišni-
ca - Vesno', Frančiška Flos,
Kukava 68 - Zlatka; Mar^a
Mesaric, Stoperce 50 - Brani-
slavo; Marija Gregorin, Hvaletinci
22 - deklico; Frančiška Novak,
Lovrenc 43 - dečka; Gera
Mlinaric, Bukovci 108 - dečka.
POROKE:
Janez Koražija, Rače, Ivana
Šalamuna 13 in Ana Kokol, Rače,
Ivana Šalamuna 13.
UMRLI SO:
Veronika Koprivnik, Doliče 42,
roj. 1906, umrla 4. julija 1976;
Elizabeta Ribič, Dom upokojen-
cev Ptuj, roj. 1896, umrla 5. julija
1976. Katarina Kline, Hrastovec
41, roj. 1923, umrla 6. juljja
1976.; Peter Krajnc, Volmerjeva
10, roj. 1897, umrl 8. julija 1976;
Franc Petrovič, Pohorje 11,
Cirkulane, roj. 1900, umrl 7. jul^a
1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj,
Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina
znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK
med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
GRADIVO
ZA 22. SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Ptuj, julija 1976
1.	Poročilo o delu sodišča združenega dela v Mariboru za le-
to 1975
2.	Predlog družbenega dogovora o organiziranosti in uresni-
čevanju družbene samozaščite v občini Ptuj
3.	Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o po-
grebnih svečanostih v občini Ptuj
4.	Poročilo o polletni realizaciji proračuna občine Ptuj za
leto 1976
5.	Predlog za ugotovitev potrebe in smotrnosti ustanovitve
služnosti plinovoda
6.	Sklep o razdelitvi sredstev za funkcionalne izdatke krajev-
nih skupnosti občine Ptuj za leto 1976
7.	Sklep o soglasju k imenovanju sekretarja kulturne skup-
nosti Ptuj
8.	Sklep o potrditvi statuta Obrtne nabavno prodajne zadru-
ge ^Panorama'* Ptuj
STRAN 2
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
Številka: 020 - 36/76
POROČILO
o delu sodišča združenega dela v Mariboru
Na podlagi 5. člena zveznega zakona o sodišču združenega dela (Ur. I.
SFRJ št. 24/74) in 4. člena republiškega zakona o sodiščih združenega dela
(Ur. I. SRS št. 38/74) pošiljamo skupščinam občin Lenart, Maribor,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na
Koroškem in Slovenj Gradec poročilo o organiziranju in delu sodišča
združenega dela v Mariboru. Poročilo zajema obdobje delovanja sodišča
združenega dela v Mariboru od začetka dela dne 16. 5. 1975 do 31. 3. 1976.
ORGANIZIRANOST
Republiški zakon o sodiščih združenega dela je ustanovil sodišče
združenega dela Sociahstične republike Slovenije v Ljubljani in deset sodišč
združenega dela prve stopnje. Medtem ko je n. pr. zakon o ustanovitvi,
pristojnosti in sestavi sodišč združenega dela Socialistične republike Bosne
in Hercegovine določil, da sodišča pričnejo z delom 1. 5. 1975 in da se spori
iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu prenesejo iz pristojnosti
rednih sodišč v pristojnost sodišč združenega dela si. 1. 1976, je naš
republiški zakon o sodiščih združenega dela med drugim določil, da splošna
sodišča združenega dela pričnejo z delom 1. 2. 1975 s tem, da bodo
obravnavala vse tiste spore, ki bodo začeti po navedenem datumu. To pa
pomeni, da so se spori v naši repubUki začeli že kopičiti v času, ko sodišča
združenega dela prve stopnje še sploh niso začela delovati.
Sodišče združenega dela v Mariboru obsega območje občin Lenart,
Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd, Radlje ob Dravi,
Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Po odloku o določitvi števila
sodnikov sodišča združenega dela v Mariboru je določeno, da bodo na
sodišču delali predsednik sodišča, dva sodnika z lastnostjo delavca in 40
sodnikov brez lastnosti delavca v sodišču združenega dela. Prosti delovni
mesti enega sodnika in predsednika sodišča sta bili razpisani v sredini
meseca januarja 1975. Volitve sodnika, predsednika sodišča in 40 sodnikov
brez lastnosti delavca v sodišču združenega dela pa so bile zaključene šele
31. 3. 1975.
V	tem času je potekalo tudi podpisovanje družbenega dogovora o
financiranju sodišča združenega dela, na čigar osnovi naj bi bilo
zagotovljenih letno milijon dinarjev za njegovo delovanje. Po
najrazličnejših obljubah in zagotovilih je sodišče združenega dela začasno
dobilo na razpolago najneuglednejše poslovne prostore nad gostinskim
lokalom v Mariborskem dvoru v Ljubljanski ulici št. 4. Poleg sodnika in
predsednika sodišča so pridobili lastnost delavca v sodišču združenega dela
še trije administrativno-tehnični delavci. To so vodja predsedstvene pisarne,
strojepiska in čistilka, ki hkrati opravlja tudi posle kurirke in kurjača in je
v zgradbi hišnica. Računovodske posle opravlja začasno računovodja
okrožnega sodišča v Mariboru. V prvi polovici meseca aprila 1975 so iz
posameznih občin začela dotekati finančna sredstva. Tako je sodišče
združenega dela začelo poslovati šele 16. 5. 1975, kar je nedvomno
posledica počasnega reševanja kadrovskih, prostorskih in drugih
materialnih pogojev.
V	začetku meseca novembra 1975 je sodišče združenega dela dobilo na
razpolago poslovne prostore v Gregorčičevi ulici št. 17. Ti prostori, ki
obsegajo razpravno dvorano in sedem drugih prostorov, so sedaj primerno
opremljeni in nudijo vse možnosti za normalno poslovanje sodišča
združenega dela, dasiravno zgradba po svoji zunanjosti ni najbolj primerna
za instituciji sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca
samoupravljanja.
/AČKTNE OH KMK PRI POSLOVANJU SODIŠČA
Zaradi zakasnelega začetka delovanja sodišča združenega dela v
Mariboru so bili delavci na njegovem območju v času od 1. 2. 1975 do 16.
5. 1975 brez sodnega varstva, kar je prihajalo do izraza še prav posebej na
področju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. To je imelo
tudi za posledico, da se je do začetka poslovanja sodišča združenega dela
nakopičilo že 26 spornih zadev. Zakon o sodiščih združenega dela sicer res
omogoča sestavo senatov, ki mu predsedujejo sodniki brez lastnosti delavca
v sodišču združenega dela, kar daje videz možnosti formiranja večjega
števila senatov in s tem v zvezi tudi hitrejše reševanje spornih razmerij.
Toda kljub dejstvu, da je med sodniki brez lastnosti delavcev v sodišču
združenega dela 21 diplomiranih pravnikov, od katerih jih ima kar 14
pravosodni izpit, pa dosedanje izkušnje kažejo, da med njimi ni lahko najti
takih, ki bi predsedovali senatom, kar pomeni hkrati temeljit študij spisa,
vodenje obravnave in izdelavo odločbe. Dejstvo je tudi, da so tisti sodniki,
ki kot svojo temeljno funkcijo opravljajo delo sodnika rednega sodišča,
tako obremenjeni v rednem sodstvu, da skoraj da ne zmorejo sodelovati
kot predsedniki senatov pri sodišču združenega dela. Mnogi drugi so na
vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, hkrati pa opravljajo tudi številne
družbenopolitične funkcije, kar predstavlja take obremenitve, ki jim
zmanjšujemo možnosti za izvrševanje funkcije predsednikov senatov. Tako
poskus formiranja večjega števila senatov ni prinesel pričakovanih
rezultatov, čeravno ni nobenega dvoma, da bi prav številni senati in njihovo
delovanje lahko pomenilo velik korak naprej v podružabljanju sodne
funkcije, hkrati pa tisto hitro reševanje spornih razmerij, ki bi in bo moralo
biti temeljna prvina samoupravnih sodišč.
Pri evidentiranju kandidatov za izvolitev sodnikov brez lastnosti
delavcev pri sodišču združenega dela so premalo sodelovale organizacije
združenega dela in drugi samoupravni mehanizmi. To se kaže v dejstvu, da
je med njimi odločno premalo neposrednih proizvajalcev v pravem pomenu
besede, predvsem tistih, ki ustvarjajo, izvajajo in razvijajo naš
samoupravni sistem, ga zato tudi najbolje poznajo ter težijo k njegovi
uveljavitvi in izpopolnitvi.
Sodnikov brez lastnosti delavcev v sodišču združenega dela pa je tudi
sicer premalo. Nekateri menijo, da so doslej biU že prevečkrat vabljeni, pa
tudi sicer se je zgodilo, da je sekretar neke regionalne institucije poučil
sodišče združenega dela, da ima njegov delavec, ki opravlja funkcijo
sodnika, lastnost delavca pri njih ne pa pri sodišču združenega dela.
Zato bo potrebno proučiti vse možnosti za razbremenitev nekaterih
sodnikov brez lastnosti delavca v sodišču združenega dela bodisi v okviru
organizacije združenega dela bodisi v okviru družbenopolitičnih
organizacij, da bi tako bili ustvarjeni pogoji za delo predvsem tistih
sodnikov, ki imajo strokovne sposobnosti za izvrševanje funkcije
pred-sednika senata. Hkrati pa bo potrebno znatno povečati število
sodnikov brez lastnosti delavcev v sodišču združenega dela. Med temi bodo
morali prevladovati neposredni proizvajalci, predvsem tisti, ki so si doslej v
svojih sredinah pridobili že bogate izkušnje na področju samoupravljanja.
Nobenega dvoma ni, da bi delovanje večjega števila senatov šele
ustvarilo temeljne pogoje za hitro in iz tega izhajajoče učinkovito
izvrševanje samoupravne sodne funkcije. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da
tega ne bo mogoče uresničiti tako kmalu. To pa je tudi razlog, da bosta v
prihodnjem obdobju poleg predsednika sodišča morala delovati še dva
sodnika z lastnostjo delavca v sodišču združenega dela. Za to govori tudi
dejstvo, da bo uveljavitev zakona o združenem delu prinesla sodiščem
združenega dela številne pristojnosti, na katere pa bi bilo neodgovorno
čakati brez ustreznih priprav in kadrovske zasedbe.
V	zadnjem času se je sodišče združenega dela znašlo tudi pred
posebnim kadrovskim problemom. Sodnik z lastnostjo delavca v sodišču
združenega dela, Zdenko Vauda, je bil izvoljen za sodnika okrožnega
sodišča v Mariboru in bo na sodišču združenega dela nehal izvrševati svojo
sodniško funkcijo 31. 3. 1976. Dosedanji razgovori z nekaterimi možnimi
kandidati za prosto sodniško mesto so pokazali, da za izvrševanje funkcije
sodnika v samoupravnem sodstvu ni posebnega zanimanja.
V	začetku poslovanja so bile nekatere nejasnosti glede pristojnosti so-
dišč združenega dela. Čeprav imata republiški in zvezni zakon določbe o
pristojnosti teh sodišč, je vendarle v tem pogledu še precej nerešenih vpra-
šanj in še vedno ni povsem jasno, ali določeni spori spadajo v pristojnost
sodišč združenega dela ali pa v pristojnost rednih sodišč. Tako npr. zakon
določa, da sodišče združenega dela odloča v sporih o sklenitvi in izvajanju
samoupravnih sporazumov o združevanju v združenem delu. Medsebojni
poslovni odnosi v teh integracijah med posameznimi organizacijami zdru-
ženega dela se lahko določijo s samoupravnim sporazumom na podlagi tr-
žnih pogojev oziroma po obligacijskem pravu ali pa na podlagi posebej do-
govorjenih pogojev v samoupravnem sporazumu (kalkulativna cena poliz-
delkov, posebni pogoji dobav itd.). V obeh primerih gre za izvajanje sa-
moupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev. Iz tega bi sledilo, da
so vsi spori, ki nastanejo pri posameznih dobavah v okviru dogovorjenih
pogojev, spori iz izvrševanja samoupravnega sporazuma ter da vsi ti spori
spadajo pred sodišče združenega dela. V nasprotju s tem pa spori iz poslov-
nih odnosov, ki jih organizacije združenega dela regulirajo na podlagi ob-
ligacijskega prava na enotnem jugoslovanskem trgu in med katerimi ni
sklenjen samoupravni sporazum, spadajo v pristojnost rednih sodišč. S te-
ga vidika je možna tudi razmejitev glede odškodninskih sporov in sicer s
stališča ali so ti zahtevki nastali kot posledica kršitve samoupravnega spo-
razuma o združitvi ali ne.
Področje sporov iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu
(takoimenovani delovni spori) po določbi zakona spadajo v pristojnost so-
dišč združenega dela. To niso samo spori o lastnosti delavca, temveč tudi
spori iz drugih samoupravnih pravic in obveznosti delavcev iz medsebojnih
razmerij v združenem delu v organizacijah združenega dela ter v drugih
pravnih osebah. Zaradi tega očitno spadajo v pristojnost sodišč združenega
dela tudi odškodninski in drugi premoženjski spori, ki so nastali ob izvrše-
vanju določil samoupravnega sporazuma ali v zvezi z delom delavca. Kar
zadeva delovne spore, ki jih je doslej obravnavalo redno sodstvo, so bila
redna sodišča informirana o stališču Vrhovnega sodišča SRS, da so sodišča
združenega dela pristojna za spore v zvezi s pridobitvijo in prenehanjem la-
stnosti delavca v združenem delu, za spore o tem ali obstaja medsebojno
razmerje v združenem delu in spori o statusu delavcev v združenem delu,
nadalje spori, ki nastanejo znotraj sicer obstoječega medsebojnega razme-
rja v združenem delu z določenim delavcem, spori, ki zadevajo status de-
lavca v temeljni organizaciji, npr. kršitev volilne pravice in podobno, spori
v zvezi z osebnim dohodkom, nadomestilo osebnega dohodka in drugimi
denarnimi nadomestili, odškodnine za škode v zvezi s kršitvijo delavčeve
pravice iz združenega dela, npr. odškodnine zaradi neizkoriščenega letnega
dopusta, odškodnina za škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonitega pre-
nehanja lastnosti delavca v združenem delu, odškodnina, ki jo temeljna or-
ganizacija uveljavlja proti delavcu zaradi škode, povzročene s samovoljno
zapustitvijo dela ali z nepazljivostjo z delom ali v zvezi z delom, vsi spori iz
učnih razmerij na podlagi pogodb o izobraževanju ter spori iz pogodbenih
razmerij, temelječih na samoupravnih splošnih aktih, sklenjenih med te-
meljno organizacijo in delavcem iste temeljne organizacije. Po tem stališču
pa so redna sodišča še vedno pristojna za vse delovne spore med delavci in
zasebnimi delodajalci, za odškodninske zahtevke delavca proti temeljni or-
STRAN 11	PRILOGA TEDNIKA, ST. 28

ganizaciji za škodo, ki jo delavec utrpi na delu ali v zvezi z delom (spori iz
nesreč pri delu), za spore tretjih oseb proti temeljni organizaciji zaradi ško-
de, ki jo je njen delavec povzročil z delom ali v zvezi z delom, spori iz regre-
snih zahtevkov temeljnih organizacij za škodo, ki so jo izplačale komu dru-
gemu, če je delavec to škodo povzročil namenoma ali iz vehke nepazljivosti
ter za spore iz pogodbenih razmerij organizacij združenega dela s tretjimi
osebami.
Gledišča o razmejitvi pristojnosti med samoupravnim in rednim sod-
stvom niso povsem enotna. To vprašanje bo treba v bližnji bodočnosti ure-
diti, saj se sicer lahko zgodi, da bo enakovrsten spor obravnavalo enkrat
redno, drugič pa samoupravno sodstvo, odvisno od tega, pred katerim so-
diščem bo spor sprožen. Dejstvo, da to vprašanje še ni do kraja razčiščeno,
je delno posledica tudi zakasnitve drugih republik v ustanavljanju sodišča
združenega dela. Po 17. členu zakona o sodiščih združenega dela bodo re-
publiška sodišča združenega dela namreč obravnavala vprašanja, ki so po-
membna za izenačevanje sodne prakse glede varstva samoupravnih pravic
in družbene lastnine in bi taka posvetovanja v merilu Jugoslavije lahko
razčistila marsikatero sporno vprašanje glede pristojnosti. Toda tudi po
ustanovitvi sodišč združenega dela v drugih republikah, glede pristojnosti
ne bo enotne ureditve v državi, kajti republiški zakoni o teh sodiščih dajejo
različne pristojnosti sodiščem združenega dela. Tako npr. republiški zakon
Bosne in Hercegovine daje v pristojnost teh sodišč tudi delovne spore med
delavci in zasebnimi delodajalci, v drugih republikah npr. v Sloveniji pa so
te vrste spori v pristojnosti rednih sodišč.
Ostalo je še nevsklajeno stahšče, katero sodišče je pristojno za spore iz
medsebojnih razmerij delavcev v organizacijah združenega dela v primerih,
ko je uveden stečaj nad organizacijo. Po določbi 2. odst. 464. člena zakona
o pravdnem postopku je okrožno gospodarsko sodišče, ki opravlja stečajni
postopek, pristojno soditi vse spore, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom
ne glede na vrednost spora in svojstvo spornih strank.
Po večinskem mnenju je tudi za take spore iz medsebojnih razmerij v
združenem delu, ki nastanejo v zvezi s stečajem, pristojno sodišče združe-
nega dela ter je z uveljavitvijo zakona o sodiščih združenega dela prenehalo
veljati omenjeno določilo zakona o pravdnem postopku glede teh vrst spo-
rov. Po drugem stališču pa še vedno velja cit. določba zakona o pravdnem
postopku in naj tudi te spore še vedno rešuje okrožno gospodarsko sodišče,
saj je z uvedbo stečaja pravna organizacija združenega dela prenehala in ni
več normalnih samoupravnih odnosov v njej.
Večina sodišč združenega dela je tudi mnenja, da spori v zvezi z ne-
srečami pri delu v organizacijah združenega dela in drugih družbenoprav-
nih osebah spadajo v pristojnost sodišč združenega dela. Ce namreč o od-
škodninah, ki izvirajo iz statusnega položaja delavca, nesporno odločajo
sodišča združenega dela, bi bilo logično in dosledno, da ista sodišča odlo-
čajo tudi o sporih v zvezi z nesrečami pri delu, saj so te nesreče večinoma
posledica neizpolnjevanja dolžnosti vodilnih delavcev do varstva delavcev
in posledica kršitve predpisov in samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo
varnost pri delu.
V razpravah o pristojnosti sodišč združenega dela se je pojavilo tudi
vprašanje, ali so ta sodišča pristojna za urejanje spornih razmerij med dru-
štvi in njihovimi člani. Zakon o sodiščih združenega dela v tem pogledu ni
povsem jasen in dopušča različne interpretacije. V dosedanji praksi ustav-
nih in rednih sodišč je prevladovalo stališče, da društva ne spadajo med
samoupravne organizacije v ustavnem smislu in da zato ne veljajo zanje
ustavne določbe o nadzorstvu nad splošnimi društvenimi akti in o sodni
kontroH njihovih posamičnih aktov. Sodišča so zato zavračala vloge posa-
meznih članov društev, pretežno članov lovskih in ribiških družin, ki so bili
izključeni iz članstva oziroma niso bili sprejeti v članstvo, pa so proti takim
odločitvam društvenih organov zahtevali sodno varstvo. Tudi ustavna
sodišča so stala na stališču, da so društva prostovoljna združenja, ki ne
spadajo med organizacijo združenega dela niti med druge samoupravne or-
ganizacije, zato ustavna sodišča niso pristojna za odločanje o ustavnosti in
zakonitosti splošnih društvenih aktov. Kasneje so ustavna sodišča delno
spremenila svoje prvotno stališče in so v posameznih primerih ugotavljala
ali pravila društva nasprotujejo kakšni konkretni ustavni aH zakonski nor-
mi. Obstoja pa tudi nasprotno stališče, ki izhaja iz interpretacije določbe
196. člena Ustave SRS, v kateri je razglašena kot neodtujljiva pravica de-
lovnega človeka in občana do samoupravljanja, z njo se vsakomur zago-
tavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih ne le v organizacijah
združenega dela, krajevni skupnosti in drugih samoupravnih organizaci-
jah, ampak tudi v vseh drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja
in medsebojnega povezovanja.
Med te druge oblike samoupravnega združevanja in medsebojnega po-
vezovanja spada tudi združevanje v društva. Ta ustavna določba, povezana
z določbo 249. člena Ustave, po kateri se zagotavlja sodno varstvo svobo-
ščin in pravic, ki so zajamčena z ustavo, navaja v zaključku, da mora biti
zagotovljeno sodno varstvo tudi pri uresničevanju pravic, ki jih imajo de-
lovni ljudje in občani kot člani društev. Sodišče združenega dela v Novi
Gorici je že zavzelo stališče v tej dilemi in vzelo v postopek predlog nekega
člana lovske družine, ki je bil izključen iz te samoupravne organizacije, za-
radi presoje zakonitosti sklepa o izključitvi.
■ Ker zakon o pravdnem postopku, ki ureja v podrobnostih poslovanje
rednih sodišč, ne velja v celoti za sodišča združenega dela, je bilo treba raz-
misHti, kako urediti posamezna vprašanja v postopku, kjer glede na novo
funkcijo sodišč združenega dela ni možno uporabljati določbe pravdnega
postopka, zakon o sodiščih združenega dela pa teh vprašanj ni uredil.
Zvezni zakon je sodišča združenega dela pooblastil, da na predlog ali
po službeni dolžnosti izdajajo začasne ukrepe v vseh primerih, kjer so ti
ukrepi potrebni, da se prepreči ali odvrne samovoljno ravnanje, s katerim
bi se huje kršila samoupravna pravica delovnih ljudi ali prizadela družbena
lastnina. Tega pooblastila se sodišča v praksi tudi poslužujejo in še preden
je spor rešen, z navedenimi ukrepi začasno urejajo sporna razmerja. Od
tega imajo korist vsi udeleženci spora, zlasti tedaj, kadar se z začasnim
ukrepom naloži temeljni organizaciji dolžnost, da delavca sprejme na delo,
pozneje pa se izkaže, da je bil akt temeljne organizacije, s katerim je bilo
odločeno o prenehanju lastnosti delavca, nezakonit. Delavcu se s takim
ukrepom omogoči, da si z delom pridobiva sredstva za življenje, temeljna
organizacija pa ne pride v položaj, da bi morala naknadno za nazaj plače-
vati delavcu odškodnino za čas, ko ni delal.
Nadalje so sodišča zavzela stališče, da bodo o stroških postopka odlo-
čala na podlagi drugih kriterijev kot so predvideni v zakonu o pravdnem
postopku. Načelo uspeha, ki je uporabljeno v pravdnem postopku, kjer se
odloča o nasprotujočih se interesih dveh strank, ni uporabno v postopku
pred sodišči združenega dela, kjer ni tožnikov in tožencev, predlog udele-
ženca, ki začne postopek, pa ni nujno uperjen ,,zoper" drugega udeležen-
ca, marveč gre pogosto za skupen interes vseh udeležencev, da se odpravijo
ovire v samoupravnih odnosih. Ko sodišče torej odloči o sporni zadevi, ni
taka odločba vedno v korist predlagatelja oziroma v škodo drugega udele-
ženca, ker mora biti prvenstveno usmerjena k ureditvi spornega odnosa in
zato tudi uspeh oziroma neuspeh posameznega udeleženca ni izmerljiv.
Sodišča so se zato odločila, da bodo uporabljala načelno pravilo naj vsak
udeleženec nosi lastne stroške postopka in naj trpi celotne stroške postopka
tisti udeleženec, ki je zakrivil, daje bil postopek sprožen.
V	zakonu ni jasno določeno, v kakšni obliki izdajajo sodišča
združenega dela svoje odločitve, to je v obliki sodb ali odločb. Dogovorje-
no je bilo, naj bodo to odločbe, ker odločba bolje ustreza taki vrsti odloči-
tve, ki ureja sporna razmerja v širšem smislu.
Treba je bilo rešiti tudi vprašanje, katera družbenopolitična skupnost,
katera sindikalna organizacija in kateri družbeni pravobranilec
samoupravljanja je lahko udeleženec — predlagatelj v postopku pred
sodišči združenega dela oziroma katerega družbenega pravobranilca
samoupravljanja mora sodišče obveščati o vsaki sporni zadevi.
Doslej prevladuje stališče, da je pod družbenopolitično skupnostjo
predvsem treba razumeti občino, na katerem teritoriju se je dogodila
kršitev, o kateri naj sodišče odloča, republiko ali federacijo pa le tedaj, če
je spor o kakem razmerju, glede katerega imata republika ah federacija na
zakonu oprti konkretni interes.
Pristojna sindikalna organizacija je po zakonu tista, ki je v statutu
sindikata pooblaščena. Tega pooblastila izrecno v statutu sindikata ni, je pa
iz smisla statutarnih določb razvidno, da predstavlja sindikat osnovno
organizacijo, v katero so vključeni delavci organizacije združenega dela ali
delovne skupnosti, iz katere izhaja sporno razmerje.
Vprašanje pristojnosti družbenega pravobranilca sta rešila zvezni in
republiški zakon, tam pa, kjer občinskega družbenega pravobranilca še ni,
je treba obveščati republiškega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
V	dosedanjem delu sodišč združenega dela skoraj ni primera, da bi se
kot udeleženec priključila postopku družbenopolitična skupnost ali
sindikalna organizacija. Institucija občinskega pravobranilca
samoupravljanja je šele v ustanavljanju in se ti organi Še niso intenzivno
vključili v sodne postopke. V pomembnejših zadevah sodeluje v postopkih
republiški pravobranilec samoupravljanja.
ANALIZA IX)SEDANJKGA DELA
Sodišče združenega dela je doslej obravnavalo le eno gospodarsko
statusno zadevo. To je bil spor v zvezi z izločitvijo temeljne organizacije
združenega dela iz delovne organizacije. Spor je bil rešen s sporazurhdrti o
spornem razmerju (s poravnavo).
Sicer pa v celoti prevladujejo spori iz medsebojnih razmerij delavcev v
združenem delu, kar je karakteristično za začetno obdobje delovanja
sodišča združenega dela. Drugi spori iz družbenoekonomskih in drugih
samoupravnih odnosov so redkejši. To pa ne pomeni, da jih ni, temveč da
se še ne rešujejo pred samoupravnimi sodišči. Na strukturo sporov v
bodoče, prav posebej pa še na obseg dela, bo nedvomno vplivalo delo
družbenih pravobranilcev samoupravljanja in njihovih namestnikov.
Med spori iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, so na
prvem mestu spori o prenehanju lastnosti delavca. Temu sledijo drugi spori
v naslednjem zaporedju: spori o razporeditvi na delo, o pridobitvi lastnosti
delavca, o osebnih dohodkih in nadomestihh, o kršitvah delovnih dolžnosti,
o štipendijah, o dopustih, o dodelitvi stanovanj in drugi spori. Sporov iz
medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je največ iz območja
občine Maribor, tej sledijo občine Ptuj, Slovenska Bistrica, Ravne na
Koroškem itd. Ti spori nastajajo tako v majhnih kot tudi velikih
organizacijah združenega dela. Iz doslej obravnavanih spornih zadev
izhaja, da so v času glavnih obravnav še obstajale nekatere organizacije
združenega dela, ki niso imele samoupravnega sporazuma o medsebojnih
razmerjih delavcev v združenem delu. Med temi je nedvomno izstopala ZG
ZTP Ljubljana -— TOZD Prometna sekcija Pragersko. Pri ostalih
organizacijah združenega dela je bilo bolj v ospredju neupoštevanje
samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem
delu ali drugih splošnih samoupravnih aktov, med drugim tudi zaradi
njihovega nepoznavanja.
Na področju medsebojnih razmerij v združenem delu niso redki
primeri, da v postopkih organizacij združenega dela prihaja do kršitev
splošnega samoupravnega akta. Taka kršitev je lahko bistvena in je treba
STRAN 4
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
razveljaviti celotni postopek, ne glede na to ali je bila zadeva v materialnem
smislu pravilno rešena, ali pa nebistvena, ki nima za posledico razveljavitve
postopka. Ob takih odločitvah lahko kaj hitro pride do očitkov sodišču
združenega dela, da zadeve obravnava preveč pravno formalistično ali pa,
da dopušča kršitev zakona. Kriterij, po katerem je treba v takem primeru
ravnati, je poskus ugotovitve, ali formalna kršitev postopka na kakršenkoli
način lahko vpliva na vsebinsko, materialno pravilnost odločitve. V
pozitivnem primeru je potrebno razveljaviti celotni postopek, v negativnem
primeru pa zanemariti formalno kršitev postopka. Eden od takih primerov
je zahteva zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po
katerem si je treba priskrbeti mnenje sindikalne organizacije pri ponovnem
preizkušanju zadeve delavca za varstvo njegovih pravic v organizaciji
združenega dela. Pomanjkanje takega mnenja predstavlja vsekakor
nezakonitost. V dosedanji praksi sodišč združenega dela je bilo zavzeto
stališče, da je od konkretnega primera odvisno, ali je opustitev pribave
mnenja takega značaja, da je treba celotni postopek razveljaviti. Ce gre po
splošnem samoupravnem aktu za takšen drugostopni postopek, pri katerem
sodelujejo več ali manj vsi delavci, potem ni mogoče pričakovati, da bi
delavci na zboru delavcev odločili drugače kot na sestanku osnovne
sindikalne organizacije. Zato v takem primeru pomanjkanje mnenja
osnovne sindikalne organizacije ne bi pomenilo bistvene kršitve postopka;
bistvena kršitev pa bi bila gotovo podana, če bi odločitev prvostopnega
organa ponovno preizkušal ožji organ, mnenje sindikalne organizacije pa bi
zaradi tega lahko bilo drugačno. To bi terjalo razveljavitev postopka zaradi
pribave mnenja osnovne sindikalne organizacije.
Poročilo zajema obdobje, v katerem je bilo rešenih 114 spornih zadev,
kar je razvidno iz priložene tabele II. Med temi je 57 zadev, ki so postale
pravnomočne. Iz njihove analize npr. izhaja, da je 16 delavcev vložilo
predlog zaradi prenehanja lastnosti delavca v organizaciji združenega dela.
Od teh 16 primerov je sodišče ugodilo šestim delavcem s kontradiktorno
odločbo, en delavec je uspel s poravnavo, štirje delavci so umaknili
predlog, od tega trije, ker so v organizaciji združenega dela ugodili njihovi
zahtevi, eden pa, ker ni imel več interesa za sodno varstvo, trije delavci niso
predhodno zahtevali varstva pravic v organizaciji združenega dela, zaradi
česar so bili njihovi zahtevki iz predlogov zavrnjeni in dvema delavcema
sodišče združenega dela ni ugodilo.
Od vseh 57 pravnomočno končanih zadev je bilo 10 končanih s
poravnavo, 10 pa z ustavitvijo postopka. Ker v postopku pred sodiščem
združenega dela velja načelo, da se začeti spor z enostransko izjavo volje
kateregakoh udeleženca ne more ustaviti, sodišče združenega dela kljub
poravnavi ali umiku predloga presoja, ali je sporno razmerje urejeno.
Poravnavo potrdi le tedaj, ko ugotovi, da ji družbeni pravobranilec
samoupravljanja ne nasprotuje in da ni v nasprotju s prisilnimi predpisi ali
pravili morale samoupravne socialistične družbe ali pa ne pomeni kršitve
samoupravnih pravic drugih delavcev. V nasprotnem primeru sodišče ne
oziraje se na voljo udeležencev nadaljuje postopek zaradi ureditve
samoupravnih medsebojnih razmerij. Običajno gre v takih primerih za
neskladje med splošnim samoupravnim aktom temeljne organizacije
združenega dela z drugim splošnim samoupravnim aktom, s katerim bi v
konkretnem primeru uporabljeni splošni samoupravni akt moral biti v
skladu. Intervencija sodišča združenega dela je v tem, da neskladne določbe
splošnega samoupravnega akta razveljavi z naročilom temeljni organizaciji
združenega dela, da te določbe vskladi z določbami, ki bodo v skladu s
tistim splošnim samoupravnim aktom, s katerim konkretni splošni
samoupravni akt mora biti vsklajen.
Nobenega dvoma ni, da bi moral biti postopek pred sodiščem
združenega dela v obravnavanih spornih zadevah hitrejši kot kažejo
statistični podatki. Na dosedanjo hitrost poslovanja sodišča združenega
dela pa so in še vplivajo razni faktorji. Dejstvo je, da je sodišče združenega
dela začelo poslovati z zamudo, zaradi česar se je že za sam začetek
nakopičilo 26 spornih zadev. Tudi pomanjkanje izkušenj s področja
obravnavanja sporov iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu
ni mogoče spregledati. Obstajale pa so še druge ovire, ki gredo na račun
dvakratne namestitve sodišča v poslovne prostore, kar je terjalo mnogo
naporov in povzročalo nemalo težav. Kljub zelo ugodni strukturi sodnikov
brez lastnosti delavcev sodišča združenega dela ni bilo mogoče doseči, da bi
jih več prevzelo dolžnost predsednika senata, kar bi nesporno zmanjšalo
dobo trajanja postopka. In ne nazadnje tudi sedanji odhod sodnika z
lastnostjo delavca na novo delovno dolžnost k okrožnemu sodišču v
Mariboru in iskanje drugega, bo vplivalo na uspešnost delovanja sodišča
združenega dela.
Iz dosedanje prakse sodišča združenega dela je posebej zanimiva
sporna zadeva ŽG 2TP Ljubljana — TOZD Prometna sekcija Pragersko.
V tem primeru je delavski svet po tem, ko je poslušal izvajanja delavcev
izven temeljne organizacije združenega dela, sprejel sklep, s katerim je en
bloc ,,razrešil z dela", štiri delavce, med njimi tudi predsednika oziroma
podpredsednika samoupravne delavske kontrole in to iz razlogov, ki so se
nanašali na njegov status v samoupravni delavski kontroli. Družbeni
pravobranilec samoupravljanja v Mariboru je ta sklep zadržal in zaradi
nezakonitosti sprožil postopek pred sodiščem združenega dela. Takrat pa je
v 2G ŽTP Ljubljana — TOZD Prometna sekcija Pragersko skupaj z
odgovornimi delavci iz ŽTP in 2G Ljubljana nastala reakcija, ki ni
združljiva s samoupravnim načinom reševanja individualnih konfliktnih
situacij. Povsem zgrešeno je sledil sklic izredne seje delavskega sveta, na
katerem so delegati odločali o sprejemu predlogov sklepKJv, ki so bili
oblikovani mimo njih in zunaj temeljne organizacije združenega dela ter so
pomenili reakcijo na ukrep družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Takoj za tem so bili sklicani zbori delavcev, ki so potrjevali sklep
delavskega sveta o ,,razrešitvi z dela" štirih delavcev. Kasneje je bilo celo
ugotovljeno, da so na enem kasnejšem zboru delavcev ugotavljali, kdo je
bil navzoč na prejšnjem zboru in kako je takrat glasoval, kar daje
neobičajno podobo poteka zborov in njihovemu odločanju. Končno pa so
se v Ljubljani še sestale družbenopolitične organizacije ŽG Ljubljana,
predsedniki sindikalnih konferenc TOZD ŽTP, predsedniki osnovne
organizacije sindikata TOZD ŽTP in sekretarji vozliščnih svetov ZK, ki
niso samo odobravale odločitve delavskega sveta, temveč so hkrati tudi
ocenjevale delo sodišča združenega dela v Mariboru, pred katerim je v
tistem času teke! postopek o tem spornem razmerju. O vsem tem so bili v
glasilu ,,železničarjev" ,,Nova proga" objavljeni članki, ki so popularizirali
sprejete ocene in stališča, kar je vse skupaj nedvomno pomenilo poseganje
v samostojnost in neodvisnost sodišča združenega dela.
Pri tem pa je potrebno posebej poudariti, da princip dela sodišča
združenega dela ne more biti reševanje sporov na tradicionalen način. Ko
rešujejo spore z uporabo ustav, zakonov, prav posebej pa še z uporabo
splošnih samoupravnih aktov, delujejo na način, ki vsebuje princip
samoupravrrega reševanja, kar pa ne velja samo za sodišče združenega dela,
temveč tudi za vse tiste, ki so udeleženci v postopku. Naloga vseh je
odpravljanje vzrokov porušenih samoupravnih odnosov. Z njihovim
urejanjem se ustvarjajo pogoji in osnove za nadaljnje izpopolnjevanje in
utrjevanje samoupravnega sistema. Zato tudi pred sodišči združenega dela
ni tistih klasičnih strank z nasprotnimi interesi, z različnimi težnjami in
željami, od katerih bi s pozicije svojega individualnega interesa želela vsaka
odločitev v svojo korist. Torej ni in ne more biti klasičnih sporov in
kla.sičnih strank — pravd in pravdarjev ter njihovih pooblaščencev.
Skratka, ni nepomirljivih antagonističnih odnosov, kar nedvomno
izhaja iz družbene lastnine in na njej temelječih samoupravnih odnosov, to
pa je nezdružljivo s privatnimi, individualnimi interesi. Zato sodišče
združenega dela, ko rešuje konfliktne situacije, ne more ocenjevati
interesov posameznih subjektov oddvojeno od interesov drugih subjektov,
še manj pa od interesov družbe kot celote.
VOLITVE SODNIKOV
Sodišče združenega dela v Mariboru obsega območja občin Lenart,
Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd, Radlje ob Dravi,
Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Po odloku o določitvi števila sod-
nikov sodišča združenega dela v Mariboru je določeno, da bodo na sodišču
delali predsednik, dva sodnika z lastnostjo delavca v sodišču in 40 sodnikov
brez lastnosti delavca v sodišču. Pri volitvah, ki so bile zaključene 31. 3.
1975, so bili izvoljeni en sodnik z lastnostjo delavca v sodišču, 40 sodnikov
brez la.stnosti delavca v sodišču in predsednik sodišča. Med 40 sodniki brez
lastnosti delavca v sodišču jih je 18 iz občine Maribor, po 2 iz občin Dravo-
grad, Lenart, Ormož in Radlje ob Dravi, po 3 iz občin Ravne na Koroš-
kem, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec ter 5 iz občine Ptuj.
Sedanjih 40 sodnikov brez lastnosti delavca v sodišču sestavlja 21
diplomiranih pravnikov, od tega 14 s pravosodnim izpitom nadalje 7 prav-
nikov, 2 učitelja, diplomirani inženir, ekonomist, 6 s srednjo šolo in en sam
kvalificirani delavec. Ti podatki jasno kažejo, da prevladujejo sodniki s
pravniško izobrazbo, kar je iz strokovnega vidika vsekakor pozitivno. Dej-
stvo pa je, da so mnogi med njimi na vodilnih ali vodstvenih delovnih me-
stih, hkrati pa opravljajo tudi številne družbeno politične funkcije. Med
njimi so tudi sodniki rednih sodišč, ki so v rednem sodstvu z delom zelo
obremenjeni. Vse to je na samem začetku, deloma pa še sedaj, predstavlja-
jo dokajšnje ovire za njihovo angažiranje v funkciji predsednika senata.
Sele v zadnjem času, ko poskušamo uvesti stimulativnejše nagrajevanje
predsednikov senata, se to stanje postopoma izboljšuje.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da 40 sodnikov brez lastnosti delavca
v sodišču ne zadošča za sedanje opravljanje funkcije samoupravnega sodi-
šča. Mnogi sodniki so že sedaj izrazili nevoljo, ker so morali prepogosto so-
delovati v senatu. Bil pa je tudi primer, ko nas je individualni poslovodni
organ opozoril, da ima sodnik lastnost delavca v njihovi organizaciji zdru-
ženega dela ne pa v sodišču.
Pri takem številu sodnikov brez lastnosti delavca v sodišču pa bodo v
kratkem nastale težave. Ze sedaj je mogoče predvidevati, da bo znašal pri-
pad delovnih sporov v letu 1976 okoli 300 spornih zadev. To pa so samo
spori iz področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Ce bo v
zvezi s predlogom sodišča združenega dela SRS prišlo do spremembe repu-
bliškega zakona o sodiščih združenega dela in bodo delovni spori med de-
lavci in zasebnimi delodajalci prešli iz pristojnosti rednih sodišč v pristoj-
nost sodišč združenega dela, bo to povzročilo povečanje pripada delovnih
sporov.
Osnutek zakona o združenem delu predvideva pristojnost sodišč zdru-
ženega dela za odločanje o odškodninskih zahtevkih TOZD napram delav-
cem za materialno škodo, ki jo delavci pri delu (napram delavcem za mate-
rialno škodo, ki jo de) ali v zvezi z delom povzročajo TOZD, prav tako pa
tudi za odločanje o odškodninskih zahtevkih delavcev napram TOZD za
škodo, ki jo pretrpijo delavci pri delu ali v zvezi z delom. Trenutno zbira-
mo podatke o možnem letnem pripadu teh zadev, pri čemer je treba pose-
bej poudariti, da je odločanje o teh spornih zadevah zelo zamotano in stro-
kovno zahtevno, terja pa tudi sodelovanje izvedencev tehnične in medicin-
ske stroke. Hkrati opozarjamo še na druge številne pristojnosti, ki jih bo
prinesel zakon o združenem delu, kaierih obseg trenutno ni mogoče niti
približno predvideti.
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 5
Iz teh razlogov in ker je med sodniki brez lastnosti delavcev v sodišču
neustrezno število neposrednih proizvajalcev, je nujno da se njihovo število
znatno poveča, hkrati pa se istočasno popravi tudi njihova struktura. Pri
tem je nedvomno pomembno, kdo bo sodnik sodišča združenega dela, kdo
bo razlagal sicer zelo široko postavljene norme ustave, zakonov in samou-
pravnih splošnih aktov in končno samo ustavo, njene cilje in težnje. Družbi
to ne more in ne sme biti vseeno, če želi, da se razvija v smeri progresa na
samoupravni osnovi. Zato sodnik sodišča združenega dela ne more biti ti-
sti, ki na to gleda ozko, birokratsko, tisti, ki se naslanja samo na besede
ustave, zakonov in samoupravnih splošnih aktov. Nobenega dvoma ni, da
mora biti strokovno in politično zgrajena osebnost. Izhajati mora iz vrst
ljudi, ki ustvarjajo, izvajajo in razvijajo naš samoupravni sistem, ga zato
najbolje poznajo ter težijo k njegovi uveljavitvi in izpopolnitvi.
Zaradi tega
dajem pobudo
I) da pristojne občine v skladu z določili člena 20 zakona o sodiščih
združenega dela (Ur. 1. SRS št. 38-447/74) sprejmejo spremembo odloka b
določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Mariboru tako, da
bi se povečalo število sodnikov brez lastnosti delavca v sodišču od sedanjih
40 na 1(X), hkrati pa tudi proučijo, če ne bi bilo umestno istočasno povečati
tudi število sodnikov z lastnostjo delavcev v sodišču, vključno s predsedni-
kom sodišča od sedanjih treh na štiri, da ne bi že v razmeroma kratkem
'času spreminjali odloka.
II)	da pristojne občine v skladu z določili člena 20 zakona o sodiščih
združenega dela (Ur. 1. SRS št. 38-447/74) izvedejo kandidacijski postopek
za volitve sodnikov v skladu s poslovnikom ob sodelovanju organizacij
SZDL oziroma sindikata.
III)	da pristojne občine v skladu z določili 1. odstavka 33. člena zako-
na o sodiščih združenega dela (Ur. list SRS št. 38-447/74) izvedejo volitve
sodnikov po naslednjem ključu:
občina Lenart	2
občina Maribor	34
občina Ormož	2
občina Ptuj	7
občina Slov. Bistrica	4
občina Dravograd	2
občina Radlje ob Dravi	2
občina Ravne na Koroškem	4
občina Slovenj Gradec	3
Predsednik sodišča
Albin Sifrer, 1. r.
STRAN 6
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
PODATKI O SODNIEJH, KI NIMAJO LASIJ^STI DELAVCA V
ZDRUZENEM DELU 7 SODISCU
Številka: 020 - 59/76
Izhajajoč iz ustave SR Slovenije, dokumentov 10. kongresa ZKJ in 7.
kongresa ZKS ter sklepov in priporočil Skupščine SRS o družbeni
samozaščiti iz leta 1975,
-	da je podružabljarge varnostnih zadev revolucionarni družbeni
proces in trajni interes delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, vseh
naših narodov in narodnosti,
-	da je družbena samozaščita kot izraz in funkcija samoupravljanja
ter oblika podružabljanja varnostnih zadev najširši temelj uresničevanja
učirk ovite zaščite naše socialistične samoupravne družbe,
-	da socialistični samoupravni družbeni odnosi zahtevajo, da se v
sistemu družbene samozaščite kar najbolj pokaže ustvarjalna vloga delovih
yudi in občanov v občini PTUJ ter njihovih interesov za to, da
samoupravno organizirani varujejo sebe in svoj socialistični samoupravni
sistem, svojo organizacijo združenega dela, krajevno in družbeno skupnost,
dosežke socialistične revolucije in vse druge vrednote naše socialistične
skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, in
-	da je potrebno v občini PTUJ zagotoviti usklajevanje in usmerjanje
aktivnosti vseh nosilcev samozaščite ter opredeliti vsebino, oblike in način
uresničevanja družbene samozaščite,
sklenejo
^upščina občine, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in
druge delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti,
družbenopolitične organizacije in društva občine PTUJ na podlagi 143.,
228. in 311. čL ustave SR Slovenije ter 114. in 229. člena statuta občine
PTUJ.
DRUŽBENI DOGOVOR
o organiziranosti in uresničevanju družbene
samozaščite v občini
PTUJ
I. TEMELJNE DOLOCBE
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se podpisniki zavezujejo, da bodo v
občini in vsak-na svojem območju ali področju razvijali tak sistem ukrepov
in aktivnosti, s katerimi se organizirano in usklajeno zagotavlja
uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite.
2.	člen
Družbena samozaščita je kot najširša podlaga za zagotovitev družbene
varnosti nedeljiva sestavina samoupravljanja v občini PTUJ. Uresničevanje
družbene samozaščite je zato ustava in samoupravna pravica in dolžnost
slehernega delovnega človeka in občana, vseh- organizacij, skupnosti in
organov v občini PTUJ.
3.	člen
Podpisniki družbenega dogovora uresničujejo družbeno samozaščito
zlasti tako, da zagotavljajo:
-	varstvo ustavne ureditve pred raznimi oblikami delovnja notranjega
in zunanjega sovražnka, zlasti dejavnosti sovražne emigracije, tujih
obveščev^ih služb in drugih oblik sovražne dejavnosti,-
-	varovanje samoupravnih socialističnih družbenih odnosov- in
samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov pred slehernimi poizkusi
zlorabe ali izkoriščanja kot tudi zoperstavljanje nosilcem ki delujejo s
protisamoupravnih in antisocialističnih pozicjj,
-	varstvo temeljnih pridobitev NOB in revolucije, zlasti bratstva,
enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter
varnost nemotenega razvoja samoupravne socialistične družbe,
-	nemoten proces združenega dela,
-	varovanje premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi in občanov
ter varstvo družbene lastnine.
4.	člen
Naloge in dejavnosti iz 3. člena tega dogovora uresničujejo podpisniki
t^o:
-	da odpravljajo vzroke za nastanek sovražnih in drugih družbeno
negativnih dejanj, pojavov in aktivnosti,
-	da sproti preprečujejo sovražna in druga družbi negativna dejanja,
pojave in aktivnosti ter se njihovim nosilcem zoperstavljajo,
-	da sodelujejo med seboj in s pristojnimi državnimi organi in
službami,
-	da dajejo pristojnim organom in službam ter drugim
družbenopolitičnim dejavnikom pobude in predloge za reševanje
problemov na področju varovanja družbenih dobrin in opozarjajo na smeri
in oblike preventivnega delovanja,
-	da preko ustreznih teles za družbeno samozaščito zagotovijo
usklajeno delovanje s področja družbene samozaščite v zadevah, ki so
k upnega ali širšega pomena,
-	da se sproti seznanjajo o vseh- vprašanjih, ki so pomembna za
varnost in uresničevanje družbene samozaščite,
-	da organizirajo in uresničujejo različen oblike varnosti in vzgoje ter
krepijo med nosJici družbene samozaščite razredno naravnanost,
socialistični patriotizem in varnostno kulturo.
5.	člen
Za učinkovitejše izvajanje tega družbenega dogovora lahko podpisniki
med seboj sklepajo samoupravne sporazume za posamezna področja in
območja, kjer je potrebno usklajeno in enotno uresničevati naloge s
področja družbene samozaščite.
11. NALOGE IN ORGANIZIRANOST NOSILCEV
DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
1. KRAJEVNA SKUPNOST
6.	člen
Nosilci družbene samozaščite v krajevnih skupnostih se zavezujejo, da
bodo v statutu in posebnem pravilniku krajevne skupnosti opredelili
organiziranost in način uresničevanja družbene samozaščite ter imenovali
na zborih delegatov, skupen odbor za družbeno samozaščito. Preko tega
odbora bodo sprejemali programe aktivnosti na področju družbene
samozaščite v krajevni skupnosti, najmanj enkrat na leto ocenili varnostne
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 15
razmere na svojem območju in na osnovi te ocene sestavili naloge in
ukrepe za odpravo varnostnSi problemov.
V	sodelovanju z vodjem varnostnega okoliša se bodo seznanjali z
vprašanji, ki so pomembna za uresničevanja družbene samozaščite ter se
opirali na njegovo strokovno pomoč.
7.	člen
Podpisniki družbenega dogovora si bodo v krajevnih skupnostih
prizadevali, da se t>o z uresničevanjem družbene samozaščite krepila
varnost na območju krajevne skupnosti,' pri čemer bodo sami ali v
sodelovanju z drugimi nosilci družbene samozaščite ter ustreznimi organi
in službami poleg nalog iz 3. člena tega družbenega dogovora skrbeli zlasti
-	za večjo stabilnost javnega reda in miru,
-	za odpravo raznih oblik družbeno škodljivih in negativnih obnašanj,
-	za odpravo raznih kriminogenih žarišč, izvorov in drugih oblik
varnostne problematJce,
-	za vzgojo zanemarjene osebe in druge nosilce asocialnih dejanj,
-	razvijaU invzpodbujali med mladino pozitivne družbene aktivnosti
ter z različnimi oblikami vzgoje krepili varnostno kulturo občanov v
krajevni skupnosti.
2. TEMEUNE IN DRUGE ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA DELA
8.	člen
Podpisniki družbenega dogovora v temeljnih in drugih organizacijah
združenega dela ter delovnih skupnostih se zavezujejo, da bodo
organizirano in način uresničevanja družbene samozaščite normativno
uredili s statutom in v posebnem pravilniku ali samoupravnem sporazumu.
Za organizirano in usklajeno delovanje na področju družbene
samozaščite bodo imenovali komisije oz. odbore za družbeno samozaščito
v temeljnih organizacijah združenega dela in koordinacijska telesa na ravni
delovne organizacije oz. sestavljene organizacije združenega dela.
9.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svojih aktih
uredili zlasti naslednja področja samozaščitnih ^tivnosti:
-	način varovanja samoupravnih socialističnih odnosoV' ter krepitev
samoupravljanja v združenem delu, pri čemer je potrebno še posebej
opredeliti vlogo samoupravne delavske kontrole,
-	samozaščito pred raznimi oblikami obveščevalne dejavnosti, pri
čemer je še posebej potrebno opredeliti, kateri podatki so zaupne narave
in kako jih je potrebno varovati, oblike in način varovanja objektov in
prostorov, opredelitev varnostnih ukrepov pri stikih s tujci in pri odhodih
naših delavcev v tujino,
-	samozaščitne ukrepe pred sovražno propagando, teroristično-
subverzivno dejavnostjo ter drugimi obUkami sovražne dejavnosti,
-	samozaščito na področju zunanje trgovine ter aktivnosti pri
varovanju ekonomske osnove naše družbe,
-	samozaščito pred notranjimi oblikami škodljivosti, kot so nevestno
gospodarsko poslovanje, malomarna hramba družbenega premoženja,
poneverba, neupravičena uporaba, ponareditev uradnih listin, goljufjje,
podkupovanje in podobno,
-	samozaščito socialistične osnovne morale pred raznimi oblikami
kršenja, kot so poslovna goljufija, špekulacija, monopolizem, nelojalna
konkurenca, dajanje prednosti kupcem in podobno,
-	samozaščito pred zunanjimi oblikami škodljivosti, kot so tatvine,
vlomi, roparski napadi, pri čemer je potrebno zlasti zagotoviti ustrezne
fizične, tehnične in druge varnostne ukrepe
-	samozaščito pred raznimi nevarnostmi, ki ogrožajo ljudi in okolje,
red in mir v združenem delu in podobno.
10.	člen
Samoupravni organi podpisnikov družbenega dogovora, ki jih določi
izvršni svet SO Ptuj se obvezujejo, da bodo sprejeli za primere posebne
varnostne situacije zaščitni načrt, ko utegne biti ogrožena širša družbena
varnost. •
V	samozaščitnem načrtu je zlasti potrebno določiti dodatne in
zaostrene varnostne ukrepe, fizično zavarovanje, poostriti vstop v objekte
ter poostriti postopek nadzora nad strankami, poostriti nenehni nadzor
objektov, prostorov in območja ter opredeliti naloge in odgovornost
posameznih delavcev.
Zaščitni načrt se bo aktiviral pravUoma po ustreznem obvestilu
postaje milice ali njenega oddelka.
11.	člen
Podpisniki družbenega dogovora v združenem delu se zavezujejo, da
bodo na področju kadrovske politike poleg strokovnih kvalitet upoštevali
tudi morahiopoUtične kvalitete kot enega izmed pomembnih elementov
uresničevanja družbene samozaščite.
Uresničujoč obveznosti iz 1. odstavka tega člena bodo zlasti
zagotovili:
-	da bodo odgovorna delovna mesta zasedali delavci, ki so
samoupravno socialistično naravnani in ki si nenehno prizadevajo krepiti
naš družbeni sistem, izhajajoč iz interesov delavskega razreda in delovnih
ljudi,
-	da bodo z odgovornih delovnih mest odstranjeni posamezniki, ki
nimajo moralno-političnih kvalitet iz prejšnje alinee, ali pa so bili
kaznovani zaradi gospodarskega kriminala in zasedajo odgovorna delovna
mesta v gospodarstvu,
-	da bodo na delovna mesta v službi zavarovanja sprejemali delavce
ki so fizično in psihično sposobni in imajo ustrezne moralno-politične
kvalitete, pri čemer bodo zagotovili materialno in družbeno moralno
stimulac^o takih delovnih mest.
Podpisniki družbenega dogovora bodo določbe drugega odstavka tega
člena ustrezno vnesli v svoje interne akte.
3. Vzgoja in izobraževanje
12.	člen
Podpisniki družbenega dogovora, zlasti pa organizacye, ki se
ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem ter družbenopolitične organizacije se
bodo zavzemali, da bosta varnostna vzgoja in vsebina družbene
samozaščite postala sestavni del idej no politične in strokovne vzgoje
delovnih ljudi in občanov. V ta namen mora dobiti varnostna vzgoja
vidnejše mesto v vseh izobraževalnih programih in učbenikih, delavska
univerza pa mora po enotnem dogovorjenem programu vključiti v
varnostno vzgojo celotno prebivalstvo, za nosilce družbene samozaščite pa
organizirati občasna posvetovanja in seminarje.
13.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo vzpodbujali
publicistično in propagandno delovanje za utrditev družbene samozaščite
ter preko sredstev javnega obveščanja skrbeli za krepitev varnostne kulture
delovnih ljudi in občanov in za sprotno obveščanje o vseh'vprašanjih, ki so
pomembna za varnost in uresničevanje družbene samozaščite.
Podpisniki bodo posebno pozornost pri krepitvi varnostne kulture
posvetili mladini, pri kateri je še posebej potrebno razvijati socialistični
patriotizem ter samoupravno socialistično zavest.
4. Samoupravne interesne skupnosti
14.	člen
Podpisniki se bodo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti
zavzemali za usklajeno in učinkovito uresničevanje družbene samozaščite
za posamezna interesna področja in na ta način organizirano odpravljali
varnostne probleme.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo v okviru samoupravnih interesnih
skupnosti posebno pozornost posvetili varnostnim področjem kot so:
požarno varstvo, vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje in problematika
zdomstva, kultura in telesna kultura, kjer je potrebno po posebnih
programih uresničevati samozaščitne aktivnosti glede na obstoječo
varnostne problematko.
5.	Družbenopolitične organizacije
15.	člen
Družbenopolitične organizacije se bodo na vseh' ravneh prizadevale
vzpodbujati uresničevanje družbene samozaščite in krepiti med svojimi
člani varnostno kulturo. Sproti bodo obravnavale negativne in sovražne
pojave, ugotavljale njihove vzroke in nosilce ter družbenopolitično ocenile
stopnjo odgovornosti takih nosilcev.
16.	člen
Občinska konferenca ZK Slovenije si bo nenehno prizadevala za
idejno in politično usmerjenost v sistemu družbene samozaščite in preko
svojih članov z vso odgovornostjo zagotovila uresničevanje dogovorjenih
aktivnosti na področju družbene samozaščite.
Občinska konferenca SZDL si bo nenehno prizadevala kot frontno
organizirana socialistična sila, da bodo vse organizacije in društva
uresničevale družbeno samozaščito v smislu sprejetega družbenega
dogovora. Preko svojih organizacij bo najmanj enkrat letno politično
ocenila varnostne razmere v občini in krajevnih skupnostih ter vzpodbujala
ustrezne aktivnosti na določenih varnostnih področjih.
. Občinski svet zveze sindikatov bo preko osnovnih organizacy v
združenem delu vzpodbujal uresničevanje tega družbenega dogovora in
skrbel za organizirane oblike varnostne vzgoje svojih članov.
Zveza socialistične mladine, ZB in ZRVS v občini bodo preko svojih
organizacij in aktivov vzpodbujale ustrezne aktivnosti na področju
družbene samozaščite ter pri svojih članih razvijale varnostno kulturo.
6.	Skupščina občine in njeni organi
17.	člen
Skupščina občine bo usmerjala in vodila uresničevanje družbene
samozaščite tako, da bo:
-	dajala orientacyo za aktivnost vseh'nosilcev družbene samozaščite
zoper sovražne pojave in druga dejanja, ki ogrožajo ustavni in pravni red,
-	zagotavljala materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj in
uveljavljanje družbene samozaščite,
-	razpravljala in sklepala o varnostni problematiki in uresničevanju
družbene samozaščite v občini,
-	zagotavljala koordinirano delo in dogovarjanje nosilcev družbene
samozaščite po odboru, ki ga imenujejo njeni zbori.
III. FINANCIRANJE AKTIVNOSTI DRUŽBENE
samozaščite
18. člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo iz lastnih
virov zagotovili ustrezne materialne in finančne pogoje za učinkovito
uresničevanje družbene samozaščite, kot je to določeno s tem dogovorom.
STRAN 8
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
IV. TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE
SAMOZAŠČITE
19.	člen
Z nanemon, da bi manifestirali podiužbljeno skrb za varnost kot
samoupravno pravico in dolžnost vseh- delovnih ^judi in občanov, bodo
podpisniki družbenega dogovora v občini vsako leto delovno proslavljali
teden varnosti in družbene samozaščite in sicer v tistem tednu, ki
vključuje 13. maj.
20.	člen
Podpisnki družbenega dogovora bodo teden varnosti in družbene
samozaščite proslavljali zlasti t^o, da bodo organizirale proslave, svečane
seje- samoupravnih organov v združenem delu in krajevnih skupnostih in
druge manifestativne oblike. Skrbeli bodo, da se v javnih občilih
publicirajo aktivnosti -in uspehi na področju uresničevanja družbene
samozaščite, razpišejo nagrjidni natečaji na šolah na temo družbena
samozaščita in njeno uresničevanje, podeljujejo pa tudi pohvale in
priznanja samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnflcov.
V. ODGOVORNOST PODPISNIKOV DRUŽBENEGA
DOGOVORA
21.	člen
Za kršitev določb tega družbenega dogovora nosya podpisniki
moralno, družbeno in politično odgovornost. Ukrepi za kršitev družbenega
dogovora so naslednji:
1.	Pismeno opozorilo podpisniku, s katerim mora biti seznanjen
ustrezni samoupravni organ, družbenepolitična organizacija in delavci te
organizacije ter občani v KS.
2.	Javni opomin, ki ga izrečejo zbori občinske skupščine.
3.	Obvestilo občinske konference ZKS in občinske-konference SZDL
zaradi ustreznega ukrepanja, glede družbene odgovornosti, zoper
predstavnike kršiteljev.
Podpisniki družbenega dogovora v združenem delu uvedejo svojih
organih postopek zoper svojega delavca, ki je bistveno kršil določbe tega
dogovora.
Sankcijo iz 1. tč. tega člena izreka odbor za notranjo politiko in
družbeno samozaščito iz 22. člena tega dogovora.
Odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito tudi izbira
dokaze za izrek ostalih sankcij,
VI. SPREMLJANJE IN IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
22.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se sporazumejo, da bo spremljal
uresničevanje tega dogovora odbor za notranjo politiko in družbeno
samozaščito, ki ga imenuje občinska skupščina.
VIL OSTALE DOLOCBE
23.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo svoje
samoupravne akte uskladili s tem dogovorom v šestih mesecih po podpisu.
viii. konCne doloCbe
24.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni
predstavniki podpisnikov.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
obrazložit ev
Vsaka organizirana družbena skupnost se na svojstven in primeren
način varuje pred zunanjimi in notranjimi sovražniki, ki ogrožajo njen
obstoj. To veija tudi za našo socialistično samoupravno družbo, kjer je
idejno politični koncept družbene samozaščite podlaga za varnost druž^
v najširšem smislu. Varstvo družbene ureditve in socialističnega
samoupravljanja ter družbenega in osebnega premoženja in temeljnih
interesov delavskega razreda ter delovnih ijudi vse bolj prehaja v roke
občanov in delovnih ljudi, tako da postaja družbena samoz^čita nedeljiva
sestavina samoupravljanja kot pravica in dolžnost slehernega in ne samo
določenih strokovnih služb. Družbeno samozaščito neposredno
organizirajo in so zanjo najodgovornejši samoupravni organi in delegatske
skupščine, uresničujejo pa se v vseh- sredinah. Ker so občani in delovni
yudje glavni subjekti in nosilci samozaščite in varovanja družbenih
interesov-, se morajo prav v občini kot temeljni družbenopolitični
skupnosti porajati in uveljavljati pobude in ukrepi za organiziranost in
učinkovitost -družbene samozaščite, ki pomeni proces podružbljanja
varnostnih zadev.
Skupščina občine Ptuj je v juniju lanskega leta sprejela odlok o
uresničevanju družbene samozaščite v naši občini, medtem ko je občinski
izvršni svet v lanskem novembru sprejel odredbo in določil organizacije, ki
so posebnega pomena za narodno gospodarstvo, vodstva družbeno-
političnih organizacij in državne organe, ki morajo imeti zaščitni načrt za
primer izredne varnostne situacije. Zavezanci (TOZD, OZD, KS, vodstva
DPO in državni organi) so razen nekaterih izjem resno- pristopili k
formiranju organov za družbeno samozaščito in pripravam ter sprejemanju
samoupravnih aktov za to področje. Odbor za notranjo politiko in
družbeno samozaščito pri SO Ptuj, ki aktivno deluje od maja lanskega leta,
pa je bil in je v stalnih stikih z izvajalci družbene samozaščite v občini in
jim je nudil pripomočke za sestavo samoupravnih aktov ter dajala napotila
in pojasnila za njihovo delo.
Družbeni dogovor o organiziranosti in o uresničevanju družbene
samozaščite v občini Ptuj vsebuje nekatere določbe, ki so že zapisane v
odloku o uresničevanju družbene samozaščite v naši občini. Ta dogovor
dokaj precizno opredeljuje naloge za vse podpisnike. V samem dogovoru
pa je pomembno to, da v svojem 21, členu določa moralno, družbeno in
poUtično odgovornost, -ki jo nosijo- podpisniki pri uresničevanju tega
dogovora.
Zoper kršitelje dogovora pa so tudi predvideni ukrepi oz. sankcije,
česar -pa odlok ne predvideva. Odboru za notranjo politiko in družbeno
samozaščito pa ta dogovor nalaga še posebne naloge, med drugim, da
izreka pismena opozorila podpisniko^ zbira dokaze za izrek ostalih kazni
in dolžnosti,-da spremlja uresničevanje tega dogovora. Omeniti velja, daje
tak družbeni dogovor v razpravah in v fazi sprejemanja oz. podpisovanja v
vseh- občinah SR Slovenije, To pomeni, da je organiziran pristop k
izvajanju družbene samoza&ite v republiki.
„Osnutek družbenega dogovora o organiziranosti in o uresničevanju
družbene samozaščite občine Ptuj je bil v razpravi v vseh-zborih na 21. seji
SO Ptuj, kije bila dne 28. oziroma 30/6-1976. Delegati k osnutku niso
imeli pripomb.
Izvršni svet SO Ptuj je na zadnji seji razpravljal o predlogu omenjenega
družbenega dogovora in nanj ni imel pripomb. Izvršni svet je sprejel sklep,
da predlaga vsem zborom skupščine občine Ptuj, da sprejmejo družbeno
dogovor o organiziranosti in uresničevanju družbene samozaščite v občini
Ptuj v predlaganem besedilu."
Izvršni svet skupščine
občine Ptuj
PREDLOG 5. 7, 1976
Po 1. točki 246. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 5-45/74) in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, St, 7-
31/73 in 16-145/74) je skupščina občine Ptuj na seji zbora krajevnih skupno'
sti dne 00 O 0000 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O POGREBNIH SVEČANOSTIH V OBCINI PTUJ
V	odloku o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 8-61/75) se besedilo odloka spremeni in se glasi:
1.	člen
2.	člen postane 11. člen in se spremeni ter glasi:
Pri tihih pogrebih ni nobenih pogrebnih svečanosti, predpisanih s tem
odlokom in se šteje pokop pokojnika samo v ožjem krogu sorodnikov.
2.	člen
3.	člen postane 2. člen.
3.	člen
4.	člen postane 3. člen.
4.	člen
5.	člen postane 4. člen.
V	tretjem odstavku istega člena se v prvi vrsti črtajo besede ,,po obvez-
nem nagovoru" in se vstavi beseda ,,nato". V istem odstavku se v četrti vrsti
beseda ,,govor" nadomesti z besedo ,,obred".
5.	člen
6.	člen postane 5. člen.
V	prvem odstavku tega člena v drugi vrsti se za besedo ,,za" vstavi be-
sedilo ,,medsebojno koordinacijo in" in na koncu odstavka namesto besed
,,in zasutje groba" vstavi besedilo ,,do popolnega zasutja groba".
V	tretjem odstavku tega člena se namesto besedila: ,,gre zastavonoša z
zastavo" nadomesti z besedami ,,gredo zastavonoše in praporščaki", na
koncu tega odstavka se za besedo ,,območje" stavek nadaljuje z besedami
,,in je mesto začetka sprevoda v skladu z 2. členom tega odloka."
V	četrtem odstavku istega člena se za besedo ,,zastavo" dodajo besede
,,z žalnim trakom".
V	šestem odstavku tega člena v drugi vrsti se za besedo ,,obeležji" vstavi
beseda ,,tik" in v tretji vrsti za besedo ,,gre" vstavi besedilo ,,skupaj s svo-
jimi pomočniki pri obredu neposredno".
6.	člen
7.	člen postane 6. člen.
V	istem členu se na koncu prvega odstavka beseda ,,odstrani" nadome-
sti z besedilom ,,odstopi od groba".
Drugi odstavek tega člena se spremeni in se glasi: ,,Pri odprtem grobu
ostanejo zastavonoše in praporščaki. Sledijo poslovilni govori predstavnikov
družbene skupnosti, če ni bilo poslovitve po uvodnih žalostinkah in govori
drugih. Nato lahko opravi obred predstavnik verske skupnosti, če je navzoč.
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 9
Nakar zaigra godba in zapojo pevci ter sledi zadnji pozdrav z zastavo in pra-
pori. S tem je pogreb zaključen".
V	tretjem odstavku istega člena se beseda ,,nato" črta.
Četrti odstavek istega člena se črta.
7.	člen
8.	člen postane 7. člen.
V	zadnjem stavku se črta beseda ,,uradni".
8.	člen
9.	člen postane 8. člen.
9.	člen
10.	člen postane 9. člen.
10.	člen
11.	člen postane 10. člen in se v prvi vrsti črtata besedi ,,in nagrajujejo"
in se vstavi besedilo ,,vodjo pogrebnih svečanosti, ki skrbi za izvajanje tega
odloka in".
11.	člen
V	12. členu v drugi vrsti se črtajo številke ,,6., 7., 8. in 11." in se vstavijo
„5., 6., 7., 10. in 11".
obrazložitev
Dosedanja praksa pri izvajanju odloka o pogrebnih svečanostih v občini
Ptuj je pokazala, da je ponekod prišlo do nesporazuma predvsem med za-
stopniki družbene in predstavniki verskih skupnosti ob pogrebnih svečano-
stih. Vzrok temu so bile delno ne dovolj jasne določbe odloka in premajhna
koordinacija med njimi. Prav tako se je pokazalo, da nekateri izrazi v odlo-
ku niso povsem ustrezni. Z namenom, da bi v prihodnje potekalo izvajanje
pogrebnih svečanosti povsem v duhu in skladno z določbami odloka, sta ko-
ordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verski-
mi skupnostmi pri predsedstvu ObK SZDL in komisija za verska vprašanja
pri SO Ptuj o vsem tem razpravljala in predlagata, da se začne postopek za
spremembo in dopolnitev predmetnega odloka.
Besedilo 2. čl., ki je postal 11. člen tega odloka in ki obravnava tihi po-
greb, je bilo zaradi različnih tolmačenj prvotnih določb odloka v celoti spre-
meniti.
V	5. členu je bilo besede ,,po obveznem nagovoru" črtati, zaradi tega,
ker je običajno govor, ki ga ima predstavnik krajevne skupnosti pri odprtem
grobu, kar je možno v smislu 7. člena odloka. V istem členu je zamenjati
besedo ,,govor" predstavnika verske skupnosti z besedo ,,obred". Zamenja-
va besede govor v bistvu pomeni opredelitev dejanja, ki ga predstavnik ver-
ske skupnosti izvaja v skladu s cerkvenimi obredi.
V	6. členu predlagane spremembe pomenijo potrebno koordinacijo med
predstavnikom družbene in verske skupnosti še posebej z vidika realizacije 5.
in 7. člena odloka. Prav tako je potrebna sinhronizacija, da gredo zastavono-
še in praporščaki z enega mesta, torej morajo biti enotno prisotni ob
pogrebu. Običajno opravlja verski obred predstavnik verske skupnosti z mi-
nistranti, pri petju psalm pa mu pomagajo cerkveni pevci. To pa pomeni, da
gredo ti skupaj v pogrebnem sprevodu. Cerkvena obeležja se razvrstijo nepo-
sredno pred predstavnikom verske skupnosti, ki gre s svojimi pomičniki tik
pred krsto pokojnika.
Točno je opredeliti tudi odgovornost vodje pogrebnih svečanosti, ki tra-
ja od začetka izvajanja pogrebnih svečanosti do popolnega zasutja groba.
Za spremembo v 7. členu pa gre predvsem za primernejši izraz v tem
smislu, da moštvo odstopi od groba, namesto da se odstrani.
Smiselno je bilo formulirati 2. odstavek 7. člena, ker je tak vrstni red po-
grebnih svečanosti pri odprtem grobu že običajen.
Vil. členu je črtati besedi, ki nalagata obvezno nagrajevanje govornika
krajevne skupnosti. Krajevnim skupnostim je prepuščeno, da lahko v okviru
možnosti nagrajujejo govornika. Izvršni odbor občinske konference SZDL
meni, da pogrebne svečanosti, ki se izvajajo v skladu z odlokom naj ne bi
nagrajevali. Svoje stališče utemeljuje s tem, da je pogreb, kakor tudi govor
govornika in zastavonoše v krajevni skupnosti moralno etični odnos in pie-
teta do slehernega pokojnika in ne materialna stimulacija. To je naša skupna
dolžnost do slehernega občana v skladu s sociaUstično moralo in etiko. Dol-
žnost družbene skupnosti je, da se dostojno poslovi od pokojnika. Zato naj
vse krajevne skupnosti, predvsem zavestno in s čutom dostojanstva do po-
kojnika izvajajo ta odlok.
Končno je sankcionirati še kršitev 2., sedaj 11. člena tega odloka, ker se
je v praksi pokazalo, da so bili že poskusi ali celo kršitve določb tega člena.
,,Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih
svečanostih v občini Ptuj je bil v razpravi v vseh zborih na 2. seji skupščine
občine Ptuj, ki je bila dne 28. oz. 30/6-1976. Delegati k osnutku niso imeli
pripomb.
Izvršni svet SO Ptuj je na zadnji seji razpravljal o predlogu o spremembi
in dopolnitvi omenjenega odloka in nanj ni imel pripomb. Izvršni svet je
sprejel sklep, da predlaga zborom krajevnim skupnostim SO Ptuj, da sprej-
me odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v
občini Ptuj v predlaganem besedilu."
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj
Številka: 400 - 3/76
REAUZACIJA OBČINSKEGA
PRORAČUNA PO STANJU 30/6-1976
POROČILO
o polletni realizaciji proračuna občine
Ptuj za leto 1976
Polletna realizac^a občinskega proračuna za leto 1976 kaže, da so
izvirni dohodki v globalu doseženi v načrtovanem obsegu. Zaostajanje
pritoka dohodkov v prvih mesecih, kije značilno tudi za prejšnja leta, se je
z nekoliko živahnejšo dinamiko priliva v zadnjih dveh mesecih popravilo
tako, da znaša realizacija planiranih lastnih dohodkov v polletnem obdobju
50,6 %,
Na podlagi dogovora slovenskih občin o splošni porabi v občinah v
letu 1976 so v proračunu občine Ptuj predvidena splošna dopolnilna
sredstva iz vzajemnega prelivanja med občinami v viSni 9,515.000
dinaijev, ker dogovorjenega obsega porabe ne pokrivamo z lastnimi
dohodki. V polletnem obdobju smo na ta račun sprejeli le 2,070 tisoč
dinaijev ali 21,7 % letnega globala. Vzajemno solidarnostno prelivanje
temelji na kalkulativnih dohodkih posameznih občin, ki pa ne zagotavlja
vsaj' v prvih mesecih enakega deleža za tiste občine, ki ta sredstva
prejemajo. Zato je pričakovati, da se bo ta medsebojna solklarnost
popravila v drugi polovici leta.
Dohodki
Planirani dohodki občinskega proračuna za leto 1976 v višini
60,200.000 dinaijev so doseženi v višini 27,654.102 dinarjev ali 45,9 %. Iz
priloženega pregleda je razvidno, da presegajo predvideno dinamiko zlasti:
davek iz osebnega dohodka iz kmetflske dejavnosti 64,9 %, posebni
občinski davek od prometa proizvodov 52,6 % upravne takse 57,1 % in
dohodki upravnih organov 60,4 %. Nasprotno temu je mnogo slabša
dinamika pritoka zlasti iz naslednjih virov: davek iz osebnega dohodka iz
avtorskih pravic 26,7 %, davek od prometa z nepremičninami in pravicami
28,6 %, davek na dohodek od stavb 13,4 %, sodne takse 43,6 %in splošna
dopolnilna sredstva iz vzajemnosti le 21,7 %. V primerjavi z doseženo
realizacijo enakega obdobja v preteklem letu ugotav^amo le neznatna
odstopanja v dinamiki priliva dohodkov proračuna.
Med proračunske dohodke se je steklo tudi 39.766 dinaijev davka iz
osebnega dohodka iz delovnega razmerja pa čeprav ta vir sredstev za
proračun ni predviden. Pri tem gre predvsem za obračunani davek iz
osebnega dohodka od zasebne obrti za preteklo leto.
Ce podrobneje analiziramo posamezni proračunski vir ugotovimo, da
na višino trenutne realizacije posameznih virov vplivajo tudi spremembe
davčnih predpisov; katerih kvantitativni učinek se ni dal dovolj natančno
izračunati. Predvsem so tu mišljene spremembe davčnih stopenj iz
kmetijstva in obrti, spremembe prisp)evnih stopenj za samoupravne
interesne' skupnosti in zasebnega sektoija in sprememba stopnje
občinskega davka od prometa proizvodov.
Davek iz skupnega dohodka občanov je predviden v višini 400.000
dinaijev, medtem ko je realizirano le 49.244 din ali 12,2%. Predpisani
davek so posamezni zavezanci sicer poravnali v predpisani višini, vendar pa
še ni v celoti uveljavljeno delitveno razmerje med proračunom občine in
republiko tako, da pretežni del teh plačil čaka na zbiralnih računih.
Zaradi težav, ki jih je povzročil neenakomerni dotok sredstev v prvih
mesecih pri financiranju tekočih proračunskih potreb in nalog, proračun
koristi 1,200.000 dinarjev posojila iz sredstev rezerv, kijih bo potrebno
vrniti do konca leta.
Z zakonom o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev
se je likvidnost proračuna še zaostrila, zato še tudi ob nekoliko ugodnejši
realizaciji teh sredstev ni bilo mogoče vrniti rezervnemu skladu.
Poraba razpoložljivih sredstev - izdatki
Poraba razpoložljivih sredstev se je gibala v okviru sprejetega
proračuna. Skupni izdatki znašajo 28,947.804 dinaijev ali 48 % proračuna
za leto 1976. Po posameznih proračunskih namenih se poraba giblje od 30
do 61 % letne^ globala, odvisno- od potreb za katere se zagotavljajo
sredstva. Najvišjo porabo izkazuje namen socialnega skrbstva, kjer je
postavka - podpore družinam kadrovcev - izčrpana že skoraj 100 %. Z
Zakonom o denarni pomoči družinam kadrovcev so določeni upravičenci
neglede na višino sredstev, ki so v občinskem proračunu jv ta namen
.zagotovljena. Zato bo potrebno s posebnim virmanom povečati to
postavko v breme prihrankov na drugih postavkah.
Najnižja trenutno izkazana poraba je v namenu negospodarske
investicije 29,7 %. To je razumljivo, saj je potrebno prvotno pokriti
obveznosti na vseh področjih, kjer gre za redno dejavnost in šele nato za
ostale potrebe.
Po posameznih proračunskih namenih pa je poraba naslednja:
STRAN 10
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
Komunalna dejavnost	5,250.000	3,075.000	58,5
Dejavnost krajevnih skupnosti	2,000.000	950.000	47,5
Intervencije v gospodarstvu	1,500.000	750.000	50,0
Tekoča proračunska-rezerv a
in obveznosti iz prejšnjih
let	714.200	28.930	4,0
Izločena sredstva rezerve	500.000	205.044	41.0
60,200.000 28.947.804 48,0
V obravnavanem obdobju so se pokazale potrebe za katere pa v
proračunu sredstva niso bila predvidena. Zato je izvršni svet v svoji
pristojnosti po pooblastilu v 8. členu odloka o proračunu občine Ptuj za
leto 1976 že izvršil nekatere prerazporeditve v proračunu predvidenih
sredstev oziroma spremenil namen in višino za posamezne potrebe, tako da
je tekoča proračunska rezerva kljub temu ostala v tem obdobju še
nedotaknjena.
Skupna ugotovitev za vse izdatke je naslednja: likvidnost občinskega
proračuna se je izboljšala tako, da so bile vse zapadle obveznosti
poravnane v predpisanem roku kot ga določa zakon o zagotavljanju plačil
med uporabniki družbenih sredstev.
Glede na dosežene rezultate realizacije lastnih dohodkov in na novo
ugotovljene začasne kalkulativne dohodke, ki pogojujejo sredstva iz
vzajemnega prelivanja ter možnosti priliva dohodkov v drugi polovici leta
bo možno realizirati obseg dovoljene porabe po družbenem dogovoru o
splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1976.
Ptuj, dne 12/7-1976
Izvršni svet
skupščine občine Ptuj
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 11
StevUka: 464 - 29/75
PREDLOG O UGOTOVITVI POTREBE IN SMOTRNOSTI
USTANOVITVE SLUŽNOSTI PLINOVODA
„PETROL" Ljubljana — TOZD Zemeljski plin je Skupščini občine
Ptuj predlagal izdajo odločbe o potrebi in smotrnosti služnosti vkopa in
položitve plinovoda na zemljiščih, po katerih je v skladu z lokacijsko
dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št.
2670—7/III—75 z dne 13/1 — 1976 predvidena izgradnja magistralnega
plinovoda.
V novembru 1974 je 76 delovnih organizacij iz Slovenije sklenilo in
podpisalo samoupravni sporazum o skupni naložbi sredstev za realizacijo
programa gazifikacije v Sloveniji, s katerim so se podpisnice dogovorile o
skupnem vlaganju za izgradnjo magistralnega plinovoda, ki bo potekal od
avstrijsko-jugoslovanske meje pri Šentilju preko Celja do Ljubljane oz.
Vodic, s krakom do Jesenic in Nove Gorice. Del plinovoda poteka tako
tudi po ozemlju naše občine.
Po samoupravnem sporazumu je delovna organizacija Petrol oz.
temeljna organizacija Zemeljski plin v sestavi Petrola prevzela nalogo
nosilca posla izgradnje plinovodnega omrežja in zato nastopa kot investitor
po pooblastilu vseh podpisnic sporazuma.
Plinovod bo vkopan v zemlji, tako da bo po končani izgradnji na vseh
kmetijskih zemljiščih, razen sadovnjakih, vinogradih, hmeljiščih in
gozdovih možna dosedanja obdelava in uporaba zemljišč v kmetijske
namene. Zato si mora investitor v pretežni večini primerov preskrbeti
pravico služnosti vkopa in položitve plinovoda, le v posameznih primerih si
bo za gradnjo spremljajočih objektov moral pridobui lastninsko pravico
oz. pravico uporabe zemljišča za gradnjo teh objektov (npr. za razdelilne
postaje).
Večina lastnikov je investitorju s podpisom posebne izjave že dovolilo
vkop in položitev plinovoda preko svojih zemljišč, nekateri pa tega niso
pripravljeni storiti in je zato v tistih primerih ustanoviti služnostno pravico
z razlastitvijo oz. omejitvijo lastninske pravice na zemljiščih v zasebni ter
pravice uporabe na zemljiščih v družbeni lasti.
Odločbo o ustanovitvi služnosti izda v skladu z določbami zakona o
razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe premoženjsko pravni
organ, pred tem pa mora občinska skupščina na seji odločiti o potrebi in
smotrnosti ustanovitve predlagane služnosti.
Glede na to izvršni svet predlaga Skupščini občine Ptuj, da na seji
pristojnih zborov sprejme na podlagi 28. člena zakona o razlastitvi in o
prisilnem prenosu pravice uporabe ter 202. člena zakona o splošnem
upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 18/65) naslednjo
ODLOČBO
Ugotovi se, da je potrebno in smotrno ustanoviti služnostno pravico
vkopa in položitve plinovoda na zemljišču, ki ga tvorijo parcele navedene v
katastrskem elaboratu, katerega je izdelal Industroprojekt Zagreb pod
oznako OOUR-a 1 v nov. 1975 in Geodetski zavod Maribor (brez oznake) v
skladu z lokacijsko dokumentacijo Zavoda za urbanizem Maribor St.
2670—7/111—75 z dne 13/1 — 1976 ter je zato dopustna omejitev lastninske
pravice oz. pravice uporabe za zemljišča družbene lastnine za prej navedena
zemljišča v korist OZD ,,Petrol" Ljubljana — TOZD Zemeljski plin.
Katastrski elaborat in lokacijska dokumentacija iz prvega odstavka
izreka so sestavni del te odločbe.
Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj
PREDLOG 9. 7. 1976
Številka: 402 - 20/75
Na podlagi 5. člena odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1976 (Ura-
dni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4/76, dne 15/4-1976) in 6. točke 246. čle-
na statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74) je
Skupščina občine Ptuj na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1976 sprejela
SKLEP
o razporeditvi sredstev za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti občine
Ptuj za leto 1976
1.
Sredstva za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti, zagotovljena v
proračunu občine Ptuj za leto 1976 v višini 2,(X)0.000 din, sc razporedijo na
posamezne krajevne skupnosti po določbah tega sklepa.
2.
Za pisarniško in finančno poslovanje krajevnih skupnosti se razporedi
skupaj 280.000 dinarjev.
Za stroške za delovanje organov in delegacij krajevnih skupnosti sc raz-
poredi skupaj 646.282 dinarjev.
Za osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti se razporedi skupaj
973.718 dinarjev.
Za delovanje družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih se
razporedi skupaj 100.000 dinarjev.
Razporeditev sredstev iz prvega, drugega in tretjega odstavka te točke
na posamezne krajevne skupnosti je razvidna iz tabele I, ki je sestavni del te-
ga sklepa.
Razporeditev sredstev iz četrtega odstavka te točke razdeh na posamez-
ne krajevne skupnosti Izvršni svet skupščine občine Ptuj po predhodnem pri-
dobljenem mnenju Občinske konference SZDL Ptuj.
STRAN 12
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
3.
Sredstva za osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti bo proračun-
ska služba občine Ptuj nakazovala na podlagi predloženih sklenjenih spora-
zumov, oziroma delovnih pogodb o zaposlitvi tajnikov od dneva zaposlitve.
Ostanek sredstev, predvidenih za osebne dohodke tajnikov, ki ne bodo
uporabljena zaradi nezasedenih delovnih mest, se na predlog koordinacijske-
ga odbora za usklajevanje razvoja in spremljanje delovanja krajevnih skup-
nosti pri Izvršnem svetu skupščine Ptuj, razdelijo v zadnjem tromesečju
1976.
Sredstva za osebne dohodke tajnikov se posameznim krajevnim skupno-
stim nakazujejo po dejanski zasedbi delovnih mest. V kolikor delovno mesto
tajnika s polnim delovnim časom ni zasedeno, se prizna nadomestilo osebne-
ga dohodka tajnika s polovičnim delovnim časom, kjer pa delovno mesto s
polovičnim delovnim časom ni zasedeno, se nakazujejo sredstva v višini, ki je
določena za prvo skupino.
4.
Razporejena sredstva za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti so
namenska in se v druge namene ne smejo uporabljati. Nadzor nad
namenskim trošenjem sredstev za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti
izvajajo organi samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov krajevnih
skupnosti ter Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj.
OBRAZLOŽITEV
skk>pa o razporeditvi sredstev za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti za
leto 1976
I. Kinanciranje funkcionalnih izdatkov KS
Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih
skupnostih v 18. členu določa, da se sredstva proračuna občine uporabljajo
tudi za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti in sicer le za tiste naloge,
ki jih je občina prenesla na krajevno skupnost. Zato je tudi proračun občine
Ptuj za leto 1976 določil za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih
skupnosti sredstva v višini 2,000.000 din. Pod funkcionalnimi dejavnostmi
krajevnih skupnosti se razume uresničevanje tistih nalog brez katerih je ne-
mogoče delovanje organov KS, njenih delegacij, informiranost občanov ter
nalog družbenopoHtičnih organizacij.
Iz predloženega sklepa o razporeditvi sredstev za funkcionalne izdatke
krajevnih skupnosti je razvidno, da se naj proračunska sredstva razporedijo
takole:
280.(XX) din za pisarniško in finančno poslovanje,
646.282 din za stroške za delo vseh organov in delegacij KS
973.718 din za osebne dohodke tajnikov KS
100.000 din za delo družbenopoHtičnih organizacij v KS.
Iz priloženega tabelarnega pregleda pa je razvidno, kako se naj sredstva
razdelijo na posamezne krajevne skupnosti. Po predlogu delovne skupine so
stroški za pisarniško poslovanje in fmančno poslovanje več ali manj enaki
kot v preteklem letu. Prav tako so razporejeni stroški za delovanje organov
krajevnih skupnosti. Da bi lahko KS s svojimi organi resnično še bolj zažive-
le in opravljale naloge, ki jih določa statut, mora biti urejena administracija
in knjigovodstvo. Sredstva za osebne dohodke tajnikov prav tako spadajo
med funkcionalne izdatke in se delijo v tri skupine:
V	prvo skupino spadajo KS, ki imajo honorarno zaposlene delavce.
V	drugo skupino spadajo KS, kjer je tajnik zaposlen s polovičnim de-
lovnim časom.
V	tretjo skupino spadajo KS, kjer je tajnik zaposlen s polnim delovnim
časom.
Pri določanju sredstev za OD tajnikov je bil delno upoštevan
samoupravni sporazum o oblikovanju in deHtvi sredstev za osebno in skupno
porabo. V kolikor bi hotela KS zagotoviti svojemu tajniku višji OD, kakor je
predvideno s predloženim sklepom v bruto znesku, bo morala razliko kriti iz
svojih drugih dohodkov.
S predvidenimi sredstvi v občinskem proračunu za leto 1976 za funkcio-
nalne izdatke KS in njihovo razporeditvijo v skladu s predloženim sklepom
se zagotavljajo pogoji za uspešno delo vseh organov in delegacij krajevnih
skupnosti v občini Ptuj.
O predlogu razdelitve sredstev za funkcionalne izdatke krajevnih skup-
nosti občine Ptuj za leto 1976 je razpravljal Izvršni svet skupščine občine
Ptuj na 77. seji, dne 26/4-1976. Izvršni svet je predlog o razporeditvi sredstev
za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti občine Ptuj za leto 1976 sprejel
v predloženi obliki priložene tabele. Izvršni svet predlaga, da se sredstva za
osebne dohodke tajnikov posameznim krajevnim skupnostim nakazujejo po
dejanski zasedbi delovnih mest in da so zneski za osebne dohodke po
razdelilniku za posamezne krajevne skupnosti maksimalni.
Izvršni svet na predloženi osnutek sklepa ni sprejel bistvenih pripomb in
dodatnih predlogov, ki bi zahtevale dopolnitev aH spremembo sklepa, zato
predlaga zborom, da ga sprejmejo v predloženem besedilu.
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
Na podlagi 234. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj štev. 5—54/74) in 20. člena zakona o kulturnih skupnostih
(Uradni list SRS št. 38/74) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora
združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora
dne 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju sekretarja kulturne skupnosti
1.
Skupščina občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Nataše BELSAK,
roj. 14. novembra 1948 v Ljubljani, stanujoče Ptuj, Volkmerjeva ul. 7 za
sekretarja kulturne skupnosti Ptuj.
2.
Sklep velja takoj.
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi 20. člena zakona o kuUurnih skupnostih (Uradni list SR
Slovenije št. 38 z dne 19/12—1974) in 41. člena statuta Kulturne skupnosti
občine Ptuj je skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj na seji zbora
uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 21/6—1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju tovarišice Nataše Belšak za sekretarko kulturne skupnosti
občine Ptuj.
Nataša BELSAK, po poklicu knjižničarka, sedaj novinar
RADIO—TEDNIK Ptuj, se je rodila 14. novembra 1948 leta v Ljubljani,
stanuje v Ptuju, Volkmerjeva 7.
Nataša BELSAK je vrsto let aktivna in požrtvovalna družbenopolitična
delavka na področju kulture, informativne dejavnosti, v SZDL in v
sindikatih. Zelo dobro pozna probleme kulture in obveščanja. Vrsto let je
delala kot knjižničarka v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj in kot
novinarka RADIO—TEDNIK Ptuj. Je članica ZKS. Več let zelo uspešno
opravlja funkcijo predsednice osnovne organizacije sindikata delavcev v
kulturi in informativni dejavnosti. Pri Občinski konferenci SZDL Ptuj je
predsednica komisije.
Naloge opravlja vestno, px)žrtvovalno in s čutom odgovornosti.
Odločno se zavzema za nove samoupravne odnose v kulturi in informativni
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 13
dejavnosti ter za odločilen vpliv delovnih ljudi in občanov pri oblikovanju
in izvajanju socialistične samoupravne kuhurne politike v občini Ptuj.
Pred njenim imenovanjem za sekretarko Kulturne skupnosti občine
Ptuj sta o kandidaturi razpravljali kadrovska komisija pri Komiteju OK
ZKS Ptuj in Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL
Ptuj, ki sta s predlogom soglašala.
Predlagamo zborom Skupščine občine Ptuj, da sprejmejo sklep o
soglasju k imenovanju.
Dosedanji sekretar Kulturne skupnosti občine Ptuj, tovariš Andrej
FEKONJA, odhaja s 1. avgustom 1976 na novo službeno dolžnost v
Zgodovinski arhiv Ptuj za ravnatelja.
Ptuj, 9/7—1976
Komisija
za volitve, imenovanja in kadr.
vprašanja Skupščine občine Ptuj
PREDLOG 18. 6. 1976	Številka: 022 - 26/74
Skupščina občine Ptuj je na podlagi 51. člena obrtnega zakona (Uradni
list SRS, št. 26—235/76) ter po 246. členu statuta občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5— /74) sprejela na seji zbora
združenega dela
SKLEP
o potrditvi statuta Obrtne nabavno prodajne zadruge Panorama Ptuj
1.
Potrdi se statut ,,Panorame" p. o., obrtne nabavno prodajne zadruge
Ptuj, ki je bil sprejet na zadružnem zboru dne 27/2—1976.
2.
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Obrazložitev
predloga sklepa o potrditvi statuta obrtno nabavne prodajne zadruge
Panorama Ptuj
Po 51. členu obrtnega zakona potrjuje statut obrtne zadruge skupščine
občine, na katere območju ima zadruga svoj sedež.
Obrtna nabavno prodajna zadruga ,,Panorama" Ptuj (v nadaljnjem
besedilu: ONPZ Panorama) je dne 3/7—1974 predložila svoj statut v
potrditev.
Komisija za samoupravne odnose in notranjo zakonodajo temeljnih in
drugih organizacij združenega dela SO Ptuj je statut temeljito obravnavala
ter ugotovila, da vsebuje nekatere nezakonitosti in nepravilnosti, zaradi
katerih ga ni možno predložiti skupščini v potrditev. Zato je na seji dne 5/9
sprejela pripombe k statutu in so bile posredovane ONPZ Panorama dne
22/9—1975.
ONPZ Panorama Je nato poročala, kako so bile upoštevane
posamezne pripombe ter dostavila novo besedilo statuta, ki ga je sprejel
zadružni zbor.
Komisija je pri ponovni obravnavi statuta ugotovila, da so bile
odpravljene vse neskladnosti z ustavo in pozitivnimi predpisi, zato je na seji
dne 12. maja 1976 sprejela sklep, da predlaga občinski skupščini, naj potrdi
statut ONPZ Panorama v besedilu, kot ga je sprejel zadružni zbor dne
27/2—1976.
f
Na podlagi določb Ustave SFRJ, Ustave SRS in v skladu z določbami
Obrtnega zakona SRS so člani in delavci ONPZ PANORAMA Ptuj, na
svojem zadružnem zboru z dvotretjinska večino glasov-sprejeli in potrdili
ter razglasili in objavili naslednji
STATUT
OBRTNE, NABAVNO-PRODAJNE ZADRUGE
„PANORAMA"
PTUJ, Vrazov trg it. 1
L POGLAVJE
TEMEUNE DOLOČBE
1. člen
Obrtna, nabavno-prodajna zadruga »PANORAMA" Ptuj, je enotna in
samostojna organizacija združenega dela, v kateri na podlagi ustavnih
določb in v skladu z določbami Obrtnega zakona SRS, člani zadruge in
njeni delavci združujejo svoje delo in sredstva za trajno organiziranje
skupne obrtne proizvodnje, skupnega opravljanja obrtnih storitev, oziroma
skupne prodaje izdelkov ter jo tudi skupaj upravljajo po načelih tega
statuta.
2.	člen
ONPZ »PANORAMA" posluje kot organizacija združenega dela v
skladu z določbami tega statuta in v svojem imenu in za svoj račun, v
svojem imenu in za račun svojih članov, ali pa v imenu in za račun svojih
članov,
3.	člen
Članstvo v ONPZ »PANORAMA" je prostovoljno. Pogoje za članstvo
v zadrugi določa ta statut.
4.	člen
Člani ONPZ »PANORAMA" so lahko samostojni obrtniki,
organizacija združenega dela in pogodbene organizacije združenega dela.
5.	člen
Člani in delavci ONPZ »PANORAMA" imajo pravico in dolžnost, da
organizirajo kot temeljno organizacijo združenega dela vsak del zadruge, ki
pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela članov in delavcev
lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v zadrugi in je na tej podlagi
samostojno izražen.
6.	člen
ONPZ »PANORAMA" upravljajo skupaj člani zadruge in delavci,
zaposleni v zadrugi.
S tem statutom je določeno, o katerih vprašanjih odločajo člani
zadruge in delavci sami, katere pa povetjajo organom uprav^anja.
7.	člen
Iz dohodka ONPZ »PANORAMA" se izloči del za osebno in skupno
porabo delavcev zadruge po enakih načelih, kot v drugih organizac^ah
združenega dela.
O nadalnji delitvi dohodka iz prejšnjega odstavka, odločajo delavci
zadruge samostojno.
Splošni akt ONPZ »PANORAMA" določa v skladu z ustanovitveno
pogodbo in s tem statutom merila za delitev dohodka zadruge na del za
razširitev materialne osnove združenega dela in na del za skupno in osebno
porabo delavcev zadruge in dviganje njihove delovne sposobnosti ter za
potrebe rezerve.
Sredstva, ki se iz dohodka zadruge ali iz drugih virov vlagajo v
razširitev materialne osnove zadruge, za dvig delovne sposobnosti delavcev
in za potrebe rezerve, so družbena lastnina.
1. Splošni podatki
8.	člen
Firma zadruge je: OBRTNA, NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA
»PANORAMA" p. o. Ptuj, Vrazov trg št. 1.
Skrajšani naziv firme je:
ONPZ »PANORAMA" p. o. Ptuj, Vrazov trg št. 1.
Sedež zadruge je v Ptuju, Vrazov trg št. 1.
ONPZ »PANORAMA" je samostojna organizacija združenega dela in
ima svojstve pravne osebe, je polno sposobna ter je za svoje obveznosti
odgovorna z vsemi svojimi sredstvi.
9.	člen
Zadruga »PANORAMA" ima svojo štampiljko, ki nosi napis
»PANORAMA" obrtna, nabavno-prodajna zadruga Ptuj.
Stampiljkaje brez roba in je dolga 5 ter široka 1,2 cm.
10.	člen
Zaščitni znak zadruge je krog s premerom 2,7 cm, ki ga sestavljata
notranji moder in zunanji rumen obroč, ki sta široka po 2 mm.
Znotraj notranjega obroča je zobato kolo v črni barvi.
Nad rumenim krogom je okrajšava ONPZ, pod njifn pa napis PTUJ.
11.	člen
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru dne 30.
junija 1972 in je vpisana v zadružni register pri Okrožnem gospodarskem
sodišču v Mariboru pod štev. »Zadr. št. 294/1-3"
2. Predmet poslovanja
12.	člen
Obrtna, nabavno-prodajna zadruga »PANORAMA' se ukvarja s tem.
da:
1.	nabavlja reprodukcijski material in pomožni material za svoje člane
za obrtne storitve in izdelke, jih oskrbuje z opremo, stroji, delovnimi
pripravami in orodji,
2.	prodaja izdelke in storitve svojih članov, izdelke in storitve iz
kooperacije ter izdelke in storitve enot zadruge,
3.	kupiye reprodukcijski material in ga daje članom in delovnim
enotam v predelavo, dodelavo, izdelavo in vgrajevanje,
4.	organizira proizvodnjo In storitve za svoje člane,
5.	pjevzema naročila od posameznih naročnikov ter organizira
izvršitev naročenih del,
6.	organizira kooperacijo med svojimi člani in drugimi organizacijami
združenega dela,
7.	organizira skupno nastopanje svojih članov na sejmih in razstavah,
8.	skrbi za strokovno usposabljanje svojih članov,
9.	opravlja za svoje člane tudi druge zadeve, ki so v skladu z zakonom
določene s tem statutom.
STRAN 14
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
13.	člen
ONPZ „PANORAMA" lahko ustanovi proizvodne oziroma storitvene
obrate, kot svoje delovne enote.
Za prodajo reprodukcijskega materiala in delovnih sredstev svojim
članom in za prodajo njihovih proizvodov lahko zadruga ustanovi
prod^ahie kot svoje delovne enote.
Ža. uvajanje boljše tehnologije v obrtne delavnice svojih članov lahko
zadruga ustanovi tehiiične in ekonomske biroje kot svoje delovne enote.
ONPZ „PANORAMA" lahko ustanovi delovne enote tudi za izdelavo
iii popravila strojev, delovnih naprav in orodij svojim članom.
3. Zastopanje zadruge in
sklepanje pogodb in
podpisovanje dokumentov
14.	člen
Zadrugo zastopa in predstavlja direktor zadruge, ki je njen
individualni poslovodni organ, v skladu s splošnimi akti zadruge in v skladu
s pozitivno zakonodajo.
Direktor v imenu zadruge sklepa pogodbe, ki so potrebne za
izvrševanje njenih nalog.
Upravičen je sklepati pogodbe o nabavi ali odtujitvi osnovnih sredstev
do zneska vrednosti 50.000.- din, nad to vrednostjo pa je za sklenitev
take pogodbe potrebno predhodno soglasje poslovnega odbora.
Pogodbe o nakupu ali prodaji nepremičnin sklepa direktor na podlagi
predhodnega soglasja poslovnega odbora.
Vse dokumente za zadrugo podpisuje direktor.
15.	člen
Direktor lahko za čas svoje odsotnosti pooblasti delavca zadruge, da v
njegovem imenu podpisuje dokumente zadruge.
Pooblastilo iz predhodnega odstavka mora biti pismeno in je lahko
splošno ali pa posebno, o čemer odloča direktor.
Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena je lahko stalno ali pa
enkratno, kar mora biti iz pooblastila razvidno.
16.	člen
Dokumente finančnega značaja podpisuje pred direktorjem vodja
računovodstva s tom, da podpiše dokumente na levi strani, direktor pa na
desni strani zadružne štampiljke, s katero mora biti dokument opremljen.
S podpisom vodje računovodstva ali njegovega pooblaščenca se
direktorju jamči skladnost ■ podpisanega dokumenta z veljavnimi
zakonskimi predpisL
Vse pogodbe komercialnega značaja, zlasti vse kupoprodajne
pogodbe, podpisuje pred direktorjem vodja komerciale ali njegov
pooblaščeni namestnik, z odgovornostjo po drugem odstavku tega člena.
17.	člen
Dopise, ki se nanašajo na določena strokovna področja, podpisuje
vodja posamezne službe, v kolikor ne gre za dokument, s katerim se za
zadri^o prevzema obveznost.
Ce gre za dokument, s katerim se za zadrugo prevzema obveznost,
mora predhodno na levi strani štampiljke tak dokument podpisati vodja
službe, na desni pa direktor zadruge.
Delavec, ki podpisuje dokumente, s katerimi zadruga prevzema obveznosti,
lahko podpisuje sam le v primeru, če ga je direktor za to pismeno
pooblastil. Tako pismeno pooblastilo je lahko začasno ali pa trajno, o
čemer odloča direktor.
18.	člen
Pooblaščeni podpisniki zadruge morajo biti registrirani v zadružnem
registru pri Okrožn gospodarskem sodišču v Mariboru.
Pooblaščene podpisnike zadruge na predlog direktorja določa poslovni
odbor ONPZ »PANORAMA".
4. poslovna tajnost
19.	člen
Delo zadruge je javno, kar je zagotovljeno s tem, da so člani zadruge in
delovne skupnosti lahko navzoči na seji kateregakoli organa, da organi o
svojem delu obvezno obveščajo zadružno skupnost ter z javnim
sprejemanjem splošnih aktov, njihovim razglašanjem in objavo.
20.	člen
Za poslovno tajnost pa se šteje vse, kar bi utegnilo ogroziti koristi
zadruge ali njene delovne skupnosti, če bi se objavilo.
Za poslovno tajnost zadruge zlasti štejejo dokumenti in podatki, za
katere zaposlene v zadrugi, ki so upravičene sporočiti drugim dokumente
in podatke, ki veljajo za poslovno tajnost v zadrugi in drugo v smislu
veljavnih zakonskih določb.
Za poslovno tajnost pa veljajo zlasti:
-	vsi dokumenti in podatki, za katere tako sklene zadružni svet ali pa
jih pristojni organ proglasi za poslovno tajnost,
-	kalkulacije in k o operacijske pogodbe zadruge,
-	interne analize, razvojnega, komercialnega ali pa finančnega značaja,
-	dolgoročni programi in načrti,
-	interne kalkuladje zadruge, dokumenti v zvezi z narodno obrambo
in civilno zaščito.
Za kršitev določbe iz tega člena se lahko izreče tudi ukrep izključitve
iz članstva zadruge, kadar je poslovno tajnost prekršil član zadruge.
oziroma ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, kadar je
poslovno tajnost prekršil delavec delovne skupnosti.
5. vClanjevanje v združenja in
sklepanje družbenih dogovorov
oziroma samoupravnih sporazumov
21.	člen
Zadruga ONPZ „PANORAMA" se združuje v gospodarske zbornice in
druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela in poslovanja, za
usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov.
Zadruga nadalje lahko kot celota sklepa pogodbe o poslovanju in
tehničnem sodelovanju, o vlaganju sredstev svojih sklepov po združenju v
zadeve, za katere so potrebna skupna sredstva, o združevanju sredstev za
namene, določene po predpisih o ustanavljanju sredstev za namene,
določene po predpisih o ustanavljanju in pristopanju k poslovnim
združenjem in drugim oblikam asociacij, če je to potrebno in v korist
njenemu razvoju.
O sklepanju pogodb iz tega člena in o sklepanju družbenih dogovorov
in samoupravnih sporazumo.v odloča poslovni odbor po predhodnem
soglasju z delavci delovne skupnosti.'
22.	člen
j Vsak' člen zadruge ali njene delovne skupnosti ima pravico
neposredno na občnem zboru zadruge ali zboru delavcev dajati predloge za
napredek dela in poslovanje zadruge in zahtevati poročilo o poslovanju
zadruge, kakor tudi o delu samoupravnih, in individualnega poslovodnega
organa in strokovnih služb, oziroma postavljati vprašanja.
Na zahtevo člana ali pa delavca zadruge, se mora organ, na katerega se
je obrnil v zadevah iz prejšnjega odstavka, izjasniti v roku 30 dni od dneva,
ko je bilo vprašanje postavljeno.
23.	člen
Vsak član ali delavec zadruge se lahko udeleži sej organov upravljanja
in daje tam svoja mnenja in predloge.
Kadar pa se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih, mora biti član
ali delavec na sejo pozvan.
24.	člen
Vsak član ali delavec zadruge ina pravico neposredno na občnem
zboru zadruge in zborih delavcev sodelovati pri sprejemanju samoupravnih
sporazumov in splošnih aktov zadruge s tem, da daje pripombe in predloge
k aktom ali sporazumom, ki se spreminjajo in predlagati spremembe
obstoječih ali sprejem novih splošnih aktov ter biti seznanjen s pravicami
in dolžnostmi iz sprejetih splošnih aktov.
25.	člen
Vsak član delovne skupnosti zadruge ima pravico do strokovne
izobrazbe glede na potrebe delovnega mesta, ki ga zaseda ter glede na
potrebe in možnosti zadruge.
Vsak član delovne ^upnosti ima pravico do uporabe zaščitnih
sredstev pri delu na svojem delovnem mestu;
11. POGLAVJE
NOTRANJA ORGANIZACIJA ZADRUGE
1. odločanje o notranji organizaciji
26. člen
Sprejemanje temeljne organizacijske strukture zadruge in njeno
spreminjanje sodi v pristojnost zbora zadruge, ki mora pri tem upoštevati
mnenje članov zadruge in članov delovne skupnosti.'
Sprejemanje temeljne organizacijske strukture delovne skupnosti
zadruge pa je v pristojnosti zbora'delavcev delovne skupnosti.'
Temeljno organizacijsko strukturo zadruge ali njene delovne skupnosti
je mogoče spremeniti, če se ustanovi nova služba ali proizvodna enota ali
pa v primeru, da se z novo organizacijsko strukturo lahko predvidijo
kakršnikoli boljši rezultati.
2. zadružna skupnost
27.	člen
Zadružno skupnost sestavljajo vsi člani zadruge, predstavniki
organizacij združenega dela in pogodbenih organizacij združenega dela, ki
so pridobili članstvo v zadrugi in delavci, ki imajo lastnost delavca v
združenem delu v ONPZ „PANORAMA".
Ciani zadružne skupnosti so na osnovi tega statuta enakopravni.
3. delovna skupnost
28.	člen
Delavci, ki so pridobili lastnost delavca v združenem delu v ONPZ
»PANORAMA" in opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem
podobna dela, sestavljajo delovno ^upnost.
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 15
4. PRAVICE DELAVCEV V DELOVNI
SKUPNOSTI
29. člen
Delavci delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in
skupno porabo, v skladu z načeli delitve po delu, do urejanja medsebojnih
razmerij v združenem delu, do izvajanja kadrovske in organizacijske
politike ter do vseh- drugih samoupravnih pravic delavcev v organizacijah
združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo in v skladu s
skupnimi interesi, zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena.
5. ORGANIZAaJA DELOVNE SKUPNOSTI
30. člen
Struktura delovne skupnosti in njena notranja organizacija mora
zagotoviti nemoten in organiziran potek delovnega procesa in čim
uspešnejše izvrševanje storitev, ki jih delovna skupnost daje zadružnim
članom in drugim organizacijam in institucijam.
Delavcem delovne skupnosti mora organizacija omogočiti kar najbolj
neposredno in enakopravno odločanje pri urejanju medsebojnih razmerij
pri delu, upravljanju zadev in sredstev delovne skupnosti ter drugih
vprašanj, ki se nanašajo na družbenoekonomski položaj delavca v delovni
skupnosti.
Vsak delavec delovne skupnosti ima v tako organiziranem delu
določeno delovno mestO; z določenimi pravicami in dolžnostmi.
Organizacijo delovne skupnosti in njeno funkcionalnost je potrebno
neprestano proučevati in prilagajati poslovim ciljem zadruge in delovne
skupnosti ter samoupravnim odnosom.
6. OSNOVNE ORGANIZACIJSKE ENOTE
31.	člen
Zaradi učinkovite delitve dela in medsebojne poslovne koordinacije je
delovna skupnost ONPZ »PANORAMA" notranje razdeljena na tri,
organizacijsko-zaključene enote, ki so med seboj enakovredne, in sicer:
1.	splošna služba
2.	komercialno-kooperacijska služba,
3.	računovodska služba
32.	člen
V prejšnjem členu navedene organizacijske enote, so formirane zaradi
strokovnega opravljanja s statutom, samoupravnimi sporazumi in splošnimi
akti določenih nalog in opravil stalnega ali začasnega značaja, ki jim jih v
izvršitev dejajo organi zadruge in njene delovne skupnosti.
33.	člen
Strokovne organizacijske enote iz 31. člena tega statuta vodijo delavci,
ki imajo na svojih delovnih mestih posebne pravice in odgovornosti —
vodilni delavci - in so odgovorni za organizacijo, koordinacijo in kontrolo
dela v svojih enotah, za red in disciplino in za druge zadeve v okviru opisov
del v samoupravnem sporazumu o sistematizaciji delovnih mest.
Vodje organizacijskih enot so odgovorni direktorju ter samoupravnim
organom.
7. DELOVNA MESTA
S POSEBNIMI PRAVICAMI IN
OBVEZNOSTMI
34.	člen
Delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in obveznosti,
so v delovni skupnosti ONPZ »PANORAMA" naslednja:
1.	direktor,
2.	vodja komerciale,
3.	računovodja
8. PONOVNI RAZPIS (REELEKCIJA)
35.	člen
Vsa delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in
odgovornosti,'to so delovna mesta iz 34. člena tega statuta, se morajo
zasedati po javnem razpisu. ■
Vsaka 4 leta se delovna mesta iz 34. člena tega statuta ponovno
razpišejo (reelekcija).
Razpis se izvede po določbah veljavnega samoupravnega spoiazuma o
medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v delovni skupnosti
ONPZ »PANORAMA".
36.	člen
V organizacijske enote iz 31. člena tega statuta so za opravljanje nalog
vključena delovna mesta,- kakor jih predvideva veljavni samoupravni
sporazum o sistematizaciji delovnih mest v delovni skupnosti »PANO-
RAMA".
Delo organizacijskih enot in delo na vseh- delovnih mestih podrobneje
obravnava samoupravni sporazum o sistematizaciji delovnih mest v delovni
skupnosti ONPZ »PANORAMA".
III. POGLAVJE
ČLANSTVO V ZADRUGI
1.	Sprejem in članstvo v zadrugi
37.	člen
Članstvo v ONPZ ,,PANORAMA" je prostovoljno. Ciani zadruge
,,PANORAMA" so lahko samostojni obrtniki, ki ob vpisu predložijo pred-
pisano obrtno dovoljenje, kakor tudi obrtne in druge organizacije združene-
ga dela ter pogodbene organizacije združenega dela, ki delajo s svojimi
delovnimi sredstvi ter so pripravljeni združiti svoje delo in sredstva v ONPZ
,,PANORAMA" na osnovi določb Obrtnega zakona SRS in določb tega
statuta.
2.	Pogoji za sprejem v članstvo
38.	člen
Samostojne obrtnike, pogodbene in druge organizacije združenega dela
sprejema v zadrugo poslovni odbor, na podlagi pismene pogodbe (pristop-
nice), s katero se pristopniki zavezujejo, da bodo izpolnjevali določila statuta
zadruge in sklepe njenih organov upravljanja in da plačajo svoj članski delež
ter pristopnino.
3. Odklonitev sprejema
39.	člen
Poslovni odbor lahko odkloni sprejem v zadrugo. Taka odklonitev pa
mora biti pismeno obrazložena. Razlog za odklonitev je lahko dokazana ma-
lomarnost kandidata pri izpolnjevanju družbenih obveznosti.
Zoper pismeno obrazloženo odklonitev po prvem odstavku tega člena,
se prizadeti lahko pritoži na zbor zadruge v roku 15 dni potem, ko mu je bila
pismeno obrazložena odklonitev vročena.
Zbor zadruge na svoji prvi seji o pritožbi dokončno ocUp&i
4. Izvrševanje pravic iQ doJiriMtt
40.	člen
Samostojni obrtniki izvrSujejo svoje pravice in dolžnosti člana zadruge
neposredno, pogodbene in druge organizacije združenega dela, pa po svojem
delegatu, ki ga določijo v skladu s svojim statutom in ga za to pismeno po-
oblastijo.
Vsaka pogodbena ali druga organizacija združenega dela je zastopana v
zadrugi samo z enim delegatom.
5. Pristopnina in članski delež
41.	člen
Vsak član mora ob vstopu v zadrugo plačati
—	pristopnino in
—	članski delež
Višino pristopnine in članskega deleža iz tega člena določi zbor zadruge.
42.	člen
Pristopnina iz prejšnjega člena se šteje za dohodek zadruge ter se ta zne-
sek v nobenem primeru plačniku ne vrne.
Članski delež, po prejšnjem členu pa se članu vrne takoj potem, ko je pi-
smeno izjavil, da se odpoveduje članstvu v zadrugi in je iz nje izstopol.
43.	člen
Pravice in dolžnosti pridobijo, oziroma prevzamejo člani z dnem, kb so
bili sprejeti v zadrugo.
Medsebojna razmerja članov in zadruge temeljijo na demokratičnosti,
solidarnosti, dobrih poslovnih odnosih in na vsklajevanju interesov posa-
meznika z interesi družbene skupnosti.
6. Pravice članov zadruge
44. člen
Ciani zadruge imajo zlasti naslednje pravice:
—	da neposredno sodelujejo pri upravljanju zadruge v zborih in drugih
organih upravljanja, po določbah tega statuta,
—	da volijo in so voljeni v vse organe zadruge v smislu pravilnika o vo-
litvah v ONPZ „PANORAMA",
—	da se poslužujejo uslug, ki jih nudi delovna skupnost zadruge Članom
zadruge,
—	da predlagajo organom upravljanja in individualnemu
poslovodnemu organu zadruge, izboljšanje dela in poslovanja zadruge in
njene delovne skupnosti,
—	da skupaj z delavci na zboru zadruge odpokličejo organ upravljanja
ali pa njegovega posameznega člana, ki so ga izvolili po določbah tega
statuta,
—	da predlagajo organom upravljanja ustrezne ukrepe za realizacijo po-
slovnih ciljev in nalog,
—	da zahtevajo in dobijo strokovno pomoč v zadrugi za zavarovanje
svojih pravic, ki jih imajo v zvezi s svojim sodelovanjem pri poslovanju
zadruge.
STRAN 16
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
—	da v roku najmanj 30 dni dobijo odgovor na svoja vprašanja in
vloge, ki so jih naslovili na zadrugo glede tistih zadev, ki se nanašajo na po-
slovanje zadruge, oziroma na odnos zadruga — član,
—	da dobijo plačilo za svoje izdelke v roku 7 dni po tem, ko je plačilo
kupca za njihove izdelke prispelo na tekoči račun zadruge, v kolikor zadruga
in član ne dogovorita drugače, zamudne obresti iz te točke v celoti pripadajo
zadrugi za pokritje manipulativnih stroškov, za kreditiranje sodnih taks,
—	da se v vseh zadevah, ki se nanašajo na poslovanje zadruge, pritožijo
na ustrezen organ zadruge, ki mora pritožbo obravnavati in reški na svoji pr-
vi seji.
7. Dolžnosti članov
45.	člen
Vsak član zadruge je dolžan:
—	da se redno udeležuje zborov zadruge ter sej tistih organov zadruge, v
katere je izvoljen,
—	da se ravna f>o sklepih zbora zadruge in drugih organov zadruge, ki
so bili veljavno sprejeti in niso v nasprotju z veljavnimi predpisi,
—	da varuje poslovno tajnost zadruge,
—	da točno in pravočasno izpolnjuje vse svoje obveznosti, kijih ima do
zadruge,
—	da v prvi vrsti nabavlja surovine in repromaterial iz skladišča
zadruge,
—	da svojo dovoljeno dejavnost ne opravlja mimo zadruge, dokler ni
poravnal vseh svojih obveznosti do nje,
—	da posluje solidno in po dobrih poslovnih običajih, zlasti, da se pri-
držuje poslovnih norm zadruge in njene poslovne politike, kooperacijskih
pogodb in dogovorov,
—	da sam odgovarja za kakovost in količino svojih izdelkov in za vse
reklamacije v tem pogledu.
8. Prenehanje članstva v zadrugi
46.	člen
Samostojnim obrtnikom, pogodbenim in drugim organizacijam združe-
nega dela preneha članstvo v zadrugi:
—	s pismeno izjavo člana, da izstopa iz zadruge,
—	z izključitvijo člana iz zadruge,
—	s prenehanjem opravljanja samostojne obrti, oziroma s prenehanjem
pt)godbene ali druge organizacije združenega dela.
Izstop iz članstva po tem členu ugotovi poslovni odbor na svoji prvi
redni seji po prejemu pismene izjave o izstopu in takega člana pismeno ob-
vesti, da je vzel njegovo izjavo na znanje, obenem s pozivom, da poravna
svoje morebitne obveznosti do zadruge.
47.	člen
Samostojnega obrtnika, pogodbeno ali drugo organizacijo združenega
dela lahko poslovni odbor izključi iz zadruge zaradi naslednjih razlogov:
—	če član ovira zadrugo pri izvrševanju njenih nalog,
—	če član kljub pismenemu opozorilu poslovnega odbora ne izpolnjuje s
tem statutom določenih nalog, sklepov zadružnega zbora in drugih organov
zadruge,
—	če poslovni odbor proti članu v enem letu dvakrat izreče ukrep javne-
ga opomina.
48.	člen
Mesec dni pred zborom zadruge ne more poslovni odbor izključiti
nobenega člana.
49.	člen
Izključitev iz članstva mora biti pismeno obrazložena.
50. člen
Zoper sklep poslovnega odbora o prenehanju članstva zaradi izključit-
ve, se prizadeti član lahko pritoži v roku 15 dni potem, ko mu je bil sklep
/ročen, na zbor zadruge.
Zbor zadruge na svoji prvi seji o pritožbi dokončno odloči.
51.	člen
Članstvo v zadrugi preneha z dnem, ko postane sklep o izključitvi iz
zadruge pravnomočen, to je z dnem, ko zbor zadruge sklep poslovnega
odbora o izključitvi potrdi oziroma po poteku 15 dni potem, ko je izključeni
član prejel pismeni sklep o svoji izključitvi, pa se ni pritožil.
IV. POGLAVJE
SAMOUPRAVLJANJE
52.	člen
Ciani zadruge in člani njene delovne skupnosti upravljajo zadrugo
skupaj in enakopravno ob vzajemni odgovornosti, z odločanjem na zborih
delovnih ljudi, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po
delegatih v samoupravnih organih zadruge, ki jih volijo in odpokličejo in z
nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov, kakor tudi z nadzorstvom nad
delom organov in služb v zadrugi in njeni delovni skupnosti.
53.	člen
Zadrugo ONPZ „PANORAMA" upravljajo njeni člani in delavci na
zborih zadruge, z referendumom in volitvami, nekatere zadeve pa
poverjajo svojim izvoljenim organom upravljanja, v skladu z določbami
tega statuta.
54.	člen
Ciani zadruge pridob^o pravico in dolžnost upravljati zadrugo z
dnem, ko so veljavno postali njeni člani, delavci zadruge pa pridobijo
pravico in dolžnost upravljati zadrugo in svojo delovno skupnost z dnem,
ko so pridobili lastnost delavca v združenem delu v delovni skupnosti,
bodisi da delajo s polnim ali skrajšanim delovnim časom in so pridobili
lastnost delavca za določen ali pa nedoločen čas.
55.	člen
Pri oblikovanju in urejanju razmerij v združenem delu ter v
uresničevanju drugih samoupravnih pravic in dolžnosti imata član zadruge
in član njene delovne skupnosti pravico, da se opirata na pobude in
stališča sindikalne organizacije, da se na ta način lažje seznanita s
praktično uporabo zakonskih predpisov^ z določbami statuta in drugih
splošnih aktov, glede na konkretne razmere.
56.	člen
Predlog, mnenje, zahtevo ali vprašanje posameznega člana ali delavca,
je dolžan obravnavati tisti delavec ali organ, v čigar delovno področje in
pristojnost zadeva spada.
Ce odgovorni delavec ah pristoj-ni organ v roku 30 dni ne odgovori,
smeta član zadruge, ali delavec njene delovne skupnosti, svoje vprašanje
poslati neposredno pristojnemu organu, ki je dolžan v predpisanem roku
odgovoriti.
Prizadeti član zadruge ah delavec njene delovne skupnosti takoj o
istem vprašanju obvesti sindikalno organizacijo.
57.	člen
Na vprašanje ali zahtevo posameznega člana zadruge ali delavca njene
delovne skupnosti, ki zadeva njihove materialne odnose oziroma izplačilo
osebnih dohodkov, je odgovorni delavec dolžan dati odgovor v treh dneh,
pristojni organ pa v 14 delovnih dneh potem, ko je bilo vprašanje
postavljeno.
58.	člen
Posamezni član zadruge ali delavec njene delovne skupnosti, ki ni
zadovoljen z odgovorom ah rešitvijo postavljenega vprašanja, predloga,
mnenja ah zahteve, ima pravico zahtevati od poslovnega odbora odnosno
od zbora delavcev, da o spornem vprašanju dokončno odloči, kar je slednji
dolžan storiti na svoji prvi naslednji seji;
V primeru, da poslovni odbor odnosno-zbor delavcev ah drug organ
ne more sprejeti ustiezne odločitve, ki bi bila dokončna, zaradi zunanjih
vplivov in vzrokov, je dolžan v 7 dneh zalitevati ustrezno rešitev od
družbeno-političnih skupnosti m njihovili izvršilnih organov v občini,
repubhki ii pa v federaciji.
O zahtevi, iz tega člena je treba takoj seznaniti člane zadruge, njene
delovne skupnosti in pa širšo javnost.
1. Zbor delovnih ljudi
59.	člen
Zaradi posebnih značilnosti-v združevanju sredstev in dela sta v
organizaciji združenega dela ONPZ „PANORAMA", s ciljem uresničevanja
čimbolj neposrednega samoupravljanja predvidena dva zbora delovnih ljudi
in sicer:
a^, zbor zadruge (občni zbor), ki ga sestavljajo člani zadruge in delavci
njene deli;vne skupnosti, •
b) zbor delovcev delovne skupnosti, ki ga sestavljajo samo člani
delovne skupnosti,- to je delavci, ki so -pridobili lastnost delavca v
združenem delu.
60.	člen
Zbora delovnih ljudi sta-najvišja organa upravljanja v organizaciji
združenega dela ONPZ »PANORAMA", v primerih ko odločata o zadevah
iz svoje pristojnosti po določbali tega statuta ter so njuni sklepi obvezni za
vso zadružno skupnost, če odloča zbor zadruge ter za vse člane delovne
skupnosti,'kadar odloča zbor delavcev delovne skupnosti, kakor tudi za
vse organe, ki sta jih ta zbora na osnovi določb tega statuta izvolila.
61.	člen
Zbori delovnih ljudi so pristojni za sprejemanje statuta, splošnih
aktov in samoupravnih sporazumov po tem statutu, kicor tudi programov
in načrtov.
62.	člen
Kolektivni in individualni organi so dolžni zborom delovnih ljudi
poročati o izvrševanju splošnih aktov, sporazumov, programov in načrtov.
Takšna poročila morajo biti obvezno podana ob sprejemanju
zaključnega računa, h kateremu dajejo soglasje -tudi zbori delovnih ljudi.
Rezultate periodičnih obračunov posredujejo poslovni odbor in
direktor.
63.	člen
Zbori delovnih ljudi imajo pravico odločati o odpokhcu tistih
organov upravljanja, ki so jih izvoliM, kakor tudi posameznih članov teh
organov, o razpisu referenduma, o spremembi statu.snih vprašanj, skratka
imajo pravico pobude glede vseh vprašanj poslovne politike in drugih zadev
v okviru njihove pristojnosti,-ki jo določa ta statut.
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 17
64. člen
Zbor zadruge je drugostopenjski -organ v zadevah, o katerih je na prvi
stopnji odločal poslovni odbor.
Zbor delavcev v delovni skupnosti -je drugostopenjski organ v
zadevah, o. katerih je na prvi stopnji odločala komisija-o medsebojnih
razmeqih.
V primerih odločanja zborov delovnih ljudi po tem členu, je
odločitev zbora delovnih ljudi dokončna.
Delo zborov delovnih ljudi je določeno s tem statutom.
a) Zbor zadruge — občni zbor
65 .člen
Zbor zadruge ali občni zbor je najvišji samoupravni organ zadruge,
katerega sklepi iz njegove pristoj-nosti so obvezni za vse organe, člane ali
delavce vse zadružne skupnosti. -
Zbor zadruge sestavljajo vsi člani zadruge in vsi delavci njene delovne
skupnosti. Sklicuje se najmanj enkrat na leto, oziroma po potrebi.
Zbor zadruge sklicuje predsednik poslovnega odbora, oziroma njegov
namestnik.
66.	člen
Zbor zadruge sklepa pravnoveljavno, če je na njem prisotnih več kot
polovica članov in delavcev zadruge.
Zbor zadruge sklepa pravnoveljavno z dvotretjinsko- večino glasov
vseh navzočili članov in delavcev.
67.	člen
Zbor zadruge vodi na zboru izvoljeno delovno predsetstvo, ki ga
sestavljajo trije delegati, ki izmed sebe izvolijo predsednika.
Za zapisnik je odgovoren izvoljeni zapisnikar, zapisnik pa overovita s
svojim podpisi dva izvoljena overovatelja zapisnika.
Pristojnosti zbora zadruge
68.	člen
Zbor zadruge je pristojen zlasti za odločanje o zadevah, ki se nanašajo
na vso zadružno skupnost predvsem pa:
-	sprejema statut in druge, s statutom določene splošne akte, voli in
odpokliče poslovni odbor ter imenuje direktoija, ga odpoklice ter imenuje
tudi vršilca dolžnosti direktorja,
-	sprejema in potijuje periodične obračune, zaključni račun,
dolgoročne in druge programe zadruge in določa okvirno poslovno
politiko zadruge, odloča o sredstvih zadruge, o uporabi in razpolaganju
sredstev skladov, razen sredstev sklada skupne porabe ter o statusnih
vprašanjih, ki niso v pristojnosti referenduma,
-	potijuje, oziroma zavrača predloge poslovnega odbora o večjih
investicijah, katerih vrednost presega 100.000.- din ter določa letni obseg
nakupa, ali prodaje osnovnih sredstev ter o spremembi in dopolnitvi
predmeta poslovanja, o. pogodbah pošlovno-tehničnega sodelovanja in
včlanjevanju zadruge v zbormce, ali združenja,
odloča o odpisih • osnovnih sredstev in spornih teijatev, odobrava
letne popise sredstev in odloča o nakupu in prodaji nepremičnin, kakor
tudi o stopnji amortizacije osnovnih sredstev,
-	odloča o službenih potovanjih direktoija v tujino, o priporočilih
organov družbeno-političnih skupnosti -ter sprejema akte m načrte v
zadevah narodne obrambe in civilne zaščite in imenuje organe v tej zvezi,
-	določa višino pristopnine in članskega deleža, določa poslovne
tajnosti zadruge in odloča o drugih zadevah, ki niso s tem statutom dana v
pristojnost drugim organom,
-	na drugi stopnji odloča o zadevah, o katerih sta -na prvi stopnji
odločala zbor delavcev ali pa poslovni odbor ter odloča tudi o drugih
zadevah in nalogah, določenih s splošnimi akti zadruge ali z zakonom.
b) Zbor delavcev delovne
skupnosti
69.	člen
Zbor delavcev je najvišji samoupravni organ delovne skupnosti,-kadar
neposredno odloča in katerega sklepi iz njegove pristojnosti so obvezni za
vso delovno skupnost. •
Zbor delavcev delovne skupnosti sestavljajo delavci zadruge, ki
so v njej pridobili lastnost delavca v združenem delu.
70.	člen
Zbor delavcev neposredno odloča le o zadevah, ki se nanašajo na
delovno skupnost in na njene člane, njihova medsebojna razmerja ter na
pravice in obveznosti,-ki iz teh razmerij izvirajo.
7 L člen
Zbor delavcev delovne skupnosti sklicuje predsednik zbora delovne
skupnosti-na lastno pobudo, na predlog 1/3 vseh delavcev delovne
skupnosti in na predlog sindikalne podružnice ali direktorja zadruge.
Ce predsednik zbora ne skliče zbora delavcev takrat, ko je to
potrebno, ga dcliče direktor.
Zboru delavcev predseduje predsednik zbora, v njegovi odsotnosti pa
njegov namestnik.
Zbor delavcev sprejema predloge in sklepa z večino glasov- vseh
delavcev delovne skupnosti
Predsednik zbora delavcev
72.	člen
Zbor delavcev delovne skupnosti voli predsednika zbora, za mandatno
dobo 2 let.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za
predsednika zbora delovne skupnosti ■
Individualni poslovodni organ in drugi vodilni delavci, ne morejo biti
izvoljeni za predsednUca zbora delavcev delovne skupnosti
Pristojnosti zbora delavcev
delovne skupnosti
73.	člen
Pristojnosti zbora delavcev delovne skupnosti so: -
-	sprejema samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki jih za
delovno skupnost predpisuje zakon in ta statut, kakor tudi njihove
dopolnitve in spremembe,
-	odloča o sklenitvi samoupravnega sporazuma in o pristopitvi k
družbenemu dogovoru, ter o temeljni organizac^ski strukturi v delovni
skupnosti,
-	sprejema zaključni račun, sprejema program razvoja in letni
gospodarski načrt dela delovne skupnosti-
-	odloča o delitvi sredstev sklada skupne uporabe, o delitvi stanovanj,
oziroma sredstev za kreditiranje stanovanj^e izgradnje,
-	na drugi stopnji odloča o vseh- zadevah medsebojnih razmerij in
vprašanjih delitve osebnih dohodkov, o katerih je na prvi stopnji odločala
komisija-za medsebojna razmerja,
-	voli in razrešuje predsednika zbora delavcev in njegovega
namestnika, voli in razrešuje komisijo za medsebojna razmerja,
samoupravno delavsko kontrolo ter delegate v komisijo za imenovanje ali
razrešitev direktoija,
-	odobrava službena potovanja direktoija v inozemstvo, kakor tudi
službena potovanja v inozemstvo za delavce delovne skupnosti,-
-	sprejema predloge, prijave in pripombe odbora samoupravne
delavske-kontrole, zavzema stališča in odloča,
-	deli in razporeja sredstva, ki so po z^ljučnem računu namenjena
za reklamo, propagando in reprezentanco,
-	izbira po javnem razpisu kandidate za delovna mesta, na katerih
imajo delavci posebne pravice in obveznosti ter jih imenuje na ta delovna
mesta ter jim odreja posebne naloge in smotre, ki jih morajo v določenem
času izpolniti,
-	odloča o razpolaganju s sredstvi rezervnega sklada v primerih, ko ni
za to pristojen poslovni odbor,
-	zbor delavcev delovne skupnosti odloča tudi o drugih zadevah, ki
so mu dane v pristojnost z zakoni ali splošnimi akti zadruge ali njene
delovne skupnosti
3. Referendum
74.	člen
Člani zadruge in delavci njene delovne skupnosti obvezno odločajo z
referendijnom o zadevah, ki jih določajo zakonski predpisi in drugih
zadevah, kijih določi zbor zadruge, obvezno pa:
-	o združitvi z drugo ali pa o pripojitvi k drugi organizac^i
združenega dela,
-	o pripojitvi druge organizacije združenega dela k ONPZ
»PANORAMA",
-	o razdelitvi organizacije združenega dela na dve ali več organizacij
združenega dela,
-	o bistveni spremembi statusa organizacije združenega dela ONPZ
»PANORAMA", ki bi imela za posledico izgubo zadružniškega značjoa,
-	o drugih zadevah, kijih določa zbor zadruge.
Razpis referenduma	^^^
75.	člen
Referendum v vsej zadružni skupnosti s svojim sklepom razpiše in
zaključi zbor zadruge.
Sklep, s katerim se razpiše referendum, mora med drugim vsebovati
tudi predlog, ki je oblikovan tako, da delovni ljudje - člani vse zadružne
skupnosti-lahko nanj odgovorijo z ,,da" ali »ne".
Iniciativo za razpis referenduma lahko da vsak- član ali delavec
zadruge, organ upravljanja ali pa družbenopolitične organizacije.
O predlogu iz tretjega odstavka tega člena mora razpravljati zbor
zadruge na svoji prvi redni seji
76.	člen	^
Sklep zbora zadruge o razpisu referenduma mora vsebovati:
-	predmet referenduma (vprašanje o katerem se bo na referendumu
odločalo,
-	datum in kraj, kjer bo referendum izveden.
Sklep mora biti objavljen na način, kije predpisan-za objavo splošnih
aktov.
Od objave sklepa do referenduma, mora preteči najmanj 10 dni.
Glasovabia pravica
77.	člen
Glasovalno pravico na referendumu imajo vsi člani zadruge in vsi člani
njene delovne skupnosti-
STRAN 18
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
Na glasovanju ima vsak-upravičenec pravico do enega glasu in lahko
samo enkrat ter osebno glasuje.
Volilne imenike pripravi direkcija s splošno službo, potrdi pa jih
tričlanska komisija; ki jo imenuje zbor zadruge.
78. člen
Z vprašanjem, ki je predmet referenduma in z vsemi posledicami
odločanja, mora biti pred referendumom seznanjena vsa zadružna
skupnost na način, ki ga določi zbor zadruge.
79.	člen
Glasovalce na referendumu je tajno in veljavno samo tedaj,
če se je referenduma udeležilo najmanj 3/4 vseh članov zadružne
skupnosti.
80.	člen
Zbor zadruge in komisija za izvedbo referenduma morata
zagotoviti svobodno opredelitev glasovalcev in tajnost referen-
duma.
Noben organ ali oseba ne sme in ne more pozvati glasovalca
na odgovornost.
81.	člen
Volilna komisija, ki jo imenuje zbor zadruge, neposredno
vodi glasovanje.
V volilno komisijo obvezno delegira svoje delegate izvršni
odbor sindikalne podružnice.
82.	člen
Referendum je uspel, če je za predlog glasovalo več kakor ^
2/3 članov zadružne skupnosti.-
83.	člen
Odločitev, sprejeta z referendumom je dokončna in obvezna
za vse organe v zadružni skupnosti - od tretjega dne po
referendumu, če ni v razpisu drugače določeno.
O isti zadevi zadružni svet ponovnega referenduma ne more
razpisati poprej, kakor v 6 mesecih od dneva njegove izvedbe.
84.	člen
Zbor zadruge zaključi referendum, dan po glasovanju z
svojim sklepom in z njim seznani vse člane zadružne skupnosti v
roku 24 ur.
Sklep o zaključitvi referenduma mora med drugim vsebovati
tudi podatek o izidu ref^erenduma.
Gradivo o izvedbi referenduma se hrani v arhivu zadruge.
VARSTVO POSTOPKA
85.	člen
Vsak glasovalec, oziroma član ali delavec zadruge ima pravico, da se
pismeno pritoži odboru delavske- kontrole v roku 48 ur od dneva
referenduma, če meni, da je bil postopek ali pa rezultat referenduma
nepravilen.
Odbor delavske- kontrole je dolžan v roku 24 ur zagotoviti
utemeljenost pritožbe in predlagati zadružnemu svetu ponovitev
referenduma v naslednjih primerih:
1.	če glasovalcu ni bilo omogočeno, da na referendumu izrazi svojo
voljo, pa bi jo lahko in če bi to dejstvo lahko vplivalo na končni rezultat
referenduma,
2.	če ni bila zagotovljena tajnost glasovanja in
3.	če je rezultat referenduma neresničen.
Utemeljenost pritožbe
86.	člen
V primeru, da odbor delavske kontrole ugotovi utemeljenost pritožbe
iz prvega odstavka 85. člena tega statuta, postane odločitev sprejeta z
referendumom dokončna šele, ko sprejme zbor zadruge sklep o predlogu
odbora delavske-kontrole.
87.	člen
Nekatere, s tem statutom določene zadeve, poverjajo člani in delavci
zadruge organom upravljanja, kijih na svojih zborih izvolijo.
Voljeni organi upravljanja zadruge
in njene delovne skupnosti
88. člen
Kolektivni izvršilni organ v zadrugi je:
-	poslovni odbor.
Individualni poslovodni organ zadruge je:
-	direktor
Organa upravljanja v delovni skupnosti sta:
-	odbor delavske kontrole in
-	komisija za medsebojna razmerja.
Poslovodni organ zadruge in
y njene delovne skupnosti
89.	člen
Individualni poslovodni organ, ki je obenem tudi individuahii izvršilni
organ, samoupravnih organov zadruge in njene delovne skupnosti, ki vodi
njeno poslovanje, organizira in vsklajuje delovni proces in izvršuje ^lepe
samoupravnih organov, je direktor zadruge.
90.	člen
Voljene organe upravljanja sestavljajo delegati delovnih ljudi,
neposredno izvoljeni na način, ki ga določa pravilnik o volitvah
samoupravnih organov v organizaciji združenega dela ONPZ »PANORA-
MA".
Delegati delajo po smernicah delovnih ljudi, ki so jih izvoUli in so jim
za svoje delo odgovorni.
Odpoklic posameznih delegatov ali samoupravnih organov v celoti
določa akt iz prvega odstavka tega člena, v kolikor tega ne določa ta
statut.
91.	člen
Člani organov posrednega upravljanja ne morejo biti izvoljeni za daljšo
mandatno dobo kot dve leti.
Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti
samoupravni ali izvršilni organ.
92.	člen
Zadrugo ONPZ »PANORAMA" v celoti zastopa in predstavlja njen
individualni poslovodni organ - direktor zadruge, kije pri delu samostojen
in odgovoren članom zadruge, njenim delavcem in organom upravljanja.
Individualni poslovodni organ je za zakonitost dela in za izpolnjevanje
z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren
tudi družbeni skupnosti. ■
Individualni poslovodni organ ima pravico in dolžnost, da v skladu z
zakonom zadrži izvršitev aktov zbora zadruge in drugih organov
organizacije zdmženega dela in njene delovne skupnosti, če meni, da sov
nasprotju z zakonom in o tem obvesti pristojni organ družbeno-politične
skupnosti.
Po preteku mandata 4 let je za individualnega poslovodnega organa
lahko ponovno imenovana ista oseba na način, ki ga predpisuje zScon.
Poslovni odbor
93.	člen
Kolektivni izvršilni organ zbora zadruge je poslovni odbor, ki ima 7
članov ter ga za mandatno dobo 2 leti izvoli zbor zadruge, tako da izvoli 5
delegatov izmed članov zadruge in 2 delegata izmed delavcev delovne
skupnosti
94.	člen
Poslovni odbor izvršuje sklepe zbora zadruge ter opravlja še druge
naloge s področja poslovanja zadruge in je za svoje delo odgovoren zboru
zadruge.
Pristojnosti poslovnega odbora
95.	člen
. Poslovni odbor obravnava in odloča o vprašanjih v mejah naslednjih
pristojnosti:-
-	o sprejemu članov v zadrugo, o njihovem kaznovanju in eventuelni
izključitvi,
-	podrobneje določa člane, programe dela in razvoja ter sprejema
ukrepe za njihovo pravilno izvajanje,
-	odloča o nabavi in prodaji osnovnih sredstev do zneska-100.000.-
din,
-	odloča o najemanju kratkoročnih kreditov,
-	odloča o dotacijah in podporah družbenim organizacijam ali
posameznikom v okviru planiranih sredstev,
-	določa politiko cen, oziroma posamezne cene za prodajo blaga in
storitev, na predlog komerciale,
-	določa splošne pogoje zadruge,
-	pooblašča podpisnike finančnih in drugih aktov in odreja njihovo
registracijo pri OGS Maribor,
-	odobrava kataloge in prospekte ter odloča o udeležbi na sejmih,
-	imenuje komisije za popis sredstev zadruge in njihovih virov,
-	obravnava vse periodične obračune in poslovna poročila ter
sprejema ustrezne sklepe in pripravlja predlog pripomb za zbor zadruge ob
potrditvi zaključnega računa, periodičnih obračunov in ob popisu
sredstev,
-	odloča o najemu ali oddaji v najem osnovnih sredstev in
nepremičnin,
-	odloča o drugih zadevah, ki so določene z zakonom, s tem statutom
ali pa s sldepom zbora zadruge.
96.	člen
Seje poslovnega odbora sklicuje njegov predsednik po potrebi.
97.	člen
Zoper odločitev poslovnega odbora je dopustna pritožba na zbor
zadruge v roku 15 dni po prejemu pismenega odpravka sklepa.
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 19
Upravljanje v delovni skupnosti
Odbor delavske kontrole
98.	člen
Odbor delavske kontrole je nadzorni organ delovne skupnosti, ki
izvršuje nadzor nad:
-	izvajanjem samoupravnih normativnih aktov,
-	uveljavljanjem pravic delavcev, določenih z ustavo, zakoni,
splošnimi in samoupravnimi akti in s sklepi samoupravnih organov,
-	uporabo sredstev, poslovanjem in finančno-materialnim stanjem
zadruge.
99.	člen
Odbor delavske- kontrole je voljeni organ nadzora, ki ga izvoli zbor
delavcev delovne skupnosti za mandatno dobo 2 leti.
Odbor delavske kontrole šteje 3 delegate, ki morajo biti izvoljeni iz
vseh-treh organizacijskih enot delovne skupnosti
100.	člen
Odbor delavske- kontrole je pri svojem delu samostojen v skladu z
določbami tega statuta in sprejema svoje odločitve v plenumu z večino
glasov;
101.	člen
O svojem delu in predlaganih ukrepih mora odbor delavske- kontrole,
kakor tudi njegovi člani redno obveščati delavce delovne skupnosti. ■
Odbor delavske- kontrole sme zahtevati od vsakega delavca in od
vsakega organa podatke, ki so potrebni za izvajanje nalog odbora. Prav
tako lahko zahteva od strokovnih služb tudi izdelavo analiz, pregledov in
podobno, za enake namene.
Pristojnosti odbora
delavske kontrole
102.	člen
Odbor samoupravne delavske-kontrole nadzira:
-	Izvajanje statuta, drugih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov,
izvajanje sklepov zbora delavcev, organov upravljanja, izvršilnih ter
poslovodnega organa ter skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi
pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev,
-	izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev,
organov in služb OZD,
-	smotrnost in ekonomičnost uporabe družbenih sredstev in njihovo
razpolaganje,
-	izvajanje načela delitve po delu pri delitvi osebnih dohodkov in
razporejanju dohodka,
-	uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri
delu, obveščanje delavcev in članov o vprašanjih, ki so pomembna za
odločanje in nadzorstvo v OZD, kakor tudi uresničevanje drugih
samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.
103.	člen
Odbor delavske-kontrole poroča o svojih ugotovitvah zboru delavcev
in organov upravljanja.
Glede na svoje ugotovitve je odbor delavske- kontrole upravičen
predlagati postopke za uveljavitev odgovornosti kolektivnih in individual-
nega organa ter posameznih delavcev.
Odbor delavske- kontrole lahko pri svojem delu uporablja zunanje
strokovnjake in o nepravilnostih v organizaciji združenega dela tudi
neposredno obvešča organe, pristojne za nadzor.
104.	člen
Niti odbora, niti njihovih posameznih članov ne sme nihče klicati na
odgovornost zaradi izvrševanja njegovih, s tem statutom določenih nalog.
105.	člen
Delovanje odbora samoupravne delavske kontrole podrobneje ureja
pravilnik o delovanju samoupravne delavske-kontrole v delovni skupnosti
ONPZ »PANORAMA".
Komisija za medsebojna razmerja
delavcev v združenem delu
106.	člen
Komisija- za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je
prvostopenjski-organ, ki odloča na prvi stopnji o medsebojnih razmeijih,
delitvi osebnih dohodkov in drugih zadevah, ki izvirajo iz naslova
medsebojnih razmerij v združenem delu in šteje 3 delegate, ter jo izvoli
zbor delavcev delovne skupnosti za mandatno dobo 2 let.
V komisijo- za mesebojna razmerja morajo biti izvoljeni delegati iz vseh
treh organizacijskih enot delovne skupnosti
107.	člen
Komisija-za medsebojna razmerja sprejema svoje odločitve v plenumu
z večino glasov- in je za svoje delo odgovorna zboru delavcev delovne
skupnosti ■
Pristojnost komisije
a medsebojna razmeija
108 člen
Komisija- za medsebojna razmeija delavcev v združenem delu ima
zlasti sledeče pristojnosti:-
-	na prvi stopnji odloča o vseh medsebojnih razmerjih delavcev, v
smislu določb samoupravnega sporazuma delavcev v združenem delu,
-	na prvi stopnji odloča o zadevah delitve osebnih dohodkov v smislu
samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov,
-	o objavah prostih delovnih mest in izbiri delavcev za ta delovna
mesta v smislu -samoupravnega sporazuma o sistematizaciji delovmh mest,
-	odloča o vseh- drugih zadevah, ki jih v njeno pristojnost določajo
splošni akti ONPZ »PANORAMA".
109.	člen
Zoper odločitve komisije- za medsebojna razmeija je dopustna
pritožba v roku 15 dni po odpravku pismenega sklepa komisije; na zbor
delavcev delovne skupnosti -
Način dela organov upravljanja
110.	člen
Pravice in dolžnosti,-v mejah svojih pristojnosti,-opravljajo orgaiu na
svojih sejah.
Organi odločajo na svojih sejah z večino glasov prisotnih članov, o
zadevah in medsebojnih razmeijih pa z večino glasov-vseh članov.
111.člen
Seje organov posrednega upravljanja sklicujejo njihovi predsedniki, ki
z direktorjem skupaj pripravijo dnevni red, ki ga je treba z vabilom in
potrebnimi materiali vred dostaviti članom vsaj tn dni pred sejo.
Sklic seje organov po prejšnjem odstavku lahko zahtevajo tudi
kolektivni izvršilni organi, sindikalna organizacija in direktor zadruge.
112.	člen
Organi posrednega upravljanja praviloma odločajo in sprejemajo
sklepe z javnim glasovanjem, laliko pa sklenejo, da bo o določenem
vprašanju glasovanje tajno.
Tajno glasovanje se opravi tudi o tistih vprašanjih glede katenli je to
predpisano z zakonom.
Obvezno prisostvovanje sejam
organov posrednega upravljanja
113.	člen
Sejam organom posrednega upravljanja prisostvuje direktor, ki je
člane organov dolžan opozoriti na eventuelno nezakonitost sklepanja.
Sgam organov prisostvujejo delavci delovne skupnosti, - ki imajo
posebne pravice in obveznosti na svojih delovnih mestih, ki so dolžni dajati
poročila, pojasnila in odgovore članom sveta, s področja svojega dela, sicer
pa tudi drugI delavci
Sejam prisostvuje tudi predstavnik sindikalne podružnice ozuroma
organizacije. Osebe iz tega člena, ki prisostvujejo sejam orjianov, nimajo na
seji-glasovalne pravice.
Predsedniki organov
114.	člen
Delegati — člani organov upravljanja izvolijo iz svoje srede
predsednika in po potrebi njegovega namestnika.
Predsednik organa, opravlja svojo funkcijo samo na sejah in je sicer
povsem izenačen s člani zadruge ali njene delovne skupnosti. -
V odsotnosti predsednika ga nadomešča njegov namestnik.
115.	člen
Predsednik organa z direktoijem sestavlja dnevm red, skUcuje in vodi
sejo, formulira sklepe organa in vodi glasovanje.
Predsednik poleg zapisnikarja, ki ga imenuje organ, podpisuje
zapisnike organa, kateremu predseduje.
116.	člen
Pismene odpravke sklepov vseh organov podpisujeta predsednik
organa, ki je sklep sprejel in direktor zadruge.
Individualni poslovodni organ -
direktor
117.	člen
Individualni poslovni organ zadruge in njene delovne skupnosti je
direktor ki je pri svojem delu samostojen in osebno odgovoren organom
upravljanja ter delovm in zadružni skupnosti.-
118.	člen
Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovana oseba, ki
poleg splošnih pogojev, izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
—	da ima sr^nješokko- izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj
na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu,
-	da ima ustrezne moralno-politične kv^tete,
STRAN 20
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
-	da predloži pred svojim imenovanjem načelni in učinkovit program
zadruge, kar velja za novoimenovanega kandidata,
-	da ima ustrezne organizacijske- in vodstvene sposobnosti -in
sposobnost za koordinacijo dela.
-	da v celoti obvlada problematiko zasebne obrti.
Pristojnosti in odgovornosti
individualnega poslovčjega organa —
direktoija
19. člen
Individualni poslovodni organ - direktor zastopa in predstavlja
zadrugo in je pn svojem delu samostojen ter odgovoren delavcem in
organom upravljanja v OZD. Vodi poslovanje OZD, organizira in vsklajuje
delovni proces ter izvršuje sklepe organov upravljanja. Za zakonistost dela
in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti OZD, je odgovoren
tudi dr^beni skupnosti -ter ima pravico in dolžnost, -da v sldadu z
zakonom zadrži izvršitev aktov poslovnega odbora in drugih organov
upravljanja, če meni, da so v nasprotju z zakonom in o tem obvesti
pristojni organ družbeno politične skupnosti.'
Poleg doložnosti iz prvega odstavka tega člena pa ima individualni
poslovni organ - direktor zadruge še naslednje odgovornosti:*
-	zagotavlja delavcem družbeno-ekonomsko- usmeritev s
' srednjeročnimi in letnimi načrti, ki določajo pogoje in obveznosti glede
obsega poslovanja, vlaganj v razširjeno reprodukcijo in delitve dohodka in
osebnih dohodkov po poslovnih uspehih.
-	usklajujej delo pri uresničevanju gospodarskih načrtov in predlaga
ukrepe za zagotovitev planiranih poslovnih ciljev in optimalnega dohodka,
-	zagotavlja izvajanje organizacijskili ukrepov v delu na podlagi
sprejetih s^epov in predpisovo samoupravnih organizacijh dela,
-	prisostvuje sejam organov upravljanja,
-	zagotavlja in nadzira izvrševanje sklepov samoupravnih in drugih
organov,
-	spremlja strokovno in drugo delo in omogoča strokovne posvete o
poslovnih zadevah iz pristotnosti posameznih organizacijskih enot in o
njihovih predlogih za organe upravljanja,
-	sklicuje seje kolegija, katerega sestavo sam določa, da zagotovi
najustreznejše odločitve pri izvajanju poslovne politike Ln drugih
samoupravnih odločitev ter organizac^sko- in akcijsko- enotnost
posameznih organizacijskih enot in vodilnih ter strokovnih delavcev,
-	skrbi za zakonitost dela,
-	zastopa in predstavlja zadrugo in njeno delovno skupnost, •
-	podpisuje finančne in materialne Ustine o razpolaganju s sredstvi-,
-	daje pooblastila za zastopanje in podpisovanje dokumentov drugim
delavcem,
-	daje najmanj enkrat na leto ob razpravi o zaključnem računu oceno
o sposobnostili- in uspešnosti • dela vodilnih delavcev in utemeljuje
morebitne razloge za predčasen-razpis vodilnih delovnih mest, •
-	daje zboru delavcev delovne skupnosti utemeljitev s predlogom, da
se začne postopek za ugotavljanje glede zadovoljevanja zahtev določenega
vodilnega mesta,-
-	prijavja kršitve delovnih dolžnosti -in materialno škodo, ki jih
povzroče vodilni in drugi sodelavci, svetu delovne skupnosti,-
-	opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih v pristojnost dajejo ustava,
zakon, statut in samoupravni sporazum ter splošni akti.
120. člen
Individualnega poslovodnega organa - direktoija zadruge, v skladu z
zakonskimi predpisi imenuje zbor zadruge na podlag predloga komisije za
imenovanje direktorja, v katero zbor zadruge, zbor delavcev in njihova
sindikalna organizacija in skupščina občine Ptuj, delegirajo svoje delegate,
za mandatno dobo 4 let, po preteku katere je lahko ponovno imenovan na
.j^.načia, ki ga predpiše zakon.
(I	121. člen
if,, V primeru, ko na izpraznjeno delovno mesto direktorja ni mogel biti
pravočasno- imenovan nov direktor, imenuje zbor zadruge na izpraznjeno
delovno mesto; vršilca dolžnosti direktoija, brez razpisa.
Vršilec dolžnosti direktorja sme to ostati največ 6 mesecev.
Ce v tem roku ni imenovan direktor, lahko zbor zadruge v soglasju s
SO Ptuj, znova brez razpisa imenuje vršilca dolžnosti direktorja, največ še
za nadaljnjih 6 mesecev.
Vr^ec dolžnosti direktorja ima vse pravice in dolžnosti direktorja.
ODGOVORNOST ORGANOV IN DELAVCEV
1 22. člen
Vsak- organ mora na podlagi razprave sprejeti sklep. V sklep se
opredelijo naloge in osebe, ki so dolžne sklep izvršiti.
Vsi sklepi se posebej evidentirajo in se o njihovem izvajanju obvezno
poroča organu, ki je sklep sprejel.
Odbor delavske kontrole posebej spremlja izvajanje sklepov ter s tem
v zvezi daje ustrezne predloge in poročila.
123. člen
Posamezni član ali delegat neposredno izvoljenega organa se lahko
odpokliče:
-	kadar se neupravičeno ne udeležuje seje organa, katerega član je,
-	kadar ne posreduje stališč, ki so j^ sprejeli zbori delovnih ljudi,
-	kadar je storil kaznivo dejanje v zvezi s svojim delom.
124.	člen
Celotni neposredno izvoljeni organ se odpokliče:
-	kadar ne izvršuje odločitev zbora delovnili ljudi ali referendum,
-	kadar ne poroča o svojem delu in poslovanju zadruge, odnosno
njene delovne skupnosti ir. v ta namen ne sklicuje zborov delovnih ljudi,
-	kadar ne obravnava na prvi seji- predlogov delovnih ljudi ali
sindikalne organizacije,
-	kadar sprejema sklepe, ki so v nasprotju s politiko zadruge ali njene
delovne skupnosti ali vztraja pri nezakonitili sklepih,
-	kadar krši samoupravne pravice zadruge, njene delovne skupnosti
ali posameznih članov, oziroma delavcev.
125.	člen
Zbor zadruge lahko razreši poslovni odbor, kadar le-ta ne spoštuje
zakonskih predpisov; splošnih aktov, planov in programov aU sklepov
zbora zadruge.
126.	člen
Zbor delavcev delovne skupnosti lahko predlaga zboru zadruge, zbor
zadruge pa lahko tudi samoimciativno sklene, da se začne postopek za
razrešitev direktorja.
Razlogi za tak sklep zbora zadruge so naslednji:
L Kadar direktor s svojim delom huje krši ali večkrat prekrši
predpise, ki se nanašajo na delo zadruge ali njene delovne skupnosti ali na
njegovo odgovornost, statut in druge splošne akte, kadar neutemeljeno ne
izvršuje sklepov organov upravljanja ali ravna očitno v nasprotju z njimi,
2.	Kadar s svojim nevestnim ali nepravilnim delom prizadene zadrugi,
ali njeru delovni skupnosti,-oziroma družbeni skupnosti večjo škodo aUje
zaradi njegovega dela postalo izvrševanje obveznosti otežkočeno,
3.	KŽlar so bili predlogi organom upravljanja neučinkoviti, neustrezni
ali škod^ivi.
Zbor delavcev delovne skupnosti,-zlasti pa zadružni svet razpravlja o
razlog, navedenih v prejšnjem odstavku, kadar nastanejo.
O razlogih, navedenih v 3. točki tega člena razpravljata oba organa
zlasti ob zaključnem računu.
127.	člen
Ce zbor delavcev delovne skupnosti,-oziroma zbor zadruge meni, da
so podani razlogi za razrešitev direktorja po prejšnjem členu, navede v
svojem sklepu osnovne razloge ter imenuje komisijo-, kakor za imenovanje
direktorja po možnosti pravne, ekonomske- ali tehnične stioke,ki naj
razloge prouči in organom predloži dokumentacijo.
Na podlagi poročila te komisije-zbor zadruge odloči o zadevi z večino
glasov-vseh-članov.
128.	člen
Samoupravni in dru^ organi so -odgovorni, da v mejah svojih
samoupravmh pravic in dolžnosti:-
-	sprejmejo sklep po vestni in temeljiti presoji-vseh-okoliščin, ki. so
pomembne za sklep in da so sprejeti sklepi v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti,
-	zagotovijo enako vestno in temeljito izpolnjevanje sklepov,
-	zagotovijo nadzorstvo nad izvrševanjem sklepov.
129.	člen
Ciani vseh-samoupravnih in drugih organov so dolžni zlasti:-
-	da se seznamjo z gradivom, ki je pomembno za sprejemanje
sklepov,
-	da kar najbolje ugotovijo mnenje članov zadruge in delovne
skupnosti, -ki jih je izvolila in so dolžni o tem poročati na seji-organa,
-	da se redno udeležujejo sej organa, katerega člani so, -
-	da sodelujejo na seji-pri presoji-vseh-okoliščin, ki so pomembne za
sprejemanje sklepov.
130.	člen
Direktor in vodje organizac^skih enot so odgovorni za to, da pri
izvrševanju svojih pravic in dolžnosti,-ki so določene v tem statutu,
samoupravnih sporazumili, sklepih in splošnih aktih, skrbno in dodedno
uporabljajo ukrepe, ki jih določajo splošni akti, plani in programi in so
primerni glede na okoliščine.
Posebej pa so dolžni:
-	občasno brez posebnega poziva poročati organom upravljanja o
svojem delu in o delu in položaju organizacijskih enot, kijih vodijo,
-	poročati o motnjah v organizaciji dela, o neizpolnjevanju delovnih
nalog, o povzročeni škodi in o drugih okoliščinah, ki. o^ožajo redno ali
smotrno opravljanje dela,
-	poročati o nepravilnostih in težavah v finančnem poslovanju,
izgubah, o notranjih in težavah na trgu,
-	ukreniti vse, kar je potrebno, da se prepreči kakršnakoli škoda, ali
da se z-manjšajo posledice škodljivega delovanja.
131.	člen
Član delovne skupnosti -ali vodja organizacijske- enote, ki mu je
naložena naloga, o kateri meni, da m v skladu z zakonom, statutom ali
splošnim aktom, ali povzroča organizaciji združenega dela ali družbeni
skupnosti škodo, mora na to opozoriti vodjo, ki mu je nalogo daL
Ce odgovorni vodja s pismenim nalogom ponovno zahteva izvršitev
naloge, se. le-ta mora opraviti, razen če bi delavec ali vodja organizacijske
enote s tem storil kaznivo dejanje, gospodarski -prestopek afi povzročil
neposredno škodo.
132.	člen
Odgovornost po tem poglavju in ukrepi, ki. so v njem določeni, ne
izključujejo odgovornosti po drugih določbah splošnih aktov ali zakona.
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 21
posebej pa odgovornosti za redno in vestno opravljanje splošnih m
posebmh delovnih dolžnosti in odškodninske- odgovornosti po načelih
civilnega prava.
V. POGLAVJE
SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE
DELEGACIJE IN DELEGATI
133.	člen
Delovni ljudje sodelujejo po izvoljenih delegatih v organih samouprav-
ljanja, v družbeno-političnih skupnostih in interesnih skupnostih zato, da
vsklajujejo svoje in splošne družbene interese in tako uveljavljajo neodtujlji-
vo ustavno pravico do samoupravljanja.
Način izvolitve delegatov ureja zakon, volilni predpisi in odloki skupšči-
ne občine Ptuj.
134.	člen
Delegacije in njeni posamezni člani — delegati so dolžni informirati de-
lovno skupnost, na zborih njenih delavcev o vseh sprejetih sklepih, predlogih
in priporočilih družbeno-političnih skopnoMi, "
jo skupne interese delovne skupnosti.
Informiranje po prvem odstavku tega člena mora biti redno ter je dele-
gacija ali njen posamezni član dolžna pravočasno informirati predsednika
zbora, da pravočasno skliče zbor delavcev.
135.	člen
Delegacija, ki jo je izvolil zbor delavcev delovne skupnosti, je dolžna
obravnavati vsa vprašanja, pomembna za delovno skupnost ONPZ
,,PANORAMA" oziroma tudi druga vprašanja, ki jih delegaciji predloži
zbor delavcev ali drug samoupravni, kolektivni-izvršilni ali pa poslovodni
individualni organ.
Ravno tako so organi iz prvega odstavka tega člena dolžni obravnavati
sleherno vprašanje, ki jim ga v obravnavanje predloži delegacija ali njenit)o-
samezni član.
136.	člen
V	primerih, kadar organi zadruge ali pa njene delovne skupnosti, ozi-
roma delegacije menijo, da je potrebno določena vprašanja obravnavati
skupno, so to dolžni storiti, to pa velja zlasti za vprašanja, ki imajo določene
materialne in socialno-politične posledice za zadružno ali pa delovno skup-
nost.
137.	člen
Predsednik delegacije ali pa njegov namestnik je dolžan prisostvovati
seji kateregakoli samoupravnega organa zadruge, zaradi medsebojnega,
tekočega obveščanja in dobre koordinacije.
V	koHkor sta predsednik delegacije in njegov namestnik odsotna, je seji
organov iz prvega odstavka dolžan prisostvovati član delegacije, ki ga pred-
sednik delegacije za to pooblasti.
138.	člen
Delegacijo ali njenega posameznega člana, zbor delavcev lahko odpo-
kliče v kolikor se delegacija ali njen posamezni član ne držijo določb tega sta-
tuta.
Odpoklic delegacije ali njenega posameznega člana predlaga sindikalna
organizacija delovne skupnosti s pismenim predlogom, v katerem morajo
biti argumentirano navedeni razlogi odpoklica.
Predlog po drugem odstavku tega člena preda sindikalna organizacija
predsedniku zbora delavcev.
139.	člen
Predsednik zbora delavcev predloži predlog sindikalne organizacije v
razpravo zboru delavcev delovne skupnosti.
Predsednik sindikalne organizacije obrazloži predlog zboru delavcev.
Glasovanje o odpoklicu delegacije, ki se nato izvede, je tajno.
140.	člen
Delegacija ali njen posamezni član je odpoklican, če je na tajnem glaso-
vanju za odpoklic glasovalo 2/3 vseh delavcev delovne skupnosti.
VI. POGLAVJE
POSEBNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
DELAVCEV
1. PravKe in dolžnosti delavcev
iz medsebojnih razmerij v združenem delu
141.	člen
Pravice in dolžnosti delavcev iz medsebojnih razmerij delavcev v zdru-
ženem delu, ureja samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev
v združenem delu v delovni skupnosti organizacije združenega dela ONPZ
„PANORAMA" PTUJ.
142.	člen
Vsak delavec se obvezno vabi na sejo organa, ki odloča o katerikoli nje-
govi pravici in lahko pojasnjuje oziroma zagovarja svoja stališča o vpraša-
njih, ki se obravnavajo.
143.	člen
V	organizaciji združenega dela ONPZ,,PANO RAMA" je v vsakem pri-
meru odločanja o pravicah delavca zagotovljen dvostopenjski pritožbeni si-
stem.
Delavcu, ki zadovoljen z odločitvijo organa, je torej omogočena pravica
do pritožbe, razen v primerih, ko je o pravici ali dolžnosti odločal najvišji
organ po tem statutu in je tak sklep dokončen.
2. Socialna varnost in minulo delo
144.	člen
Minulo delo uveljavljajo delavci delovne skupnosti zadruge zlasti s si-
stemom delitve osebnih dohodkov, kar ureja samoupravni sporazum o deli-
tvi osebnih dohodkov v delovni skupnosti ONPZ ,,PANORAMA".
Pri obravnavanju minulega dela se posebej upoštevajo leta zaposHtve in
dela v organizaciji združenega dela ONPZ ,,PANORAMA" ter posebej leta
skupne zaposhtve po enakem sistemu, ki velja za vse delavce delovne
skupnosti.
145.	člen
Da bi delavci lažje uveljavljali pravico iz minulega dela, imajo pravico in
dolžnost do stalnega izobraževanja. S tem se zagotavlja usposobljenost de-
lavcev za delo ob tehničnem in splošnem družbenem razvoju.
Izobraževanje mora biti ob enakem pogoju dostopno vsem delavcem.
S pravilnikom o izobraževanju se ureja sistem izobraževanja, pri čemer
se določijo oblike internega izobraževanja, izobraževanja v zunanjih ustano-
vah, štipendiranje, pravice delavcev za čas, ko se izobražujejo, pridobivanje
internih kvalifikacij in preizkušanje znanja.
146.	člen
Delavci združujejo svoja sredstva skupne porabe, da bi zagotovili pogo-
je za gradnjo oziroma nakup stanovanj ter kreditiranje na tem področju.
Delavci delovne skupnosti imajo pod enakimi pogoji enako pravico do
stanovanja oziroma za dodelitev ustreznega posojila za stanovanjske
namene.
S samoupravnim sporazumom o dodeljevanju in kreditiranju stanovanj
se urejajo vsa vprašanja s tega področja.
147.	člen
Organizacija združenega dela skrbi za zdravstveno varstvo delavcev, v ta
namen zbor zadruge določa posebna sredstva, ki naj zagotovijo periodične
preglede delavcev ter zlasti čimbolj zdravo delovno okolje.
148.	člen
Zbor delavcev delovne skupnosti iz sredstev sklada skupne uporabe po-
sebej določa finančna in druga sredstva za rekreacijo delavcev.
V	ta namen delovna skupnost lahko tudi združuje sredstva z drugimi or-
ganizacijami združenega dela ali institucijami.
149.	člen
Organi upravljanja so dolžni posvetiti posebno pozornost delovnim in
vojaškim invalidom, zlasti udeležencem NOB in otrokom delavcev, ki so
izgubiU življenje na delu ali v zvezi z delom.
Pri podeljevanju štipendij imajo ob nakih pogojih, prednost otroci
članov delovne skupnosti, v kolikor ni zanimanje med delavci zadruge.
3. Narodna obramba in civilna zaščita
150.	člen
Temeljne pravice in dolžnosti organov upravljanja članov zadruge in
delavcev njene delovne skupnosti v zadevah narodne obrambe in civilne
zaščite se urejajo z zakonom o narodni obrambi in civilni zaščiti in s tenVSta-
tutom.
Organizacija združenega dela ONPZ ,,PANORAMA", v zadevah na-
rodne obrambe in civilne zaščite vsklajuje svoje naloge in prizadevanja z
drugimi organizacijami združenega dela ob sodelovanju s pristojnimi organi
družbeno-političnih skupnosti.
151.	člen
Zadruga ONPZ ,,P ANO RAM A" zagotavlja potrebna sredstva za
opremo in strokovno usposabljanje delavcev in članov zadruge za njihovo
delo v primeru reševanja ob hudi nesreči in vojni v višini in na način, ki ga
določi zbor zadruge.
152.	člen
Zbor zadruge ONPZ ,,PANORAMA" je po tem statutu pristojen za na-
slednje naloge s področja narodne obrambe in civilne zaščite:
—	sprejema programe in plane razvoja narodne obrambe, kakor tudi
vojne plane,
—	določa način in obliko izvajanja priprav,
—	odloča o ustanovitvi enot in služb teritorialnih enot, enot civilne
zaščite, kakor tudi kadrov za delo med vojno,
—	imenuje vodje priprav in njihove namestnike, kakor tudi druge od-
govorne osebe, ki so jim naložene naloge v zvezi s pripravami,
—	opravlja tudi druge naloge, ki se nanašajo na narodno obrambo in ci-
vilno zaščito ter so določene z veljavnimi predpisi.
153.	člen
Naloge direktorja v zvezi z narodno obrambo in civilno zaščito so na-
slednje:
STRAN 22
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
—	vodi organizacijo priprav,
—	skrbi za pravočasno izdelavo vseh planov narodne obrambe, ki jih
sprejema zbor zadruge,
—	izvaja, oziroma nalaga izvajanje sklepov zbora zadruge in organov
pristojne družbeno-politične skupnosti,
—	zastopa organizacijo združenega dela v vseh zadevah narodne obram-
be,
—	obvešča organe upravljanja, člane zadruge in njene delovne
skupnosti, kakor tudi organe družbeno-poUtičnih skupnosti o ukrepih v zvezi
z narodno obrambo,
—	razporeja delavce v enote in službe teritorialne obrambe in civilne
zaSčite, če tega ne storijo organi družbeno-političnih skupnosti,
—	skrbi, da so vsi člani delovne skupnosti pravočasno seznanjeni s
svojimi dolžnostmi in pravicami med pripravami, kakor tudi med vojno,
—	vodi nadzor pri eventuelni gradnji investicijskih objektov tako, da so
upoštevane potrebe narodne obrambe,
—	opravlja tudi druge naloge, ki se nanašajo na narodno obrambo in
civilno zaščito ter so določene z veljavnimi predpisi.
154.	člen
Zbor zadruge in drugi organi nadaljujejo delo med vojno ali ob
neposredni vojni nevarnosti. •
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena lahko direktor opravlja
pristojnosti zbora zadruge, če se ta organ ne more zbrati, potrebne pa so
takojšnje odločitve.
Po prenehanju ovir mora direktor take odločitve dati v potrditev
pristojnemu organu.
4. Varstvo pri delu
155.	člen
Varstvo pri delu obsega predpise in sredstva za varne delovne razmere,
ki naj se zagotavljajo s sodobnimi tehničnimi, zdravstvenimi in socialnimi
ter drugimi ukrepi
Popolnejše varstvo delavcev obsega še dodatne socialne ukrepe in
materialna sredstva za urejanje boljših življenjskih razmer delavcev.
156.	člen
Z organiziranim in učinkovitim varstvom pri delu je treba:
—	preprečevati poškodbe pri delu,
—	preprečevati poklicna obolenja,
—	preprečevati m reševati socialne probleme.
157.	člen
Z letnim gospodarskim načrtom se zagotavljajo potrebna materialna
sredstva za varstvo delavcev.
Pohtiko varstva delavcev določa zbor delavcev delovne skupnosti s
posebnimi programi, izvaja pa se v skladu s splošnimi akti organizacije
združenega dela.
Za doseganje smotrov varstva delavcev po prejšnjem členu, so. dolžni
sodelovati cSrektor in kolegialni poslovodni organ, z zdravstvenimi
institucijami.
158.	člen
Podrobnosti s področja varstva pri delu in požarne varnosti v delovni
skupnosti ONPZ »PANORAMA".
VIL POGLAVJE
DRUZBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE
V DELOVNI SKUPNOSTI ZADRUGE
159.	člen
Delavci v delovni skupnosti zadruge se prosto politično organizirajo
na socialističnih načelih v družbenopolitične organizacije, ki so sestavni
del in aktivm degavnik socialističnega samoupravnega sistema.
V ta namen se delavci v delovm skupnosti združujejo v sindikat, zvezo
komunistov, zvezo mladine m druge družbenopolitične organizacije.
160.	člen
Družbenopolitične organizacije v delovni skupnosti zlasti spremljajo
delo organov samoupravljanja, se borijo za humane odnose med ljudmi, za
razvijanje socialistične demokratične zavesti, zagotavljajo obveščenost
delavcev in se borijo za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih
samoupravmh odnosov:
161.	člen
Osnovna organizacija sindikata je sestavni del samoupravljanja v
delovni skupnosti in zadrugi, preko katere delavci organizirano vplivajo na
samoupravno odločanje, razvijajo svoje samoupravne odnose ■ ter
uveljavljajo svoje pravice iz samoupravljanja.
Orgara upravljanja so dolžni obravnavati predloge in pobude osnovne
sindikalne organizacije in njenih organov, ki se nanašajo na položaj
delovnega človeka ter so dolžni če priloge osnovne organizac^e v celoti
zavrnejo, o tem obvestiti osnovno sindikalno organizac^o z navedbo
razlogov zavrnitve.
162.	člen
Organi upravljanja so dolžni seznanjati osnovno organizacijo z
vprašanji, ki se kakorkoli nanašajo na družbeno-ekonomski • položaj
delavca.
163.	člen
Ciani vodstva osnovne organizacije sindikata in ostali njeni člani ne
morejo biti klicani na odgovornost za predloge, stališča in pobude, ki se
nanaš^o na varstvo samoupravnih pravic in položaja delovnega človeka v
delovni skupnosti. •
164.	člen
Delovna skupnost omogoča delovanje osnovne organizacije sindikata s
tem, da:
-	zagotav^a ustrezne prostore za sestanke in dodatna materialna
sredstva za njeno aktivnost,
-	omogoča sindikalne sestanke, o sklicevanju takih sestiankov
samostojno odloča izvršni odbor osnovne organizacije sindikata potem, ko
predhodno z vodstvom delovne skupnosti ugotovi najprimernejši čas za
sest-anek.
VIII. POGLAVJE
OBVEŠČANJE ZADRUŽNE IN
DELOVNE SKUPNOSTI
TER NJENIH POSAMEZNIH ČLANOV
165.	člen
Vsi člani zadruge in delavci njene delovne skupnosti imajo pravico,
obenem pa je to tudi njihova dolžnost, da so obveščeni o poslovanju in
upravljanju zadruge in njene delovne ^upnosti, -zlasti o finančnem in
materialnem stanju in izpolnjevanju delovnih načrtov ter o delu
samoupravnih in drugih organov.
Ciani in delavci zadruge so pri tem dolžni varovati poslovne tajnosti
po tem statutu, obenem pa so dolžni obveščati sočiane in sodelavce m vse
pristojne organe o vseh-vprašanjih gospodaijenja in poslovanja, da s tem
pomag^o zagotoviti poslovni uspeh zadruge in njene delovne skupnosti. •
Informacije po tem členu morajo biti redne in tekoče, pri čemer
način določita zbor zadruge in zbor delavcev delovne skupnosti, za
izvedbo in pravočasnost informiranja pa odgovarjajo direktor in
predsedniki samoupravnih in drugih organov.
166.	člen
Ciani zadruge, kakor tudi njene delovne skupnosti lahko v ustni ali
pismeni obliki zahtevajo informacige, pojasnila in podatke o zadevah, kijih
zanimajo, bodisi od samoupravnih organov, ali pa od neposrednih vodij
posameznih organizacijskih enot.
Samoupravni in dru^ organi ter delavci iz prvega odstavka tega člena
so dolžni proučiti člane in delavce zlasti o poslovanju zadruge v rokih, ki
so določeni s tem statutom.
167.	člen
Predsednik zbora zadruge in predsednik zbora delavcev sta dolžna
obveščati člane zadružne in delovne skupnosti o programih in investicijah,
o vseh pomembnejših poslovnih odločitvah, o merilih za delitev dohodka
in osebnih dohodkov, o. načrtih za uporabo sredstev sklada skupne
uporabe, o letnih poslovnih in kadrovskih načrtih ter na splošno o delu
organov upravljanja vsaj enkrat na vsake tri mesece.
168.	člen
Direktor in vodje organizac^skih enot so dolžni sproti obveščati člane
zadruge in delovne skupnosti -o periodičnih obračunih, o . zaključnem
računu, poslovni politiki, o problemih in spremembah organizacije dela, o
tekočih nalogah m drugem na zborih članov zadruge in zborih delavcev
delovne skupnosti. ■
169.	člen
Obveščanje članov zadruge in članov delovne skupnosti,'kakor tudi
organov upravljanja mora biti zagotovljeno tako, da se s tem zagotovi
pravočasnost, objektivnost, celovitost in razumljivost informacij.
170.	člen
Ce nastopijo zaradi nepravočasnega informiranja težave, katerih
posledica je neuspeh zadruge, nosi posledice tisti, ki je za probleme vedel,
ni pa pravočasno-seznanil ustreznih služb, oseb ah organov.
171.	člen
Zapisniki sej -samoupravnih organov se izobesijo-na oglasne-deske-v
zadrugi.
172.	člen
Kdorkoli seznanja delovno ah zadružno skupnost ah samoupravne
organe, mora biti pri tem objektiven.
Vsako izkrivljanje informacij z namenom kakorkoU škoditi poslovnim
uspehom ah zavajati zadružno, oziroma delovno skupnost ali njene organe
upravljanja, se šteje za hujšo kršitev delovne dolžnosti. -
173.	člen
Za informiranje članov zadruge in njene delovne skupnosti -se
uporabljajo neposredni načini v obliki sklicevanja zborov delovnih ljudi,
delovni sestanla in podobno ter posredni način v obliki objav na oglasnih
deskah, okrožnic in drugih pismenih informac^, panojev in drugih oblik.
174.	člen
Materialna sredstva za kritje sttoškov informiranja zagotavlja ob
zaključnem računu zbor zadruge.
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
I STRAN 23
IX. POGLAVJE
PLANIRANJE
175.	člen
Načrtovanje je osnovni instrument organizacije združenega dela, s
katerim se uresničuje poslovna politika.
Obvezno je treba sestaviti in sprejeti naslednje plane:
a)	Program razvoja, ki se sestavlja za najmanj petletno obdobje in za
čas, ki ga predpišejo družbenopolitične skupnosti,-
b)	letni gospodarski načrt.
Osnove za planiranje so veljavni družbeni dogovori o planih v
družbenopolitičmh skupnostih, normativi, gospodarski • instrumenti ter
splošne in interne uzance.
Za metodologijo planiranja, usklajevanje in oblikovanje predlogov
planov skrbi strokovna Sužba, pristojna za posamezna področja.
176.	člen
Program razvoja je osnova za izdelavo letnih gospodarskih načrtov in
osnovna poslovna orientacija organizacije združenega dela ter je sestavljen
iz analitičnega in dokumentacijskega dela pri čemer analitičm del vsebuje
analitični pregled dosedanjega razvoja, predvidevanja za naslednje
srednjeročno obdobje ob upoštevanju analize splošnih in posebnih pogojev
gospodarjenja, analizo tržnih pogojev, analizo pričakovanih dosežkov in
poslovno poUtiko posameznih področij poslovanja s predvidenimi ukrepi
za uresničevanje programa, dokumentacijski del pa: Plane porabe surovin,
materiala in energije, celotnega dohodka in dohodka, investicijske
izgradnje, kadrov in sredstev.
177.	člen
Predlog programa z vskladitvijo posameznih delnih planov dajejo
pristojne službe v razpravo delavcem ter mora razprava trajati najmanj 30
dni.
Po razpravi predlog oceni zbor zadruge, ki ga potrdi.
Organi upravljanja preveijajo vsako leto uresničevanje programa ter
podvzamejo ustrezne ukrepe, kakor je to potrebno.
178.	člen
Letni gospodarski načrt vsebuje analitične osnove tržišča, splošnih in
posebnih pogojev gospodarjenja, dosedanjega poslovanja in drugih
parametrov ter projekcijo programa razvoja za enoletno obdobje glede na
razpoložljive zmogljivosti z delovnim koledaijem - gantogramom.
Posamezne strokovne službe izdelajo še druge osnove plana, kakor so
normativi, cene in drugo, pri čemer obvezno upoštevajo investicijske
potrebe, zahteve za obrambne namene in civilno zaščito.
Letni gospodarski • načrt po tem členu vsebuje programiranje istih
elementov kakor program razvoja, prirejenih na obdobje enega leta.
179.	člen
Po vskladitvi posameznih planov ustrezna strokovna služba pripravi
predlog gospodarskega načrta za javno razpravo.
Po razpravi se z upoštevanjem pripomb predlog načrta predloži v
potrditev zboru zadruge, najkasneje do 31. decembra vsakega leta za
naslednje leto.
180.	člen
Izvrševanje gospodarskega načrta spremljajo direktor in strokovne
službe ter poročajo o zapažanjih organom upravljanja, ki podvzamejo
ustrezne ukrepe za izvrševanje načrta.
18 L člen
V primeru, da se spremenijo osnove, na katerih je bil izdelan načrt in
to bistveno vpliva na poslovni uspeh, se letni gospodarski načrt spremeni
in dopolni po postopku, kije s tem statutom predpisan za njegov sprejem.
Predlog q>remembe v smislu • prvega odstavka tega člena mora
vsebovati podrobno analizo vzrokov, la narekujejo spremembe in temeljito
analizo vzrokov.
O spremembah in dopolnitvah načrta odloča zbor zadruge.
X. POGLAVJE
SREDSTVA ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA DELA IN DOHODEK
182.	člen
Za trajno opravljanje svoje dejavnosti • pridobiva organizacija
združenega dela ONPZ »PANORAMA" sredstva:
-	z izločanjem dela dohodka v sklade zadruge,
-	z najemanjem bančnih kreditov in z drugimi kreditnimi posU,
-	s pndobivanjem sredstev domačih in tujih vlagateljev,
-	z drugimi dohodki.
183.	člen
Najemanje dolgoročnih kreditov pri poslovnih bankah in drugih
denarnih zavodih, oziroma organizacijah združenega dela odobrava
poslovni odbor zadruge do višine, ki ne presega vsote vloženih sredstev
članov zadruge.
O najemanju kredita nad vsoto, po prvem odstavku tega člena, odloča
zbor zadruge.
184.	člen
Sredstva, s. katerimi upravljajo člani zadruge in člani delovne
skupnosti skupaj v skladu z veljavnimi predpisi m z določbami tega
statuta, se delijo na:
-	osnovna sredstva,
-	obratna sredstva,
-	rezervna sredstva,
-	sredstva skupne uporabe,
S slednjimi upravljajo člani delovne skupnosti sami
185.	člen
Organizacija združenega dela ima naslednje sklade:
-	poslovm sklad,
-	rezervni sklad
-	sklad skupne porabe
186.	člen
Z načrtom poslovanja in posameznimi plani se določajo os.iovna
razmerja razporeditve dohodka v sklade.
O dokončni razporeditvi dohodka v sklade odloča zbor zadruge v
skladu s pravilnikom o delitvi dohodka in v skladu z veljavnimi
samoupravnimi sporazumi.
187.	člen
Namen uporabe sredstev zadruge določajo zakon ter veljavni
samoupravni sporazumi.
O uporabi sredstev zadruge odločata zbor zadruge in poslovni odbor,
o uporabi sredstev sklada skupne uporabe pa odločajo delavci delovne
skupnosti in njihovo organi.
188.	člen
Sredstva skupne porabe so stvari in denarna sredstva, katerih namen je
določen s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov v
delovni skupnosti ONPZ »PANORAMA".
189.	člen
Za namensko- in smotrno uporabo vseh- sredstev so odgovorni vsi
delavci, še posebej pa računovodja in direktor, kakor tudi delavci, ki dajejo
predloge, in člani organov upravljanja, ki odločajo o sredstvili.
190.	člen
S planom poslovanja se določa okvirni letni promet z osnovnimi
sredstvi O prometu z osnovnimi sredstvi odločajo tudi drugi organi v
mejah, ki jih določa ta statut ali pa pooblastilo zbora zadruge.
191.	člen
Osnovna sredstva se odpisujejo po amortizacijskih stopnjah, ki jih za
vsako leto določa plan poslovanja. Ta ureja tudi način oblikovanja in
uporabe sredstev amortizacije.
Amortizacijske' stopnje v okviru zakonskih predpisov vsako leto
določa s svojim sklepom poslovni odbor.
Rok za obračun amortizacije ne sme biti krajši od treh mesecev.
192.	člen
Sredstva poslovriega sklada, rezervnega sklada in sklada skupne porabe
lahko posojajo ali vročiio poslovnim bankam, delovnim in drugim
organizacijam združenega dela ali družbeno-političnim skupnostim, če to
narekujejo poslovni ali družbeni interesi, o čemer odloča zbor zadruge.
193.	člen
Vodje organizacijskih enot morajo stvari, kijih imajo enote v uporabi
zavarovati pred škodljivimi vplivi pred požarom in proti nezakonitim
odtujevanjem ter jih zaupati delavcem, ki so sposobni ravnati z njimi.
Računovodstvo je dolžno zavarovati sredstva pri zavarovalmci
Vodje organizacjgskih enot so dolžni direkciji prijaviti vsak zavarovalni
primer.
194.	člen
Dohodek se ugotavlja za organizac^o združenega dela trimesečno in
dokončno z zaključnim računom. Dohodek se ugotavlja tako, da od
celotnega odbijemo materialne stroške poslovanja in amortizacije.
Dohodek organizacije združenega dela se po odbitku zakonskih in
pogodbenih obveznosti razporeja na del, namenjen za razšititev materialne
osnove dela, vštevši tudi del za rezervni sklad in del, namenjen za
zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev delovne skupnosti
zadruge.
Pravilnik o delitvi dohodka določa, kolikšen del pogodbenih ali
zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov se nadomešča in dohodka v
določenem poslovnem obdobju.
195.	člen
Ce X pogoji poslovanja začasno-spremenijo, mora pristojna strokovna
služba takoj izdelati predlog in začeti javno razpravo za spremembo
določenih razmerij delitve in dokončni predlog predložiti v odločitev
zboru zadruge.
Zbor zadruge določi pogoje, pod katerimi se sme začasno- odstopiti
od sprejetih meril delitve dohodka. Merila se pa vsekakor spremenijo v
primeru, če.se trajno spremenijo pogoji poslovanja.
196.	člen
Kadar organizacija združenega dela zaide v težave tako, da je
ogroženo izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti ' ^
zadovoljevanje lastnih potreb in članov delovne skupnosti,-mora direktor
predložiti sanacijski program.
Ob obravnavanju sanacijskega programa zbor zadruge razpravlja tudi o
morebitnih odgovornostih vodilnih delavcev, lahko pa sproži tudi
postopek za razrešitev direktorja in drugih vodilnih delavcev po določbah
tega statuta.
STRAN 24
PRILOGA TEDNIKA, ST. 28
197.	člen
Organizacija združenega dela združuje lastna sredstva tudi z drugimi
organizacijami združenega dela za doseganje skupnih ciljev in smotrov. V
tem primeru se v samoupravnem sporazumu ali v posebni pogodbi
zagotavlja način odločanja o posameznih pravicah in združenih sredstev,
zlasti pa o udeležbi pri dohodku iz skupnega poslovanja. Pogodba mora
biti v skladu z veljavnimi predpisi. •
Poslovni odbor lahko odobri pogodbo o združevanju sredstev, če je
bilo tako predhodno sklenjeno z večino glasov-vseh članov in delavcev za
zborih delovnih ljudi.
Poslovni odbor lahko samostojno odloči o združevanju sredstev, če
lastna udeležba ne preseže zneska-150.000. din.
198.	člen
Ce druga organizac^a združenega dela vloži sredstva v organizacijo
združenega dela ONPZ »PANORAMA" in v predlogu zahteva udeležbo pri
dohodku iz skupnega poslovanja, mora poslovni odbor dobiti predhodno
soglasje vseh članov in delavcev zadruge po opravljenih zborih delovnih
ljudi.
199.	člen
Organizacija združenega dela ONPZ ,,PANORAMA" l^ko združuje
svoja sredstva na podlagi samoupranih sporazumov in družbenih
dogovorov v solidarnostne namene z drugimi organizacijami združenega
dela in družbeno-političnimi skupnostmi.
Samoupravm sporazumi in družbeni dogovori se lahko sklepajo tudi
za zadovoljevanje drugih skupnih družbenih potreb.
Organizacija ONPZ,,PANORAMA" se obvezuje pristopiti k ustreznim
samoupravnim sporazumom, ki urejajo družbeno usmerjanje delitve
dohodka in osebnih dohodkov, v .kolikor se s takim pristopom strinja
večina čalanov delovne skupnosti. •
V	primerih iz tega člena se pristop k samoupravnim sporazumom ali
družbenim dogovorom ureja po pravilih tega statuta o sprejemanju
splošnih aktov.
200.	člen
Poslovni odbor izvoli predstavnike organizac^e združenega dela v
organe, ki odločajo o sredstvih, ki so združene z drugimi organizac^ami
združenega dela zunaj organizacije, v internili skupnostih, bankah,
zavarovalstvu in drugili ustanovah.
Delegat organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka mora
imeti za pomembne odtočitve pooblastilo zadružnega sveta, zadružnemu
svetu je tudi dolžan poročati o rezultatih glede doseganja dogovorjenih
poslovnili ciljev oz. dnigih skupnih interesov; ki so narekovali združevanje
sredstev.
XI. POGLAVJE
SPLOŠNI AKTI
201.	člen
Splošni akti so akti organov upravljanja, ki vsebujejo splošne določbe
in se Z' njimi urejajo notranja razmera v organizac^i združenega dela.
Splošni akti so • statut, samoupravni sporazumi, pravilniki in
poslovniki.
202.	člen
Statut je temeljni splošni akt organizacije združenega dela, s katerim
morai|o biti vsklajem vsi drugj splošni akti.
Določbe drugih splošnih aktov, ki bi bile v nasprotju s statutom, se ne
morejo uporabljati.
Poslovni odbor je dolžan takoj odločiti o ugovoru, ki bi bil podan
glede neskladnosti splošnih aktov s statutom.
203.	člen
Za pravočasno- pripravo osnutka splošnega akta je dolžna skrbeti
komisija; katero imenuje organ - pristojen za ustrezni splošni akt.
Osnutek statuta ali drugega splošnega akta obravnava poslovni odbor
obenem s predstavniki sindikalne podružnice, ter ga da v javno obravnavo,
ki mora trajati najmanj 15 dni.
V	času Javne obravnave zbira poslovni odbor pripombe ter jih
obravnava.
204.	člen
Potem, ko je poslovni odbor vskladil osnutek statuta ali drugega
splošnega akta s pripombami, se skliče zbor zadruge, ki statut oziroma
dnig splošni akt sprejme.
V	času javne obravnave morajo biti z osnutkom seznanjeni vsi delavci
in člani zadruge.
205.	člen
Statut ali drug splošni akt je sprejet, če se je za njegov sprejem
odločilo več kot polovica članov in delavcev zadruge, kar poslovni odbor
posebej ugotovi, statut, ali splošni akt razglasi in objavi.
206.	člen
Statut ali drug splošni akt prične veijati in se uporabljati 8 dni po
objavi.
207.	člen
Nekatere, s tem statutom določene splošne akte sprejmejo delavci
delovne skupnosti, na svojih zborih po 15-dnevnijavni razpravi o osnutku,
ki ga pripravi posebna komisija-zbora delavcev in ga da v javno razpravo.
Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v
združenem delu, o delitvi osebnih dohodkov, o delitvi sredstev sklada
skupne uporabe ter o sistematizaciji delovnih mest, sprejmejo delavci s
podpisovanjem zapisnjca o njihovem sprejemu.
Po sprejemu zbor delavcev splošni akt razglasi in ga objavi.
208.	člen
Splošni akti, ki so v pristojnosti delovne skupnosti so sprejeti, če se je
za njihov sprejem izreklo 2/3 delavcev delovne skupnosti.
209.	člen
Statut in splošni akti se objavijo na oglasnih deskah v zadrugi.
210.	člen
Spremembe in dopolnitve splošnih aktov potekajo po istem postopku,
kakor njihov sprejem
Pobudo za spremembo aU dopolnitev splošnega akta lahko da
katerikoli organ zadruge, zbori delovnih ljudi in sindikalna organizacija.
Na pobudo iz prejš^njega odstavka mora odgovoriti poslovni odbor v 30
dneh. V kolikor jo zavrne, laliko pobudnik ugovarja pri zboru zadruge.
211.	člen
Vsak član ali delavec ima pravico vpogleda v katerikoli splošni akt.
212.	člen
Organizacija združenega dela ONPZ »PANORAMA" ureja svoja
razmerja z naslednjimi splošnimi akti:
-	s statutom,
-	s pravilnikom o vohtvah organov upravljanja,
-	s pravilnikom o knjigovodstvu, ki so v pristojnosti zbora zadruge in
-	s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v
združenem delu,
-	s samoupravnim sporazumom o sistematizaciji delovnih mest,
-	s samoupravim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov,
-	s samoupravim sporazumom o delitvi sredstev sklada skupne porabe,
-	s pravilni om o izobraževanju in pripravnikih,
-	s pravilnikom o varstvu pri delu, ki so v pristojnosti zbora delavcev
delovne skupnosti. •
XII. POGLAVJE
PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE
213.	člen
V kohkor določbe tega statuta ne bi bile vsklajene z zakonom, se
uporabljajo zakonski predpisi in izvede postopek za dopolnitev statuta.
214.	člen
Obvezno razlago določb tega statuta daje zbor zadruge ONPZ
»PANORAMA".
215.	člen
Vsi splošni akti, ki jih navaja statut morajo biti vsklajeni s tem
statutom in sprejeti v 6 mesecih po veljavnosti tega statuta.
216.	člen
Vsi organi upravljanja, določeni s tem statutom, razen individualnega
poslovodnega organa, morajo biti izvoljeni neposredno za tem, ko prične
veljati statut.
217.	člen
Delovna mesta,- na katerih imajo delavci posebne pravice in obveznosti
iz člena 34. tega statuta, se z izjemo direktoija neposredno po veljavnosti
tega statuta razpišejo,.
218.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati dosedanji statut ONPZ
»PANORAMA".
Ptuj, dne 15/5-1974
Predsednik zbora
zadruge »PANORAMA" PTUJ
TISK: ČGP MARIBORSKI USK