NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 27 - LETO 52 - CEUE, 10.7.1997 - CENA 280 SIT Jezerska kraljica brez papirjev Plovba turistične ladjice na Šmartinskem jezeru nevarna - Dodelitev koncesije brez potrebnih dokumentov. Stran 24. Epidemija virusnega meningitisa J Na Celjskem obolelo že več kot sto ljudi, predvsem otrok - Okužba se bo širila. Stran 8. "stai^^ v Celju ustanovili svet za preprečevanje odvisnosti. Aktualna tema na strani 5. Zlatarna v stečaj [ Nemški partner ni poslal jamstev za dokapitalizacijo. Stran 6. Julija javna dražba za kamnolom na Zaloški Gorici. Stran 7. Nesrečen poraz Publikuma. Stran 16. VbjncM^dobiček | Spor med Cetisom in Kmečko družbo. Vroča tema na strani 25. Varčevati ali odpreti oicna? I v celjskih blokih drugačen obračun ogrevanja. Stran 25. Milijoni na tuj račun 1 Kazenska ovadba za direktorja celjskega podjetja Interlaro. Stran 32. Tudi v Kanadi dišijo kranjske klobase v reportaži predstavljamo ugledne gospodarstvenike, obrtnike in znanstvenike, ki sta jim skupna slovensko poreklo in življenje v tujini. Stran 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. v preteklih dneh smo sicer pogrešali poletno sonce, ki bi po koledarskih napovedih že moralo krepko posijati, slabo vreme pa je pokvarilo tudi kar nekaj prireditev na Celjskem. A sladoled vedno tekne, ne glede na barvo neba. Če vam v Novem tedniku povrhu še izdamo, kje v Celju dobite najboljši sladoled, bodo tudi brez sonca dnevi prijetni. Stran 12. Foto: Gregor Katic 2 DOGODKI Skok v rudarski stan V Velenju je ob dnevu rudarjev skočilo čez kožo 50 novincev Velenjski rudarji so v četr- tek, 3. julija, sprejeli medse 50 novincev, ki so opravili tradi- cionalen skok čez kožo. Mlaj- ša generacija rudarjev je od izkušenih knapov prejela ključ in svetilko, se slovesno zaobljubila, da bo pošteno opravljala svoje delo in spo- štovala tradicije rudarskega stanu. Častni član rudarske bratovščine pa je letos postal predsednik Republike Slove- nije Milan Kučan. Od leta 1961, ko je v Velenju v tedanji industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, praznujejo rudarji svoj stanovski praznik s tradicional- nim skokom čez kožo, name- njenim mladim rudarjem. Le- tošnji novinci, zvečine stari osemnajst ali devetnajst let, so skočili čez kožo in obenem vsto- pili v resnejše življenje, ki se bo zanje pričelo z opravljanjem ru- darskega poklica. Na dan rudar- jev je že zjutraj ob 8. uri po mestnih ulicah Velenja krenila velika parada uniformiranih ru- darjev proti mestnemu stadio- nu, kjer je bila osrednja slove- snost, na kateri se je zbralo več kot 2000 ljudi. Rudarje je naj- prej pozdravil predsednik dr- žavnega zbora Janez Podobnik in dejal, da se tudi sam zavzema za sprejem nacionalnega ener- getskega programa. Zagotovil je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo ta pro- gram takoj, ko ga bodo predla- gali, čimprej uvrstili na sejo dr- žavnega zbora. Rudarjem je nazdravil z vrčkom piva, nato pa so s fanfarami oznanili zače- tek skoka čez kožo. Komandant parade dr. Milan Medved je no- vincem določil vodjo, starešine in botre, kot prvi pa je v knapov- ski stan skočil Milan Kučan. Ta- ko kot vsak novinec je moral stopiti na sod in povedati svoje 'generalije', za geslo pa je izbral tole misel; »Govoriti brez nevar- nosti - to zmore vsak. Govoriti resnico brez nevarnosti pa zmo- re le poštenjak.« Skočil je čez kožo, do dna izpraznil vrček piva in se rudarjem zahvalil, da so ga v dobrem in slabem spre- jeli v rudarski stan. »Zdaj ste vi na vrsti, mladi rudarji čvrsti,« je oznanil ko- mandant parade novincem, ki so bili oblečeni v rudarske uni- forme, na sprejem pa so prišli v gosjem redu, kot so rudarji ne- koč hodili po ozkih jamskih hodnikih. Skok je vsak zelenec opravil tako, da je stopil na sod, pred katerim sta dva starejša člana skupnosti držala kožo, odgovoril na morebitna vpraša- nja vodje ceremoniala, povedal svoje geslo, nato opravil še test pivskih zmogljivosti in skočil s soda k svojemu botru. Boter je zaščitnik mladega rudarja, nje- gova naloga pa je, da mu pri delu in v življenjskih stiskah modro svetuje. Ko so vsi novin- ci opravili skok, so se slovesno zaobljubili, izpili vrčke, polne piva, in vzkliknili: »Naj živi nam večno, naš rudarski sreč- no!« Starejši rudarji so jim s krepkim stiskom roke zaželeli dobrodošlico in srečo pri rudar- jenju. K. LEKIČ Foto: L. OJSTERŠEK Vsakega novinca posebej je na sodu izprašal vodja tradicionalnega ceremoniala. Mladi rudar je moral izpiti vrček piva, nakar je lahko skočil čez kozo k svojemu botru, ki ga bo ščitil in mu svetoval pri delu in v življenjskih stiskah. ^ Razpis novega posojila Ugodnosti le za družine z najmanj tremi otroki - Vloge bodo zbirali septembra Upravni odbor Stanovanj- skega sklada RS je 2. julija objavil razpis novega stano- vanjskega posojila. Višina sredstev, namenjenih za ta razpis, je milijarda tolarjev, posojila pa so namenjena le družinam z najmanj tremi otroki. Tisti, ki torej izpolnjujejo os- novni pogoj, to so trije otroci v družini, lahko zaprosijo za po- sojilo, če z nakupom ali gradi- tvijo lastnega stanovanja aU stanovanjske hiše prvič rešuje- jo svoje stanovanjsko vpraša- nje. Prav tako lahko za posojilo prosijo risti, ki jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ah socialnih raz- mer dosedanje stanovanje po- stalo neprimerno in ga želijo nadomestiti ali razširiti z na- kupom ali gradnjo stanovanja ali preureditvijo podstrešja. Možnost imajo tudi državljani, ki z vlaganjem sredstev v re- konstrukcijo lastnega stanova- nja izboljšujejo ali razrešujejo svoj stanovanjski problem. Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 40 odstotkov obračun- ske vrednosti primernega sta- novanja. Za obračunsko vred- nost stanovanja se upošteva cena 1.200 DEM na kvadratni meter za nakup, za gradnjo oziroma rekonstrukcijo pa 1.000 DEM za kvadratni me- ter. Realna obrestna mera za odobreno posojilo je 2,75 od- stotka letno. Odplačila doba posojila je največ 10 let. IJB Prosilci morajo oddati svo- je vloge na posebnih obraz- cih Stanovanjskega sklada od 1. septembra do vključno 10. septembra 1997. Vloge bo mogoče kupiti na pooblašče- nih enotah Pošte Slovenije od 18. avgusta dalje. Zupanu proračun ne dela sivih las Celjski občinski proračun, sprejet na zadnji seji mest- nega sveta, celjskemu župa- nu Jožetu Zimšku ne dela skrbi. Pravi namreč, da bo že pri- hodnje leto proračun uravno- težen, zato ne bo proračunske- ga primanjkljaja. Poleg tega je dejal, da ima občina na voljo nekaj objektov, ki jih lahko proda in tako dobi denar v višini proračunskega primanj- kljaja. Nekaj denarja si jeseni obetajo še iz izravnave. Pred štirimi leti si je vods- tvo občine zastavilo načrt, da Celje potegne iz sivine, je na novinarski konferenci dejal celjski župan. Zato so najeli tudi nekaj kreditov, kar po županovih'besedah ni nič ne- navadnega, in začeli urejati mesto v najrazličnejših pogle- dih. Še posebej vehko v zad- njem času vlagajo na področ- ju družbenih dejavnosti. Glede zapletov z gradnjo os- novne šole na Ljubečni je Jože Zimšek dejal, da bo verjetno dograjena prihodnje leto, zara- di pomanjkanja denarja. Polo- vico potrebnega denarja bo za- gotovilo ministrstvo za šolstvo in šport, drugo polovico pa Mestna občina Celje v sodelo- vanju s krajevno skupnostjo Ljubečna in krajani. NGL Zamenjava za svetnika Jegliča Svetniki Mestne občine Celje so sklenili, da preneha mandat svetniku Tomažu Jegliču iz vrst socialdemokratr ske stranke. Za odstop je predlog podal svetnik sam, kot razlog pa je navedel preobremenjenost z delom v službi, ki jo opravlja v Ljubljani. Svetniki so se z njegovim odstopom strinjali. Sedaj jih čakajo volitve za nadomestnega člana. Prvi na listi za Tomažem Jegličem je bil Božidar Jurko, ki bo najverjet- neje tudi nadomestil svetnika Jegliča v občinskih poslanskih klopeh. NGL Bo tržna inšpekcija odšla v Celjski sejem? Svetnik Mestne občine Celje Janez Goršič je na majski seji zahteval, da svetniki dobijo na vpogled dovoljenje, na podlagi katerega Celjski sejem pripravlja sejem rab- ljenih avtomobilov. V dovoljenju naj bi bilo po svetnikovih navedbah določilo, ki pravi, da se del dohodka od tega sejma nameni za vzdrževanje športnih objektov. Če je to res, meni Janez Goršič, naj bi ta denar porabili za obnovo dvorane A. Iz Celjskega sejma odgovarjajo, da svetnikove trditve ne držijo in da Celjski sejem nima nikakršnega zavezujočega dokumenta oziroma odločbe, na podlagi katere bi bil Celjski sejem dolžan karkoli namensko financirati. Na zadnji seji mestnega sveta pa s tem odgovorom "svetnik Goršič ni bil zadovoljen. Tokrat je zahteval, da mestni svet zaprosi tržno inšpekcijo, naj ta pride do dokumenta, ki priča o tem, ali ima Celjski sejem za organizacijo sejma rabljenih avtomobilov sploh kakršnokoli veljavno dovolje- nje, ah deluje na črno? NGL Izredna seja O žalskem gospodarstvu žalski svetniki bi morali na četrtkovi seji obravnavati nekaj vročih tem, a so skle- nili, da bodo obravnavo pre- ložili na izredno sejo, ki bo prihodnji teden. Z dnevnega reda so umak- nili informacijo o rezultatih poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjet- nikov ter stanju zasebnega kmetijstva v žalski občini. Ra- zen gospodarske problemari- ke bodo na izredni seji obrav- navali še pogodbo z Javnimi napravami o odvozu odpad- kov ter predlog odloka o po- vračilih pri izkoriščanju in ra- bi naravnih dobrin. Žalski svetniki pa so tokrat s tajnim glasovanjem imeno- vali Anko Krčmar za direkto- rico zavoda Zavod za kulturo Žalec. Krčmarjeva bo javni zavod vodila tudi naslednjih pet let, že doslej pa se je kot direktorica izkazala z uspe- šnim delom in vodenjem jav- nega zavoda. Prav po njeni zaslugi so se kulturna doga- janja v mestu in občini v zad- njih letih uveljavila v širšem regijskem in slovenskem pro- storu. IJB Stormanu grb občine Na osrednji prireditvi ob žalskem občinskem praznikuc septembra v Gotovljah bodo podelili letošnja občinska priznanja. Grb občine Žalec bo za njegov osebni prispevek k dvigu kvalitete gostinskih storitev in prizadevanja pri izobraževa- nju mladih gostinskih delavcev ter promocijo občine prejel zasebni gostinec Zvone Štorman iz Šempetra. Plaketi obči- ne bosta prejela Henrik Krajnc in Anton Rozman. IJB Radovedni novinarji izseljeniških medijev Prejšnji četrtek so našo medijsko hišo obiskali novinarji in uredniki slovenskih časopisov in radijskih postaj na tujem, ki so se od 30. junija do 4. julija mudili v Sloveniji na povabilo republiškega urada za informi- ranje. Naše novinarske kolege iz Avstralije, ZDA, Argentine, Brazilije, Kanade, Švedske in Hr- vaške je najbolj zanimalo, kako delujeta Novi tednik in Radio Celje pod isto streho, spraševali so, kako novinarji zagotavljajo objektivnost poročanja in koliko so pod vpli- vom političnih strank, z zanimanjem pa so prisluhnih tudi direktorju naše hiše Jožetu Cerovšku, ki jim je predstavil podatke o poslovanju m o lastninski preobrazbi pod- jetja. Po obisku v Celju so se novinarji izseljeniš- kih medijev odpravili še v Laško, kjer jim je dr. Silvo Krelj razkazal zdravilišče in jih seznanil s programi počitnic in zdravljenja, obiskal pa jih je tudi laški župan Peter Hrastelj in jim na kratko pojasnil delovanje lokalne samouprave v Sloveniji. JI, Foto: GK 1. SNOPIČ DOGODKI 3 Spremembe v laškem svetu Zlaradi smrti svetnika Dar- ila Preskarja sta občinski svet Laško in občinska volilna komisija pričela postopek za določitev novega člana sveta, po zakonu o lokalnih volitvah pripada preostanek njandata drugemu kandidatu na listi ZLSD, na kateri je leta 1994 v 2. volilni enoti, ki obsega kra- jevne skupnosti Rečica, Mari- ja Gradec, Vrh nad Laškim in Breze, dobil največ glasov in svetniško mesto Darko Pre- skar. Ob volitvah je bila na listi na drugem mestu Milica Jan, upoko[ena vzgojiteljica iz Laškega. Če Janova funkci- je občinskega svetnika ne bi sprejela, bi se ta pravica pre- nesla na naslednjega kandi- data z liste ZLSD. JI 45letZSiVM Celje Združenje šoferjev in av- tomehanikov Celje praznuje v tem letu 45- letnico obsto- ja. Praznovanje bo združe- no z regijsko proslavo ob dnevu šoferjev in avtomeha- nikov Slovenije. Proslava bo v soboto, 12. juli- ja. Najprej se bodo, ob 10. uri, na parkirnem prostoru ob že- leznici zbrali uniformirani čla- ni ZŠAM, sledila bo parada in prihod do svečane tribune-pred Muzejem novejše zgodovine. Ob pol enih popoldne se bo na poligonu Ljubečna začela po- vorka in razstava vozil prodaj- nega programa Avto Celje in sodobnih avtobusov Izletnika. Prikazali bodo tudi koristnost uporabe varnostnega pasu z Zaletavčkom. Družabno sreča- nje bodo popestrili z ansamb- lom Braneta Klavžarja. P.P. Šampanjec po pošti V Žalcu odprli eno najsodobnejših pošt v Sloveniji Področje dostave pošte Ža- lec vključuje približno 10.197 prebivalcev v 3.176 gospodinjstvih. Pismonoše z avtomobili ali mopedi po ze- lo razvejanem terenu razno- sijo vsak mesec približno 130 tisoč pisemskih pošiljk in 35 tisoč različnih časopi- sov ter revij. Od minulega petka prihajajo delavci in občani v povsem nove pro- store v novem delu mesta. Prostorsko utesnjeno in za- starelo pošto v Žalcu so konec minulega tedna nadomestili sodobni in izredno lepo ureje- ni prostori v neposredni bliži- ni žalskega gasilskega doma in policijske postaje. Prednost nove pošte je tudi veliko števi- lo parkirnih prostorov. Direk- tor poslovne enote Pošta Celje Štefan Zidanšek je povedal, da je v novi pošti zaposlenih 9 delavcev v notranjih službah, v dostavi dela 10 ljudi. Pošta je opremljena z najsodobnej- šo tehnologijo, občanom je na voljo 8 poštnih okenc, 5 tele- fonskih govorilnic in 130 poštnih predalov, uporabni- kom in uslužbencem pa je skupno na voljo 360 kvadrat- nih metrov notranjih površin. V stari pošti so bila le 4 poštna okenca, 2 telefonski govorilni- ci in 67 poštnih predalov. Razen za sodobne prostore in objekt, ki se lepo vklaplja v podobo novega dela mesta, pa so v pošti Žalec poskrbeli tudi za uvajanje številnih novosti, ki jih Pošta Slovenije v zadnjem času uvaja po vsej Sloveniji. Pošta Žalec je med drugim po- vezana na cestni križ za prevoz EMS pošiljk oziroma v sistem hitre pošte. Novost so tudi luk- suzni telegrami. Hkrati z voš- čilnicami lahko poslej po pošti pošiljate tudi steklenico šam- panjca, šopek cvetja ali igračo. jmmmmt IJB ■■i Foto: TONE TAVČAR Žalsko pošto, ki se zelo lepo vklaplja v sedanje okolje, je projektiral celjski arhitekt Valter Emst Objekt so zgradili delavci Vegrnda, za finalna delu pa so poskrbeli v Gradisu. Na otvoritveni slovesnosti sta udeležencem spregovorila direktor poslovne enote Pošta Celje Štefan Zidanšek ter žalski župan prof. Milan Dobnik. Otvoritve se je udeležil tudi prvi mož Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec, v kulturnem programu pa so nastopili pevci okteta Podoglarji. Celje je varno mesto Med svetniškimi vpraša- nji je bilo na eni od pomla- danskih sej celjskega mest- nega sveta tudi vprašanje o varnosti v Celju, ki ga je zastavil svetnik Franc Peta- uer. Odgovor je zahteval od policistov in ga dobil. Komandir Policijske postaje Celje Zvone Kozjak zavrača njegove trditve, da so napadi na krajane v večernih in noč- nih urah vse pogostejši. Števi- lo kršitev javnega reda in mi- ru je letos manjše za 30 od- stotkov v primerjavi z lani, kaže statistika. Prav tako ne drži, odgovarja komandir Kozjak, da policisti ne nadzirajo prometa na re- gionalnih cestah. Obenem po- jasnjuje, da je regionalna ce- sta v Celju le ena in sicer gre za odsek ceste od Topra do križišča s Kidričevo, vse osta- le so magistralne, lokalne ali mestne ulice. Na magistral- kah policisti promet nadzirajo Vsak dan, pojasnjuje Zvone Kozjak. Prav tako pogosto opravljajo radarske nadzore, obžaluje pa, da tega ni mogo- če početi v mestnem jedru kot bi to želel svetnik Petauer. Glede uničevalcev javnih naprav Zvone Kozjak zago- tavlja, da ukrepajo vedno, ka- dar dobijo prijavo. Žal pa je Policistov premalo, da bi bili prisotni povsod tam, kjer pri- haja do tovrstnih dejanj. Na vprašanje, zakaj policisti ne ukrepajo proti preprodajal- cem mamil. Zvone Kozjak od- govarja, da je ravno nasprotno, saj proti njim ukrepajo. Tako so letos zalDeležili 22 kaznivih dejanj in 15 prekrškov s tega področja. Glede alkoholizma med mladimi pa policisti le ugotavljajo, da je ta prisoten. Preganjati smejo gostince, ki mladoletnikom točijo alkohol, proti trgovcem, ki jim ga pro- dajajo, pa poUcisti ne morejo ukrepati. Ne glede torej, da nekateri občani in nekateri svetniki Mestne občine Celje menijo drugače, celjski polici- sti ugotavljajo, da je Celje še vedno varno mesto. NGL Celjski Rotarijanci za drugačne otroke v torek je pred desetimi dnevi ustanovljen celjski Rotary Klub podaril celjske- mu centru za varstvo, vzgo- jo in usposabljanje Zveze društev za cerebralno para- lizo Slovenije Sonček svojo prvo donacijo v višini 200 tisoč tolarjev. Celjski Rotarijanci, pred- sednik Rotary Kluba Celje je Tone Zimšek, so se ob usta- novitvi zavezali, da se bodo ukvarjali predvsem s humani- tarno dejavnostjo, za svoje va- rovance pa so izbrali otroke, obolele za cerebralno parali- zo. Sonček bo prvi prispevek Rotary Kluba uporabil za krit- je dela stroškov za letovanje družin z otroki s cerebralno paralizo s širšega celjskega območja, ki so v teh dneh v Ankaranu. Donacijo je v torek sprejela predstavnica celjskega centra Darja Cerovšek. Rotary Klub Celje bo nadaljeval z zbira- njem prostovoljnih prispev- kov svojih članov za otroke s cerebralno paralizo, proti koncu leta pa v Celju načrtuje- jo dražbo umetniških del, ka- tere celoten izkupiček bo na- menjen celjskemu centru zve- ze društev za cerebralno para- lizo. Centru bo pomagal vnov- čevati tudi izdelke, ki jih v okviru delovne terapije izde- lujejo oboleli otroci in si s tem zagotavljajo skromno žepni- no. IJB Mariborsica bo štiripasovnica v Celju rekonstruirajo Kersnikovo ulico. Dela bi naj bila končana do 25. av- gusta, verjetno pa bodo še prej, je dejal Peter Drozg, direktor Zavoda za planira- nje in izgradnjo pri Mestni občini Celje. Imajo pa še precej načrtov. Tako naj bi letos pričeli ob- navljati tudi Mariborsko ce- sto, ki naj bi v prihodnje dobi- la podobo štiripasovnice. Zato že odkupujejo objekte in zem- ljišča ob njej, ki jih bodo po- trebovali za razširitev. Inve- stitor bo ministrstvo za pro- met in zveze. Po načrtih pote- ka tudi gradnja vezne ceste od Podjavorškove ulice do Ulice mesta Grevenbroich in Čopo- ve ulice. Prihodnje leto naj bi jo dogradili do Ulice mesta Grevenbroich, leto ali dve ka- sneje pa še do Čopove uUce. Na Opekarniški cesti pa na- meravajo urediti krožno kri- žišče. Cesta vodi mimo Ope- karniške jame, kjer občina na- črtuje v prihodnjih letih re- kreacijski center. Zato so že opravili geodetske posnetke zanjo. NGL PO SVETU NATO ima ffri nove članice v Madridu je bil vrh Nata, ki je obenem bil tudi prvo vrhunsko srečanje voditeljev 16 zavezniških držav in dr- žav podpisnic Partnerstva za mir. Najpomembnejša tema srečanja je seveda bila širitev Nata na vzhod, ki je zadnje leto, sploh pa zadnji mesec, polnila naslovnice vseh po- membnejših časopisov in za- polnila elitne termine televi- zijskih poročil. In kocka je naposled padla. NATO je v svoje vrste povabil le tri drža- ve - Poljsko, Češko in Ma- džarsko - države, ki so jih pred slabim mesecem dni do- ločile že ZDA. Slovenija in Romunija sta kljub prizadevanjem nekaterih jugovzhodnih evropskih dr- žav, predvsem Italije in Romu- nije, zaenkrat »ostali zunaj«. Tri bodoče nove članice, vse tri nekdaj članice Varšavskega pakta, se bodo zdaj začele po- gajati zNatom. Pogajanja naj bi se končala do konca leta, po- tem pa morajo te države ratifi- cirati pristopne sporazume, da bodo naposled nekje leta 1999 (ob 50. obletnici Nata), postale pohiopravne članice Sever- noatlantske zveze. Naslednja širitev bo odvisna od tega, kako dobro se bodo v Nato vključile Poljska, Češka in Madžarska, predvsem pa tudi od tega, kako dobro bodo pripravljene na- slednje kandidatke. So pa v Madridu obljubljali, da to ni zadnja širitev zveze. Privrženci širitve, pa čeprav omejene, me- nijo, da se je z zadnjo Natovo odločitvijo dokončno razbila nekdanja delitev Evrope v času hladne vojne. Kritiki pa so mnenja, da so iz širitve izklju- čene države, ki bi najbolj potre- bovale zahodni varnostni ščit. Tako Romunija in Bolgarija, ki mejita na strateško pomembno Črno morje. Pa Slovenija na meji s še vedno dokaj nemir- nim Balkanom in baltske drža- ve, ki mejijo na Rusijo. Seveda pa vključitev v Nato za Varša- vo, Budimpešto in Prago, ki so še vedno opremljene z zastare- lo sovjetsko vojaško opremo, predvsem ne bo poceni. Ma- džarska bo tako morala zame- njati zastarele lovce Mig-21 in Mig-23, ki jih ima še kar nekaj skupaj z 28 že bolj modernimi Mig-29s. Tako naj bi kupila okoli 30 sodobnejših letal, vrednost posodobitve pa bo znašala dobro milijardo dolar- jev. Češka že sedaj namenja dva odstotka družbenega bruto prihodka za obrambo, vojaški vrh pa pravi, da sicer ima voljo, ne pa tudi denarnice za nakup novih letal, tako da ostajajo odprte še vse opcije. Kar se tiče Poljske; zaenkrat razrnišlja o posodobitvi sovjetskih letal Mig-23s, Mig-29s in Su-22s, podsekretar v poljskem var- nostnem uradu Dukaczevvski pa je za Reuter izjavil, da drža- va potrebuje novo orožje, vključno s 100 lovci. Romunija, ki sicer ni v prvem krogu širi- tve, namerava kupiti 100 letal in helikopterjev, kompatibilnih z Natovimi standardi. In še to: po madridskem vrhu se bodo Američani odpravili tolažit in čestitat - Clinton na Poljsko in v Romunijo, Albrightova v Slove- nijo in Češko, Cohen pa na Madžarsko in v Bolgarijo. Kriza v Republiki Srbski Po dolgem času so oči med- narodne skupnosti spet uprte v Bosno in njeno entiteto Re- publiko Srbsko, kjer vladajo zaostrene politične razmere. Povzročila jih je predsednica Plavšičeva z odstavitvijo no- tranjega ministra Kijaca in z razpustitvijo parlamenta Re- publike Srbske. Plavšičevo so v njenih deja- njih podprli predstavniki EU, Združenih narodov in OVSE v Bosni. Predsednica namreč za- govarja uresničevanje dayton- skega sporazuma in sodelova- nje z Muslimani in Hrvati v isti državi. »Trda linija« bosanskih Srbov, kateri pripada tudi od- stavljeni policijski minister (ob- tožen prekupčevanja in zlora- be proračunskili sredstev) in poslanci Demokratske stranke (ki imajo večino v parlamentu), pa se bolj nagiba k Radovanu Karadžiču. Plavšičeva meni, da se njen nasprotnik (včasih sta bila s Karadžičem zaveznika) preko svojih zagovornikov želi vmešavati v politiko Republike in da so poslanci sprejemali ukaze človeka, osumljenega vojnih zločinov. Odstavljeni poslailti so se na sklep pred- sednice o razpustitvi parlamen- ta odzvali z zasedanjem, na katerem so Plavšičevo pozvali, naj prekliče svoja pooblastila in se iz Banja Luke preseh na Pale, v nasprotnem primeru pa naj odstopi in svoja pooblastila preda podpredsedniku Repub- like. Prvi barvni posnetki Marsa' Na 4. julij, ameriški dan neodvisnosti, je na Marsu pr- vič po 21 letih pristčdo vesolj- sko plovilo Pathfinder (Stezo- sledec). S seboj je poneslo robotsko vozilce Sojourner, težko okoli 10 kg in velikosti mikrovalovne pečice (s šesti- mi kolesi), ki je na Zemljo že poslalo prve barvne posnetke Marsa, njegova glavna nalo- ga pa je, da ugotovi, če je na »rdečem planetu« kadarkoli obstajalo življenje. Prvi barvni posnetki Marsa kažejo planet kot rdečo kamni- to puščavo, z visokim grebe- nom na obzorju, nebo pa je rožnate barve. Strokovnjaki NASE so Pathfinder v vesolje poslali pred sedmimi meseci in po 497 milijonov kilometrih v vesolju je mirno pristal v Are- sovi dolini na Marsu. V tej doli- ni naj bi pred milijoni let tekla voda in s sabo prinašala različ- ne kamenine. Kot je razvidno iz prvih posnetkov je to območ- je izredno geološko raznoliko. Celoten projekt bo Naso stal okoli 270 milijonov dolarjev, kar je veliko manj kot projekt leta 1976. Takratna sonda Vi- king je po šestih urah in pol na Marsu na Zemljo poslala prve črnobele fotografije površine Marsa. Robotski Sojourner ni prvo vozilo, ki ga z Zemlje daljinsko vozijo po površju ne- kega drugega nebesnega telesa. Že leta 1970 so Rusi za 11 mesecev na Luno poslali samo- dejno vozilo Lunohod 1, tri leta kasneje pa še Lunohod 2. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI Zaplet z vrtci Svetniki občinskega sve- ta Mestne občine Celje na prvi julijski seji niso potr- dili odloka o ustanovitvi javnih vrtcev v občini. Trije vzgojnovarstveni zavodi se morajo formalno preoblikovati. Celjski svet- niki so s tem v prvi obrav- navi na junijski seji soglaša- li, niso pa se strinjali z ime- ni nekaterih vrtčevskih enot. Medtem ko v vrtcu Anice Černejeve enote pri- jazno poimenujejo z vzdev- ki, ki so otrokom blizu (npr. Luna, Sonce, Mavri- ca) pa imajo v Zarji in vrt- cih Tončke Čečeve suho- parnejša imena (enota Hu- dinja ipd).To je zmotilo ne- katere svetnike. Predlagali so predlagatelju, občinski Službi za družbene dejav- nosti, da to do druge obrav- nave odloka spremeni. Tam pa tega niso storili, zato so svetniki odlok v drugi obravnavi zavrnili. Verjet- no ga bodo sprejeli na zad- nji poletni seji, ki bo pred- vidoma 29. julija. NGL Dijaki vam bodo hvaležni Ravnatelji celjskih srednjih šol lobirajo s poslanci širšega celjskega območja - Bo gradnja nove športne dvorane zaustavljena? Zaradi bojazni, da bo po izgradnji nove Srednje šole za gostinstvo in turi- zem ter športne dvorane pri Gimnaziji Celje Center, v Celju zopet zavladalo mrtvilo na področju vlaganja v nove srednješolske objekte, so ravnatelji celjskih srednjih šol povabili na pogo- vor poslance državnega zbora s širšega območja celjske regije. Prepričati so jih hoteli, naj storijo vse, da bo država tudi v prihodnje dajala denar za izboljšanje bivalnih pogojev v celjskih šolah, zlasti tistih, kjer imajo zaradi prostorske sti- ske pouk še vedno v dveh izmenah. Čeprav je res, kot je poudaril vodja kolegija ravnateljev Janko Poklic, da je bilo v zadnjih letih za celjske srednje šole narejenega več kot je marsikdo pričakoval, pa je res tudi to, da ima srednja zdravstve- na šola popolnoma neustrezne prostore, da je srednja ekonomska šola prenatrpa- na, da se stiskajo tudi v srednji frizerski, tekstilni in prometni šoli, da ima večina šol nerazrešljive probleme s telovadnicami, da si na marsikateri šoli dva učitelja delita en stol v zbornici in da je za 12 tisoč dijakov na voljo le 600 mest v dijaških domovih. Zaradi upadanja zanimanja za tehnične poklice, ki je razumljiva posledi- ca gospodarskih razmer v regiji, se bo v prihodnjih letih število dijakov nekoliko znižalo, vendar s tem prostorska stiska v šolah ne bo nič manjša. Morda bodo pone- kod le nekoliko lažje zadihali. Ravnatelj Gimnazije Celje Center Igor Majerle je opozoril, da se te dni lahko zaustavi gradnja nove športne dvorane. Ministrstvo za šolstvo namreč ne porav- nava pravočasno računov in je za že končana dela pri obnovi srednje trgovske šole in gradnji srednje gostinske šole dolžno preko 100 milijonov tolarjev. Glavni izvajalec del Kovinotehna Celje ni več pripravljena zalagati svojega denarja. Ravnatelji se zavedajo, da je pritok de- narja odvisen od državnega proračuna in prav zato jih skrbi, da bo za nove šolske naložbe na Celjskem zmanjkalo denarja. Še zlasti zato, ker so se že pojavili znaki, da naj bi se zaradi nesprejetega letošnjega državnega proračuna ustavila gradnja no- ve srednje šole za gostinstvo in turizem ter nove športne dvorane. »Poslanci celjske regije imate lahko kljub različnemu poli- tičnemu prepričanju skupni interes, to je dobro vzgojene otroke,« je poudaril ravna- telj i. gimnazije v Celju Jože Zupančič, in pozval poslance, naj podprejo celjska pri- zadevanja za izboljšanje standarda v sred- njih šolah. Vseh sedem poslancev, kolikor se jih je udeležilo pogovora z ravnatelji, je obljubilo pomoč v okviru svojih zmožno- stih, zatrdili pa so tudi, da bodo štorih vse, da se gradnja dveh novih objektov ne bi ustavila. ^mmmmmmm janjaintihar z najhujšimi težavami se trenutno ubadajo v srednji zdravstveni šoli, kjer si že dvajset let prizadevajo za nove prostore. »Marsikdo sploh ne more ver- jeti, da še lahko delamo v takšnih ne- mogočih razmerah,« opozarja ravnate- ljica Marija Marovt. »V prostorih, ki so bili prvotno namenjeni šestdesetim go- jenkam, se danes stiska 640 dijakov.« Sodišču, kar fe njegovega Sodišču, kar je njegovega, so sklenili svetniki Mestne občine Celje v zvezi z rim- skim kapitelom, ki ga je pred leti pri gradnji v Ozki ulici v Celju našla občanka. Najdbe ni prijavila, s čimer je kršila veljavno zakonodajo, nato pa je Pokrajinskemu mu- zeju kapitel pred dvema leto- ma posodila za razstavo, od tam pa ga ni dobila več nazaj. S pojasnilom, da je najdbo utajila, kapitel pa je velike vrednosti za mesto in odkriva- nje podobe antične Celeie. V Pokrajinskem muzeju so ji po- nudili za najdbo odškodnino, občanki se je znesek zdel pre- majhen, zato je prišlo do spo- ra, zaradi katerega sta obe strani že vložili tožbo na so- dišču. Direktorica Pokrajinskega muzeja Darja Pirkmajer se je obrnila še na mestni svet, da ga prosi za pomoč pri omenje- nem zapletu. V njegovi pristoj- nosti je, da lahko odloči, kdo naj poseduje kapitel v času, dokler ne bo primer rešen na sodišču. In svetniki so po dol- gotrajni razpravi sklenili, da naj v vmesnem času ostane v Pokrajinskem muzeju. Darja Pirkoiajer pravi, da do takšne- ga zapleta sploh ne bi moglo priti, če bi bila zakonodaja s tega področja jasna in kon- kretna. Ker je takšna, da si je zakon mogoče tolmačiti tako ali drugače, je prišlo tudi do omenjenega spora. Na srečo, je dodala, pa je tovrstnih pri- merov v praksi malo, saj veči- na občanov najdbe prijavi in jih odstopi muzeju. In če se pri vsakem gradbe- nem posegu na območju an- tične Celeie gradbeniki držijo predpisa, da morajo kopati ob prisotnosti arheologov, to ve- lja tudi za občane. Večina jih predpis spoštuje, je poudarila Pirkmajerjeva. NGL Prisilna poravnava v Lip Pohištvo Nadzorni svet delniške družbe Lip Pohištvo iz Slovenskih Konjic je na ponedeljkovi seji sklenil, da bodo težavne razmere v podjetju reševali s prisilno poravnavo. Po oceni direktorja Adolfa Klokočovnika, ki je direktorsko mesto prevzel spomladi letos, je prisilna poravnava še vedno boljša rešitev kot stečaj. Brez odločilnih ukrepov bi podjetje s 369 zaposlenimi propadlo v nekaj mesecih, razlog za težaven gospodarski položaj pa je po oceni vodstva kopičenje izgube vse od leta 1993, preveliko število zaposlenih ter prevelika zadolženost podjetja. IJB Osvežitev na Dobrni Obogatena ponudba hotela Švicarija V Toplicah Dobrna d.d. se vztrajno in premišljeno lote- vajo novih naložb za popestri- tev in dopolnitev hotelskih po- nudb ter programov. Tako so v torek, 1. julija popoldne, pre- dali namenu otroško igrišče z manjšim bazenom v sklopu hotela Švicarija. Kot eno zadnjih naložb iz naslova investicijskega vzdrže- vanja so v Toplicah Dobrna polepšaU zunanjo podobo v le- tu 1872 zgrajenega objekta z imenom Švicarija. Ta garni ho- tel je zdaj dobil novo streho in fasado, z ureditvijo otroškega igrišča z bazenčkom ob njem pa so hotelsko ponudbo, ki je namenjena predvsem gostom (staršem, dedkom in babicam) z majhnimi otroki, dopolnili v smislu prijetnega preživljanja počitniškega poletnega časa na prostem, v naravnem okolju pod senco stoletnih dreves ali na ležalnikih pod soncem tik ob bazenu. Bazen v enem delu dosega tudi poldrugi meter globoko vodo, kar omogoča, da se v njem lahko osvežijo tudi odrasli. Sicer pa so v Toplicah Dobr- na zadovoljni z začetkom le- tošnje sezone, saj v zadnjih treh mesecih beležijo nadpo- prečno zasedenost zmogljivsti. Tako so podatki o nočitvah že presegli načrtovani cilj 75 od- stotkov, ob tem je spodbuden tudi ekonomski vidik poslova- nja, saj bodo v prvem polletju uresničili polovico planiranega letnega dobička, to pa .je 25 milijonov tolarjev. Sicer pa v smernicah razvoja težijo zlasti k dvigu kakovosti storitev, pe- strosti ponudbe ter s tem večji izvenpenzionski porabi gostov. Ti naj bi bili letos v 30 odstot- kih tujci in 40 odstotkih doma- či, ostalih 30 odstotkov gostov pa naj bi prišlo z zdravstvenimi napotnicami. Realizacija na nočitev je v poprečju predvide- na v višini 100 nemških mark, zajema pa tako izvenpenzion- sko kot penzionsko potrošnjo. Od ostalih letošnjih investi- cijskih naložb velja omeniti prenovo balneološkega dela terapije v Hotelu Dobrna, ku- pili so aparature za fizioterapi- jo, zaživeli pa so tudi novi terapevtski programi shiatsu in Kneippov program. Vse ho- telske sobe so opremili z barv- nimi televizijskimi sprejemni- ki. V objektu Hygiea, ki se mu v kratkem obetajo štiri zvezdi- ce, so dopolnili opremo v ko- palnicah itd. Tudi z manjšimi, a zanesljivimi in vztrajnimi koraki je mogoča pot k uspehu in ciljem, se zavedajo v 254- članskem delovnem kolektivu Toplic Dobrna, kjer nemalo pozornosti namenjajo tudi izobraževanju in dopolnilne- mu usposabljanju kadrov, z ustrezno naravnano štipendij- sko politiko pa si zagotavljajo mlade strokovnjake, ki znajo in bodo znali slediti razvoju in novim izzivom v svetovnem in domačem turizmu ter sprem- ljajočih dejavnostih. ■■■■Mi MARJELAAGREŽ Novosti ob hotelu Švicarija so najbolj veseli gostje, ki v Dobrno prihajajo z majhnimi otroki. PO DRŽAVI I Grožnje z interpelacijo LJUBUANA, 2. julija (Ve- čer) - Predsednik SDS Janez Janša je napovedal interpela- cijo proti vladi, če ta do 20. julija v parlamentu ne bo predložila predloga letošnje- ga državnega proračuna, zahteval pa je tudi takojšnjo zamenjavo zunanjega mini- stra Zorana Thalerja, ki mu očita napake pri lobiranju za sprejem Slovenije v Nato ter laganje slovenski javnosti in parlamentu. Premier Drnov- šek je potezo SDS ocenil kot nekoristno za državo, mini- ster Thaler pa je poudaril, da so očitki izmišljeni. Dan upora UUBUANA, 2. julija (Ve- čer) - Po dvodnevni burni obravnavi novele zakona o praznikih je državni zbor z veliko večino zavrnil predlog za ukinitev praznika 27. apri- la. Datum praznovanja dneva upora proti okupatorju torej ostaja, poslanci pa bodo mor- da na naslednji seji spet govo- rili o praznikih, saj je vlože- nih že več novih predlogov o spremembah zakona. Se vec ministrov LJUBLJANA, 3. julija (Delo) - Kljub nasprotovanju in opozorilu opozicije je par- lament po hitrem postopku izglasoval vladni predlog, po katerem bo Slovenija imela več ministrov. Tako so razši- rili sestavo vlade z ministrs- tvom za malo gospodarstvo in turizem ter za evropske zadeve, mandatar pa bo imel odslej tudi možnost imeno- vanja novih ministrov brez hstnice. Dosedanji zakon je določal, da ima lahko vlada le tri take ministre. Dražji plin LJUBLJANA, 3. julija (Ve- čer) - Vlada je pristala na 4,2-odstotno podražitev ze- meljskega plina, ki bo priče- la veljati 1. avgusta. S tokrat- no podražitvijo je cena ze- meljskega plina, ki se lani ni spreminjala, letos poskočila že za 20,3 odstotka. Vlada se je tudi dogovorila, da bo kljub številnim težavam na- daljevala sanacijo Slovenskih železarn. Pri tem računa na delno privatizacijo, pri kateri bi zaposleni postali lastniki petine kapitala, 60 odstotkov pa bi šlo v javno prodajo. Scalf aro v Sloveniji LJUBLJANA, 7. julija (De- lo) - Na povabilo Milana Ku- čana je na prvi uradni obisk v Slovenijo prispel italijanski predsednik Oscar Luigi Scal- faro. Na skupni novinarski konferenci obeh predsedni- kov je Scalfaro poudaril, da je prijateljski odnos Rima do Ljubljane pristen in da Italija podpira vključitev Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, omenil je pomen tri- stranskega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in madžar- sko, poudaril pa je tudi pozi- tivni razvoj pri manjšinskih vprašanjih. 1. SNOPIČ AKTUALNO 5 starši morajo biti nadležni! Pri celjskem županu ustanovljen Svet za preprečevanje odvisnosti Vse bolj prisoten pojav narkomanije in alkoholizma med mladimi je Lokalno akcijsko skupino, ki deluje od leta 1992 pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja vzpodbudila, da na celjskega župana Jožeta Zimska naslovi pobudo o ustano- vitvi posebne skupine strokovnjakov, ki bi delovala pod njego- vim okriljem, da bi tako dobila tudi večjo družbeno moč. Prejšnji ponedeljek je bila ideja uresničena. Pri celjskem župa- nu so ustanovili 12-članski Svet za preprečevanje odvisnosti. Pri celjskem županu so se zbrali predstavniki zdravstva, sociale, osnovnega in srednje- ga šolstva, policije in družbe- nopolitične skupnosti. Žal je manjkal predstavnik sodstva. Psihiatrija je utrujena Na ustanovnem sestanku je nekaj praktičnih izkušenj pri srečevanju problema odvisno- sti od nedovoljenih drog med mladimi slikovito opisal dr. Da- nici Lajlar, psihiater in direk- tor Psihiatrične bolnišnice Voj- nik. »Zdi se mi kot da sem zamudil sestanek pred deseti- mi leti,« je dejal. »Takrat je naša psihiatrija orala ledino na po- dročju narkomanije. To smo počeli z velikim entuziazmom. Zdaj, deset let kasneje, je stroka teoretično napredovala, praksa pa kaže drugače. Sam sem pre- senečen, ko dobivam v bolni- šnico otroke iz soseske, stare petnajst, šestnajst let. Njihova narkomanska mreža je dobro razpeljana, piramida pa dobro sestavljena. Utrujen sem v tej fazi zaradi naporov, ki jih je psihiatrija doslej želela predsta- viti družbi. In vendar se mi zdi, da je zadnji čas, da smo ustano- vili to mrežo in da jo vržemo v socio celjskega območja. Psi- hiatrija se je v teh desetih letih utrudila v prizadevanjih. Na teh nalogah si je polomila zobe, ugotavljamo sami, po drugi strani pa smo prepričani, da nismo edini, ki bi si naj na svoja pleča naložili ta problem.« Vsi udeleženci ustanovnega sestanka so podprli predlog ravnatelja Srednje ekonomske šole iz Celja in koordinatorja ravnatelja srednjih šol Janka Poklica, da bi celjski župan naslovil pobudo na župane sosednjih občin, naj tudi ti ustanavljajo Lokalne akcijske skupine, ki se bodo ukvarjale s problematiko odvisnosti med mladimi. Ugotavlja na- mreč, da celjski srednješolci predstavljajo le 30 odstotkov srednješolske populacije. Os- tali so vozači. Zato naj bi celj- ski župan na podlagi celjskih izkušenj zainteresiral kolege v sosednjih občinah, da se lotijo problema. Njegov pred- log je podprl tudi dr. Lajlar, ki se mu to zdi zelo pomembno. Prav tako, pravi, so pomem- bni stiki z vzgojitelji, pedago- gi, socialnimi delavci. S starši je verjetno težje, je pritrdil predstavnikom iz vrst šolni- kov, ki trdijo, da so učenci in dijaki s tovrstnimi problemi precej dobro seznanjeni, žal pa zelo težko osveščajo star- še. Ti tudi težko priznajo, da se to dogaja v njihovih druži- nah, ko jih na to opozorijo šolski psihologi, socialni de- lavci ali učitelji, je bilo slišati. S slikovitim primerom je po- novno postregel dr. Lajlar. Pra- vi, da je vse preveč med starši tistih, ki pravijo: »Baje se za Savinjo nekaj dogaja. Mladi se opijajo, drogirajo. Baje se to dogaja v Barflyu, baje v Pop teatru.« Dr. Lajlar pravi, zakaj se o tem ne bi starši prepričaU sami? Zakaj se ne bi sami spre- hodili za Scfvinjo in se pogovori- li s svojim otrokom, če bi ga zagledali tam v čudnem stanju? Zakaj ne bi starši tu in tam pokukali v Barfly, če vedo, da je tam njihov otrok in sumijo, da se baje z njim tam nekaj čudne- ga dogaja? »Funkcija staršev je biti včasih nadležen,« je prepri- čan dr. Lajlar. »Treba se je spre- hoditi po parku, po lokalih, kjer se zbirajo mladi. Tako bomo pregnali dvome ali pa kaj hitro ugotovili, da se z našim otro- kom zares kaj dogaja. Tudi na- loga danes ustanovljene skupi- ne je, ne delati le teoretično, temveč usmerjati ljudi na kon- kretna mesta.« Svet naj gre v alccijo! Judita Kežman, direktorica RepubUškega zavoda za šolstvo celjske območne enote je deja- la, da od Sveta za preprečevanje odvisnosti pričakuje akcijo. Ne le sestajanje strokovnjakov, ki sedijo v njem, temveč konkret- no delo predvsem na preventiv- nem področju v praksi. »Svet problemov ne bo reševal, daje pa lahko neke smernice.« In kako? Z organizacijo delav- nic, s postopnim organiziranim osveščanjem staršev osnovno- šolcev, ki bi jim svetovali stro- kovnjaki. Občinski proračun za to predvideva tudi nekaj denar- ja, pretežno pa bodo člani sveta delovali v svojem prostem času iz prepričanja, da je skrajni čas, da skušajo vsaj nekaj odstot- kom mladil* preprečiti odvi- snost. Tudi predstavniki šolstva so na ustanovnem sestanku poudarili, da so pogrešali to- vrstno mrežo, ki bi povezala vse, ki lahko kakorkoli pomaga- jo pri omenjenem problemu. Veliko zaupanja v to mrežo je izrazil direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje mag. dr. Ivan Eržen. Z veseljem pa mrežo pozdravljajo tudi na UNZ Celje. Po besedah koman- dirja Policijske postaje Celje Zvoneta Kozjaka so policisti dolgo imeli občutek, da samo oni delujejo na tem področju. Veseli ga, je dejal, da se s tem ukvarjajo tudi drugi. Povezani pa lahko dosegajo boljše rezul- tate, meni. Dal je tudi pobudo, da svet preko poslancev, verjet- no bi to lahko bil kar celjski župan Jože Zimšek, izpostavi v državnem zboru pobudo o spremembi zakonodaje z ome- njenega področja, ki predvide- va po Kozjakovem mnenju ab- solutno premile kazni za pre- prodajalce mamil. Njegovo po- budo so ostali člani sveta pod- prli. Člani novoustanovljenega Sveta za preprečevanje odvi- snosti so sklenih, da se ponov- no sestanejo v kratkem, ko bo- do najprej pripravili neke vrste srečanje, v katerem bodo na- tanko pojasnili drug drugemu, kaj kdo na področju prepreče- vanja ah zdravljenja odvisnosti že dela in kaj bi še lahko, če bi imel za to zagotovljene pogoje. Pričakujejo, da bodo ti sedaj, ko jih je pod okrilje vzelo vodstvo Mestne občine Celje, boljši. m NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Člani Sveta za preprečevanje odvisnosti so: Daniel Lajlar, dr. ] medicine - direktor Psihiatrične bolnišnice Vojnik, prim. mag. i Brane Mežnar, dr. medicine - direktor Zdravstvenega doma Celje, mag. Ivan Eržen, dr. medicine - direktor Zavoda zal zdravstveno varstvo Celje, Zvone Kozjak - komandir Policijske; postaje Celje, Brane But - direktor Centra za socialno delo Celje, \ Igor Topole - koordinator ravnateljev osnovnih šol, Janko Poklic - koordinator ravnateljev srednjih šol, Judita Kežman- direktori-^ ca Republiškega zavoda za šolstvo celjske območne enote, Nuša Konec Juričič, dr medicine - Zavod za zdravstveno varstvo j Celje, Željko Cigler - načelnik Oddelka za družbene dejavnosti i MOC, Bojana Mazil Soline - pomočnica načelnika Oddelka za: družbene dejavnosti MOC, kot dvanajsti naj bi bil predstavniki Okrožnega sodišča Celje, katerega ime pa doslej še ni znano. Kako dolgo bodo še čakali? Gradnja novega zavoda za duševno prizadete otroke na Dobrni čaka na blagoslov države Minuli četrtek so se v prostorih zavoda Mihe Pinterja na Dobrni z državno sekretarko ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Lidijo Apohal-Vučkovič sestali predstavniki sveta staršev, vodstvo te ustanove in župan občine Vojnik Beno Podergajs. Pobudo za pogovore s predstavniki oblasti so dali zlasti starši prizadetih otrok, ki so nastanjeni v zavodu, in sicer zaradi dolgotrajnih neuresničenih obljub, da bodo v bližini starega in dotrajanega zavoda zgradili novega. Z usklajeno aktivnostjo za prenovo zavoda so začeli že pred desetimi leti, vendar pri- zadevanja niso prinesla vidnih uspehov. Sredstva iz sklada za prenovo so se po besedah rav- nateljice zavoda Irene Artank kmalu izčrpala in tako je zmanjkalo finančnih sredstev za prenovo te ustanove, ki skr- bi danes za 64 varovancev. Zavod je bil premeščen pod pristojnost ministrstva za de- lo, družino in socialne zadeve, vendar pa so z zakonom o denacionalizaciji načrti znova ostali nerealizirani. Znova na začetku »z upravičenci smo dosegli delno poravnavo, s čimer bi se jim vrnila graščina, mi pa bi dobili novo lokacijo, ki bi bila sprejemljiva za gradnjo nove- ga zavoda,« je povedala Artan- kova ter dodala: »Naša priza- devanja bi lahko strnila v eno, namreč, da smo znova na za- četku. Kaže, da začaranemu krogu ni konca, čeprav si tega vsi želimo.« Na vprašanje ravnateljice, kdaj lahko računajo na končno rešitev problema oziroma odo- britev novogradnje, je državna sekretarka odgovorila, da je ministrstvo v proračun za leto 1998 vključilo predlog, da se v letošnjem letu zagotovijo sredstva za izdelavo doku- mentacije novega objekta, v prihodnjem letu pa sredstva za začetek same gradnje. »S tega vidika na ministrstvu ni nobe- nih zadržkov,« je dejala Apo- halova, »vendar pa gre le za predloge, ki bodo dokončno realizirani šele, ko bo sprejet proračun. Stvari bodo torej ja- sne šele oktobra.« Tri možne lokacije Vojniški župan Beno Po- dergajs je na vprašanje Apo- halove, ali so lokacije za grad- njo sedaj dokončno izbrane, predstavil tri predloge pro- storskega načrta. Vse tri loka- cije so v bližini starega objek- ta, ki skupaj z okohco zavze- ma kar štiri hektarje. Kritično se je izrazil o delu ministrstva za kuhuro, ki naj bi bilo pri- stojno za kulturno dediščino, kamor spada tudi omenjena graščina. »Vsa naša prizade- vanja za dogovor o reševanju problemov glede denacionali- zacije so bila zaman, čeprav bi bile lahko zadeve hitreje končane,« je izrazil svoje ne- zadovoljstvo Podergajs in poudaril, da gre za nepotreb- no zavlačevanje, ki nikomur ne koristi. »Tudi če delček funkcionalnega zemljišča še ne bo pridobljen zaradi dena- cionalizacije, ga lahko prido- bimo kasneje, pomembno je, da vemo, kam postaviti za- vod,« je dejal župan. Če proračuna ne bodo sprejeli... Nov zavod bi vključeval ta- ko oddelke za otroke, katerih število bi ostalo nespremenje- no, kot tudi dodatne oddelke za odrasle, katerim bi name- nili 30 mest. Načrti za novo- gradnjo so torej usklajeni, vendar pa se postavlja vpraša- nje, aU bodo tudi dobili zele- no luč pri dodeljevanju sred- stev iz proračuna. Na to je v zaključni besedi opozorila tu- di Apohalova, ki je dejala, da obstaja realna možnost, da predlagani proračun ne bo sprejet in da se le-ta ravna po predlogu iz lanskega leta, ko postavke za to investicijo še ni bilo. V primeru zmanjšanja sredstev za investiranje novo- gradnja zavoda ne bi izpadla, vendar pa bi to pomenilo še dodaten časovni zamik. To pa bi bila medvedja usluga tako prizadetim otrokom in njiho- vim staršem kot tudi zaposle- nim v tej ustanovi. Kako dolgo bodo torej še morali čakati? Dokler se jim ne zruši streha na glavo? BOJANA JANČIČ Najem mobilnih telefonov Slovenski operater mobilne telefonije Mobitel uvaja v svojo ponudbo dve novosti. Od sredine junija je možen priklop na omrežje Mobitel GSM v manj kot 90 minutah, ž začetkom julija pa uporabniki lahko izkoristijo posebno poletno po- nudbo: ugoden najem mobilnih telefonov in naročniških kartic. Poletna ponudba bo po oceni Mobitela dobrodošla za vse, ki mobilni telefon potrebujejo le za določen čas. Od prvega julija je mogoče pri Mobitelu najeti analogne mobilne tele- fonske aparate za bistveno nižjo ceno kot je veljala doslej, od ponedeljka, 7. julija, pa tudi digitalne mobilne telefone in naročniške kartice. Za najem analognega ali digitalnega mobilnega telefona skupaj z naročniško kartico je potrebno odšteti od 350 do 450 tolarjev dnevno, odvisno od dolžine najema. Analogni telefon je mogoče uporabljati v Sloveniji in na Hrvaškem, digitalnega pa v 26 evropskih državah ter Singapurju in Libanonu. IJB PO DRŽAVI Pavarotti LJUBLJANA, 4. julija (Delo) - S koncertom slav- nega italijanskega tenorista Luciana Pavarottija se je v Ljubljani končal 45 dni tra- jajoči Evropski mesec kultu- re. Pavarotti je prvič gosto- val pri nas, ljubitelji operne glasbe kot tudi ostali rado- vedneži pa so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za sicer visoko ceno doživeli nepozabni večer. Moja dežela RIBNICA, 6. julija (Delo) - Slovenci, ki živijo v izse- Ijenstvu in zamejstvu, so se v veUkem številu udeležih 41. Srečanja v moji deželi, ki ga po različnih krajih Slovenije enkrat letno organizira Slo- venska izseljenska matica. Največja posebnost celod- nevne prireditve je bila pred- stavitev slovenskih etnološ- kih značilnosti. Stranke so podpisale LJUBLJANA, 4. julija (Delo) - Predsedniki parla- mentarnih strank, z izjemo Slovenske nacionalne stran- ke, so podpisali sporazum o sodelovanju pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. To pomeni, da bodo stranke uskladile predlog spremem- be ustave, nato pa se bodo skupaj dogovorile tudi za po- stopek sprejemanja predla- ganih sprememb v držav- nem zboru in zagotovile, da bodo spremembe tudi spre- jete. Če Slovenija ne bo po- vabljena v prvi krog držav za pogajanje o polnopravnem članstvu v EU, bo predsednik vlade najpozneje konec leta predlagal glasovanje o zaup- nici vladi. Vlada in cerkev LJUBLJANA, 7. julija (Večer) - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je spre- jel ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Ro- deta. To je bil prvi uradni sestanek na vladno-cerkveni ravni po Rodetovi izvolitvi in prvi po razpadu mešane krovne državno-cerkvene komisije. Drnovšek in Rode sta se dogovorila o ustanovi- tvi dveh enakovrednih ko- misij, ki naj bi zamenjali prejšnjo krovno komisijo, dogovorila pa sta se tudi o področjih in načinu delova- nja. Nova vprašanja LJUBUANA, 8. julija (STA) - Ustavna komisija dr- žavnega zbora je do 10. juli- ja preložila razpravo o pred- logu akta za spremembo us- tave. Odprlo se je namreč več vprašanj, med drugim o ločevanju med nepremični- nami in zemljišči v spreme- njenem besedilu 68. člena ustave. Nejasno je tudi osta- lo, s kakšno večino bi držav- ni zbor sprejel spremenjen člen ali mednarodno pogod- bo, ki bo opredeljevala last- ninsko pravico tujcev nad zemljišči. 6 GOSPODARSTVO Nagrajena urejena podjetja v projekt Moja dežela - le- pa urejena in čista so se vključile tudi gospodarske or- ganizacije. Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbor- nica je v ponedeljek podelila plakete za urejeno podjetje. Pregledali in ocenili so 30 podjetij na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter kot najbolj vzorno urejena podjetja izbrali naslednja: Termoelektrarno Šoštanj, Premogovnik, Esotech, Elek- troniko, Eko, Namo, Ero (vsi Velenje) ter Elkroj in MG A iz Nazarja. Plakete so podelili za leto 1996, urejenost gospo- darskih organizacij na tem območju pa bodo ocenili tudi za letos. KL Verdel še naprej direktor Prejšnji teden se je prvič sestala skupščina trgovske delniške družbe Dravinjski dom, ki jo ima v lasti več kot štiristo delničarjev. Njihovi predstavniki so po- trdili vse predlagane sklepe in imenovali petčlanski nadzorni svet, ki mu predseduje Gorazd Korošec. Nadzorni svet je ta- koj po seji za direktorja ime- noval Franca Verdela. Delniška družba Dravinjski dom je od leta 1993 zmanjševa- la izgubo v poslovanju in lani so že poslovali z dobičkom. Delni- čarji so se tudi dogovorili, da bodo čisti dobiček razporedili v rezervne družbe, izgubo pa knjižili v breme izrednih do- hodkov za tekoče leto. Delničar- ji so potrdili revizijsko poročilo o lastninskem preoblikovanju in imenovali revizorja družbe. A.N. Za Zlatarno ni rešitve Ker nemški partner ni poslal jamstva za dokapitalizacijo, bo v podjetju uveden stečaj Na ponedeljkovem zboru delavcev so zaposlene sezna- nili z usodo, ki so se je bali že nekaj mesecev. V podjetju bo uveden stečajni postopek, približno 250 ljudi pa se bo znašlo na zavodu za zaposlo- vanje. Nemški strateški partner, ki je delavcem med drugim po- nujal uresničitev stavkovnih zahtev, naj bi se v minulem tednu pogovoril s svojimi inve- stitorji in do prejšnjega petka poslal jamstva za dokapitali- zacijo Zlatarne. Po neuradnih informacijah se v Zlatarni v resnici sploh niso pogovarjali s strateškim partnerjem tem- več samo z nemšlm^—^.ZE.UKO ZULE ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA Tesno med športnicami V zadnjem junijskem glasovanju ste pri športnikih največ glasov ponovno namenili Gregorju Cankarju (15), precej je zaostal Robi Teršek (8), medtem ko ostali niso bili pretirano uspešni. Med športnicami je največ glasov zbrala Jožica Emeršič (9), takoj za njo sta Katarina Srebotnik in Anja Valant (obe po 8), najbolj prepričljivi pa so bili nogometaši Publikuma (23). Junija je največ glasov nabral Gregor Cankar - 55. Med športni- cami sta na vrhu Anja Valant (32) in Katarina Srebotnik (29) ter med ekipami nogometaši Publikuma (44). Prvi julijski nominiran- ci so zmagovalec dirke za evropsko prvenstvo v motokrosu Sašo Kragelj, kadetski rokometni reprezentant Rok Ivančič (izbran v najboljšo ekipo Nordic Opna) in finalistinja vvibledonskega turnir- ja v tenisu za mladinske dvojice Katarina Srebotnik. Nagrajenec minulega meseca je Damjan Škoflek, Ložnica 56, Žalec. Tretjič blizu Slama Flushing Meadovv 1996, Roland Garros 1997, VVimb- ledon 199Z Trije finali dvo- jic mladink za Grand Slam in še tretji poraz Katarine Srebotnik. Na travi Wimbledona sta bi- li skupaj z Majo Matevžič če- trti nosilki in v ponovitvi pa- riškega finala proti kombina- ciji Seljutina-Black (Kazah- stan/Zimbabve) dobili prvi niz. V drugem sta na začetni udarec Ljubljančanke že vodi- h s 5:4 in 30:0, toda nasprotni- ci sta z raznovrstnimi udarci izničili prednost in dvoboj se je končal s 6:3, 5:7, 3:6. V londonskem okrožju se je tako v celoti ponovil finale Roland Garrosa, v katerem sta Slovenki v zadnjem nizu že vodili s 5:2, a prav tako izgu- bili. Med posameznicami je bila Srebotnikova v Wimble- donu enajsta nosilka (na mla- dinski lestvici je napredoval^ na 3. mesto) in je izpadla v 2 krogu. Uspešen je tudi še mlaj^j teniški rod. Nejc Podkrajše| iz Žalca je med tednom zirij, gal na turnirju v Porto Sar; Giorgiu za konkurenco do \i let, ki je eden najbolj cenjeniij v Evropi. Edini niz je oddal v uvodnem dvoboju in do tur. nirske zmage gladko prema- gal še štiri nasprotnike. Na domačih igriščih je bilo najbolj živahno v Velenju. Na pozivnem turnirju mladincev se je Serdoner (Bum) uvrstil v finale in izgubil v dveh nizih, Anderluhova (Žalec) je izpad- la v polfinalu, Dvorškova (Bum) v četrtfinalu. V najmlaj- ši konkurenci do 10 let je bij Zupanec (Cetis) polfinalist, Potočnik (Topolšica), Kukovi- čičeva (Celje) in Reberšakova (Nefs) so izpadli v četrtfinalu. Goršičevi novi knjigi Slovenska športna litera- tura ni preveč obsežna, med najbolj plodovitimi pisci pa je Tone Goršič, ki je pred kratkim izdal že svojo četrto in peto strokovno knjigo z rokometno tematiko. Naslova zadnjih del najbolj znanega celjskega rokometne- ga strokovnjaka sta Protinapad in Model tehnike napadalcev v rokometu. V obeh primerih gre za usmeritvi, ki sta bili že pred leti dogovorjeni in podpr- ti pri »celjski šoli« rokometa. V določenih pogledih je avtor z novimi spoznanji nadgradil svojo prvo in drugo knjigo, ki sta bili spisani v zgodnjih osemdesetih letih. »Osnovna vodila so že lep čas sestavni del vadbe in zato je bolj pomembno dejstvo, da so prvič zbrana na enem me- stu,« je knjižni novosti pred- stavil Tone Goršič, ki je tudi predsednik strokovnega sveta RZS in v zadnjem obdobju tudi član predsedstva. Poglav- ja o nasprotnih napadih so bila praktično - s predavanjem in na igrišču - predstavljena tudi reprezentantom in tre- nerjem, pri drugem projektu pa sta v ospredju stopnjevana situacij ska vadba in programi- ranje vsebin vadbe za mlade. Knjigi sta v prodaji pri Športni šoU Celje, tel. 412- 106. Ž.Z. MALI NOGOMET Orkan v Zrečah I. liga: novi prvoligaš Orkan z Zbelovega bo svoje tekme v prihodnje igral ob petkih v Zrečah. V najmočnejši konku- renci bo za uvod 26. septem- bra gostoval pri Krošlju, prvi domači nasprotnik pa bo Pun- tar iz Tolmina. II. liga: v naslednji sezoni ob namesto osmih igralo de- set klubov. Območje celjske podzveze bo zastopala samo Oplotnica, ki bo na startu igrala z novincem Marcom Polom iz Murske Sobote. ONZ Celje: novo prvenstvo se bo začelo konec avgusta in vodstvo vse klube iz regije vabi k sodelovanju. Informa- cije in prijave na sedežu ONZ Celje, Ljubljanska 16, pp 212, tel. 481-215. Podčetrtek: v organizaciji Atoma in pod vodstvom Rada Jurjeca je potekala enoteden- ska šola malega nogometa za dečke rojene leta 1984 in mlajše. Za naslednje leto na- črtujejo poletno šolo v obliki tabora. (Z.G.) Bistrica ob Sotli: zmagova lec 16.nočnega turnirja za prehodni pokal Marije Broz je ekipa Brkič iz Klanjca. Hr- vati so finalu premagali Kla- teže (Celje) z 1:0. Četrtfinale: Marjan-Brkič II 2:1, Brkič I- Ješovec 3:0, Klateži-Karmen 3:2, Škorc-Senovo 4:3; polfi' nale: Brkič-Marjan 4:1, Klate- ži-Škorc 4:1. Najboljši igralec turnirja je bil Huskič (Brkič)' najboljši vratar Ozis (Klate- ži). (J.T.) Novi prvoligaš z Zbelovega {z leve): Tešanovič, Furman, Pečnik, Svetelšek, Podgoršek, Zendzianowsky, Zule (trener); čepijo: Neuholt, Vošinek, Jelovšek, B.Škrinjar. D.Škrinjar, Adrinek. Manjkata Savič in Bukovnik. 1. SNOPIČ 15 Po klančku navzgor Sašo Kragelj zmagal na dirki za evropsko prvenstvo v motokrosu - Pred finalom za vodilnim Špancem še samo dve točki zaostanka po seriji visokih uvrstitev je končno svoj velik dan na lekmah za evropsko prvens- (vo v motokrosu dočakal tu- ji Sašo Kragelj. Voznik Ba- ^exa iz Slovenskih Konjic je najboljši na predzadnji dirki na Hrvaškem in pred finalom v Belorusiji (3. av- gusta) je že drugi s samo dvema točkama zaostanka H Remacheom iz Španije. Kragelj je slavje napovedal z najboljšim rezultatom kvali- fikacij, čeprav še ni povsem okreval po hudem padcu pred dobrima dvema tednoma v Italiji. »Iz levega komolca so mi nekaj dni pred VN Hrvaške odstranili pet šivov, v desni roki pa še vedno čutim boleči- ne in zato sem zadnje kroge prevozil nekoliko manj napa- dalno,« je po svoji prvi zmagi na dirkah za evropsko prvens- tvo povedal Kragelj, ki bo v soboto dopolnil 20 let. EP po štirih dirkah: l.Re- macheo (Špa) 101, 2.Kragelj (Slo) 99, S.Beggi (Ita) 90, 4.Del Bario (Špa) 85 itd. V Jastrebarskem je bil oba- krat drugi, kar je zadostovalo za skupno zmago in doslej naj- večji uspeh kariere. »Lani sem v Orehovi vasi v obeh vožnjah dirke za svetovno prvenstvo do 125 ccm osvojil točke, toda več mi pomeni zmaga v Jastre- barskem. Progo dobro poz- nam, na njej sem pred tremi leti že dobil tekmo za pokal Alpe-Jadran in zato sem bil v rahli prednosti pred Remac- heom. Španec je imel boljše izhodišče na začetku sezone v Osuni, zdaj sva izenačena in odločala bo tekma v Belorusiji, ki je za vse velike neznanka.« Najboljša končna slovenska uvrstitev v evropskem pokalu je lansko 4. mesto Janija Sitar- ja, toda mladi šampion po zmagi na Hrvaškem želi še več. »Priložnost je lepa, časa za počitek in dodatno nabira- nje moči je dovolj in v Beloru- siji bom vozil na vse ali nič,« pravi »Saš«, ki je letos na do- mačih stezah zmagal v prav vseh startih. »Pred dnevi sem dobil koledar dirk za svetovno prvenstvo, ki me vedno bolj mika, in slovo od Evrope bi bilo najlepše z naslovom naj- boljšega.« ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC Prva evropska zmaga: Sašo Kragelj. Odlični žalski športniki pri županu žalski župan prof. Milan Dobnik je minuli konec tedna Pripravil s sodelavci sprejem za odlične žalske športnike in športnice ter njihove trenerje, ki so v zadnjih dneh dosegli izredno domače in mednarodne uspehe. Jožica Emeršič je osvojila naslov evropske prvakinje v loko- strelstvu (compound), tenisač Nejc Podkrajšek je na neurad- iiem evropskem prvenstvu v tenisu do 12 let v Porto San Giorgio v Italiji premagal vse svoje vrstnike in postal neuradni evropski prvak, odbojkarici Ines Udrih in Ana Mlakar pa sta na državnem prvenstvu v odbojki na mivki postali mladinski državni prvakinji. Zupan Dobnik je vsem za izjemne rezultate čestital in jim 'zročil priložnostna darila. Zahvalil se je tudi trenerjem, saj so ^^di oni del uspehov. V imenu Zveze TK organizacij Žalec je §ovoril predsednik zveze Janko Melanšek, o svojih vtisih s tekmovanj pa so spregovorili tudi vsi, ki jim je bil namenjen sprejem. T. TAVČAR Brez Cankarfa V finskem mestu T\irku se bo danes začelo 1. evropsko prvenstvo za at- lete do 23 let, na katerem ne bo nastopil Gregor Can- kar, čeprav bi imel največ možnosti za kolajno. »Že pred časom sem se odpovedal evropskemu pr- venstvu. Bolj pomembne so priprave za svetovno pr- venstvo, ki se bo v Atenah začelo 1.avgusta,« je odlo- čitev pojasnil Cankar. Po besedah trenerja Djordjevi- ča je nekohko pridobil na telesni teži ter izgubil na splošni pripravljenosti, saj že pet tednov ni opravil poštenega treninga. V devetčlanski reprezen- tanci bodo na Finskem tudi Jolanda Steblovnik-Čeplak (800 m), Anja Valant (dalja- va) - obe imata veliko mož- nosti za visoki uvrstitvi - in Alen Topolovčan (troskok), ki je prvič med udeleženci cehnskega prvenstva. K bolrstvu sodi ura Občina Žalec bo v prihod- nje prevzela pokroviteljstvo vseh tekem KK Kovinotehna Savinjska Polzela v evrop- skem pokalu. Tako so na četrtkovi seji od- ločili žalski svetniki. Vodstvo kluba je v svoji izjavi svetni- kom zapisalo, da je KK Kovi- notehna Savinjska Polzela ko- šarkarski klub z dolgoletno tradicijo in eden redkih slo- venskih športnih kolektivov, ki se je v zadnjih letih prebil v vrh slovenske košarke. Enega velikih uspehov je klub doži- vel v Mariboru, kjer so postali državni pokalni zmagovalci in se zapisaH v zgodovino kot prvi klub, ki mu je uspelo ta primat odvzeti dosedanji naj- boljši slovenski ekipi Smelt Olimpiji. V prihodnji sezoni bodo nastopili v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Evropa pozna klub kot košar- karje iz Savinjske doline in prav na račun promocije doH- ne so žalsko občino tudi prosili za pomoč pri pokrivanju stroš- kov potovanj in promocije na evropskih tekmovanjih. Žalske svetnike je zanimalo, koliko denarja bodo v občini namenili košarkarjem in kdo bo odločal o višini sredstev. Podatkov niso slišali, zadovo- ljiti so se morali z odgovorom župana prof. Milana Dobnika, da k botrstvu sodi tudi ura. »Če bodo uspehi veliki, bo treba mošnjiček odpreti bolj na širo- ko, če uspehov ne bo, bo moš- njiček ostal zaprt,« je bil kratek župan. IJB Mladinke, ki obetajo Izjemno uspešno sezono, ki je prinesla tudi vzpon V; evropski vrh mladinskega juda, so na Lopati sklenili si privlačnim trobojem ženskih ekip na odprtem. i Sankaku (na sliki) je premagal litvanski Vilnius s 5:0 (38:0) ■ in v odločilnem dvoboju za turnirsko lovoriko še Jasko iZ; Zagreba s 3:2 (30:20). Najboljše zdaj ne bodo počivale, marveč se prave tekme šele začenjajo. Mladinske reprezen-j tantke Petra Nareks (do 52 kg), Urška Žolnir (do 61 kg) inj Maja Frece (do 66 kg) bodo naslednji teden v Lizboni * nastopale na olimpijskih dnevih mladih, kjer se lahko vmeša-) jo celo v boj za kolajne, jeseni pa bo v Ljubljani še mladinsko; evropsko prvenstvo. Foto: GREGOR KATIC j 16 ŠPORT Še štiri minute Nesrečen poraz Publikuma v 3. krogu evropskega pokala Intertoto: do 85. minute vodstvo z 1:0 in dva gola Rusov - V soboto zadnja tekma v Zrenjaninu Iztekla se je še zadnja mi- nuta tekme Publikum-Lo- komotiva. Bolgarski sodnik Bogdanov se je obrnil proti delegatu in trenerjema ter v zrak dvignil štiri prste. Štiri minute podaljška. Izid je bil neodločen, nakar je Lo- komotiva znova v »extra-ti- me« srečno dosegla zmago- viti gol in bo verjetno prvak skupine XI pokala Interto- to. Neugoden razplet je šport- ni direktor celjskega prvoli- gaša Brane Florjanič slutil že med žrebanjem za novo se- zono, s katerim se je v Celju začelo sobotno nogometno popoldne. »Dvomim, da bo- mo morali prestaviti tekmo 1. kroga slovenskega pokala, ki se pokriva z nadaljevanjem Intertota. Niti najmanj se ne predajam vnaprej, toda Rusi so na treningu zapustili mo- čan vtis. Nobenih odvečnih besed in komentarjev, na igrišču vsakdo natančno poz- na svojo nalogo... Ne bo nam lahko.« Prvi polčas je bil izenačen, nekoliko bolj nevarno je bil pred celjskimi vrati, v zadnji minuti pa eksplozija navduše- nja. Publikum je povedel. Za- del je kralj kazenskih prosto- rov Faik Kamberovič. Na kak- šen način! Po Gorškovi podaji je najprej z »oxfordom« - žogo je poslal čez glavo branilca in jo za njegovim hrbtom umiril - zavrtel kapetana Kourneva, ki je nato skupaj z litvanskim reprezentantom Bahunčiko- som še enkrat poskušal zau- staviti celjskega napadalca. Kamberovič je oba na skrajno omejenem prostoru zanihal in iz težkega položaja prema- gal presenečenega Satsounke- viča. Velemojstrsko. Kralj se \e vrnil »Prehitro smo postavili nje- govo odškodnino,« je čez mi- nuto na mojstrovino reagiral eden članov Publikumovega kolegija. Kamberoviča so opa- zovali Hrvati, Poljaki in še ne- kateri potencialni kupci. Ne- kaj ur pred tekmo je za naslov naj strelca Lige 10 dobil me- deninasti odlitek desne nogo in žoge (lani je bila glavna nagrada avtomobil), toda veli- ko več veselja je pokazal ob golu. Po evropski nogometni modi si je dres poveznil čez glavo: po petih tekmah strel- skega posta in namigovanjih o ponočevanju je spet zatresel mrežo. He is back. Kralj se je vrnil. Skupina XI - 3.krog: Publi- kum-Lokomotiva 1:2 (1:0), Antalya-Maccabi 0:2 (0:2), Proleter prost. Vrstni red: Lokomotiva 6, Publikum 4, Proleter, Maccabi 3, Antalya 1. Po odmoru je pol ure igral samo Publikum. Sivko in Turk sta prebijala desno stran, po prodoru Sivka (za razliko od Izraela se je po- vsem podredil kolektivni igri) so si Rusi v svojem ka- zenskem prostoru pomagali celo z roko in ostali nekazno- vani. Blatnik je kot zadnji mož obrambe sijajno prena- šal žogo na nasprotno polovi- co in zaustavil ga je šele pre- kršek za rumeni karton. Ro- mih je z bombo s skoraj tride- setih metrov stresel prečnik. Bauman je žogo iz prostega strela poslal v »90«, dve pri- ložnosti je imel tudi Kambe- rovič. Celjani so igrali šampion- sko. Zganile so se tudi sra- mežljive tribune, ploskalo se je na odprd sceni. Že dolgo, nemara od tekme z Maribo- rom s skoraj enakim scenari- jem (3:3) iz avgusta 1995, na Skalni kleti ni bilo tako dobre- ga Publikuma. Mesec dni pred začetkom prvenstva za čisto desetko, toda... Njegovo veličanstvo rezuhat je v manj kot desetih minutah odpihni- lo spektakularno vzdušje, zmago v skupini (UEFA bi plačala 50.000 švicarskih frankov, vsako naslednje me- sto pa je vredno pet tisočakov manj), zadovoljstvo. Njegovo veličanstvo rezultat »Imel sem še dve veliki, pri- ložnosti. Ena je bila stoodstot- na. Nisem zadel in zato se čutim krivega za poraz,« je bil po tekmi razočaran Kambero- vič. »Rusi so igrali dobro in zasluženo zmagali. Več so imeh od igre, čeprav so bili manj konkretni. V zadnjih mi- nutah smo vsi padli predvsem psihično.« Četrti sodnik bi moral biti Žarko Vidali iz Kubeda, vendar iz neznanega razlo- ga ni prišel v Celje. Zadrego je rešil Gojko Kusič in po sili razmer vidno razburjen - nervozo je pred tekmo po- skušal odpraviti s kozarcem piva - dočakal mednarodno premiero. Kakšna tragedija. Izenače- nje je sledilo po strelu s kota, potem ko je Turk pri prvem poskusu žogo izbil z golove črte. Pri drugem golu je bilo preveč prostora na levem bo- ku ter zlasti v sredini, kjer sta bila neovirana kar dva nogo- metaša Lokomotive. »Počil sem,« je iskreno priznal eden najbolj borbenih v celjski enajsterici Faruk Hajdurovič. »Po izenačenju sem zahteval menjavo, toda klop ni reagira- la. Igralci zvezne vrste so zdr- veli v napad, ostalo je preveč nepokritega prostora in ostali smo še brez točke.« Moštvo iz dvomilijonskega Novgoroda (do razpada Sov- jetske zveze se je mesto ime- novalo Gorki in je bilo do leta 1990 zaradi močne vojaške industrije zaprto za javnost) se je veselilo težke zmage. Vladimir Ovčininikov je naj- prej nastopil kot predsednik in se pri direktorju marketin- ga Tomažu Ambrožiču poza- nimal za Kamberovičevo odš- kodnino. »Koliko zahtevate? 200.000 mark Cena nikakor ni viso- ka,« je odvrnil Rus, ki je zara- di sponzoriranja ruskih že- leznic klubski proračun navil do skoraj štirih milijonov do- larjev. »Publikum je dobro moštvo, naša zmaga pa za- služena. Dolgo smo se mučili in v zadnjih minutah na iz- kušnje dosegli dva gola. Rav- no dovolj za zmago,« je dejal Ovčininikov še kot trener in se potihem že veselil napre- dovanja v izločilni del pokala Intertoto. Stanko Poklepovič po tek- mi ni bil nezadovoljen, toda razočaranja in deloma potr- tosti ni mogel prikriti. Tako blizu, a tako daleč. »Igrali smo perfektno. Publikum je presenetil še mene. Rezultat je resda negativen, a nikogar ne sme motiti. V Intertoto smo štartali s skromnimi na- črti, do pokala UEFA bi se bilo preko Halmstadsa in na- to najbrž Hamburgerja težko prebiti, zato po nesrečnem porazu ne smemo obupati. Dobili smo dva naključna go- la, v zadnjih minutah smo bili nespretni, vendar smo na pravi poti. Mesec dni pred začetkom državnega prvens- tva je najbolj pomembna igra,« so bile prve besede celjskega trenerja. Njegovo veličanstvo rezul- tat. Nekaj minut po tekmi je na Skalni kleti zazvonil tele- fon. Klic iz Turčije. »Kako ste igrali z Lokomotivo? Veste, v Antalyi že na polčasu Macca- bi vodi z 2:0.« Če bi Celjani zdržali še nekaj sto sekund, naredili taktično menjavo, poskušali zavlačevati... Nje- govo veličanstvo rezuhat. Včasih je več vredna igra. In Publikum je v soboto igral. Nogomet. ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC Faik Kamberovič med preigravanjem za vodstvo Publikuma. Publikum-Lokomotiva 1:2 (1:0) štadion Skalna klet, gledalcev 800, sodnik Bogdanov, pomočnika Bajalitzev in Kovachy (vsi Bolgarija). Delegat: Kalinski (Poljska). STRELCI: l:0-Kamberovič (45), l:l-Douioun (85), 1:2- Jananidze (90). ^ PUBLIKUM: Grešak, Turk, Romih, Blatnik, Hajdurovič, Štancar (od 54. Cugmas), Sešlar, Bauman, Sivko, Kambero- vič, Goršek (od 73. Mitič). Trener: Poklepovič. LOKOMOTIVA: Satsounkevič, Baltunčikos, Njegurodov (od 65. Kačancev), Kouraev, Lipko, Jananidze, Bystrov, Zoulkov (od 50. Douioun), Rapeiko, Dournev, Moukhama- diev (od 60. Djoubanov). Trener: Ovčninikov. Brazilci 18. julija Brazilski prvoligaš America iz Belo Horizonteja je dvote- densko evropsko turnejo včeraj začel v Beogradu, v Celju pa bo gostoval 18. julija. Brazilci so pri nas v soorganizaciji Publikuma, ki bo iz dežele svetovnih prvakov dobil napadalca Somalio. Celjani se bodo z Americo pomerili še 19. julija na turnirju v Mariboru (3x451 minut), kjer bo igral še domači prvoligaš. Prvi pri žrebu, prvi na cilju? Prvenstvo bo na Skalni kleti začela Olimpija - V pokalu Turnišče-Publikum, Šmarje-Rudar, Šentjur-Olimpija, Dravinja-Mura »šele v zadnji sezoni sem bolj natančno spremljal no- gometno prvenstvo,« je za uvod v žreb za novo nogo- metno prvenstvo dejal atlet Gregor Cankar in iz bobna najprej potegnil kroglico, v kateri je bil listič z imenom Protonavto Publikum. Prvi pri žrebu, prvi tudi na koncu prvenstva? Celjani se takšnega razpleta seveda ne bi branili, toda žreba in razpore- da za prvenstvo, ki se bo zače- lo 3. avgusta (zadnji jesenski krog bo 30. novembra), ni nih- če posebej komentiral. Pred- stavniki klubov so bili bolj na trnih .med žrebom za pokal, v katerem ni prvoligaškega para. Publikum bo gostoval v Tur- nišču pri istoimenskem tretjeU- gašu. »Obeta se veselica,« sta komentirali obe strani. Rudar je imel srečo, saj bi namesto Šmarja (tretjeUgaš iz bližine Kopra) kaj kmalu za nasprotni- ka lahko dobili enega izmed štirih nosilcev. Velenjčani so bili namreč zadnje moštvo, ki je bilo izžrebano preden so v boben vključili Maribor, Olim- pijo, Muro in Publikum. Šentjur bo igral z Olimpijo. »Oboji imamo zelene drese,« se je najprej zamislil direktor kluba Stane Emeršič. »Nasprotnik je ugoden; ne toliko s tekmovalne- ga stališča, marveč zaradi pri- vlačnega starta v sezono. Favo- rit je seveda Olimpija, ki bi mo- rala napolniti štadion,« je dodal Emeršič in zagotovil, da so dol- govi do NZS poravnani. Druga zgodba so izplačila igralcem. Dravinja je za nasprotnika dobila Muro. »Izpolnila se nam je želja, da bi se pomerili s prvoligaško ekipo. Tekma bo zanima za širše območje, moti nas edinole zgoden ter- min. Vsi igralci so popolni amaterji in zaradi dopustov se bo moštvo v popolni zasedbi začelo pripravljati šele v ted- nu pred gostovanjem Mure,«' je ocenjeval predsednik Jani Selinšek. Nasprotniki celjskega prvo- ligaša bodo po vrsti Olimpija (doma), Mura (v gosteh), Ma- ribor (d), Primorje (g), Vevče (d), Beltinci (g), Korotan (d). Gorica (g) in Rudar (d). Ve- lenjski spored: Vevče (g), Olimpija (d), Beltinci (g), Mu- ra (d), Korotan (g), Maribor (d), Gorica (g), Primorje (d) in Publikum (g). Nogometno srečo je delil Gregor Cankar ob asistenci generalnega sekretarja NZS Daneta Jošta. %. SNOPIČ KULTURA 17 Lepa Anka na Slovaškem Celjski folklorisfi uspešno nastopili na mednarodnem folklornem festivalu v Bonski Bystrici prejšnji teden so se z gosto- vanja na Slovaškem vrnili Člani Celjske folklorne sku- pine ŽPD France Prešeren. V Banski Bystrici so nastopili na mednarodnem folklor- nem festivalu Eurofolklor 97. . . :aHHMMMMnMH Poleg Celjanov so na festi- valu nastopale še folklorne skupine iz Moldavije, Ma- džarske in seveda domačini. Slednji so imeli dva predstav- nika, vojaško folklorno skupi- no Janošik z vojaške akademi- je v Zvolenu in folklorno sku- pino Urpin iz Banske Bystrice. Organizator se je zelo potru- dil, saj so bili nastopi (z eno izjemo) le po enkrat na dan, pa tudi okolico Banske Bystri- ce so si folkloristi lahko ogle- dali, nastopali so namreč v krajih, ki so od 40 do 70 km oddaljeni od centra. Tako so slovensko ljudsko izročilo predstavili Slovakom v Banski Štiavnici, Krupini, Detvi in Helpi. Nastopi so bili v delno naravnih amfiteatrih, ki so bi- li praviloma nabito polni, tudi do preko tisoč gledalcev so našteli v teh manjših krajih. V Helpi pa so doživeli pravi ljud- ski folklorni praznik, saj se je na nedeljo tam v amfiteatru zbralo okrog 1500 gledalcev, ki so vse popoldne in večer spremljali nastope otroških in odraslih folklornih skupin. Povsod so celjski folkloristi navdušili občinstvo, saj so kljub temu, da so nastopili močno pomlajeni - skoraj po- lovica celjske odprave je na- mreč pričela plesati šele sep- tembra, s svojo prešernostjo, žarom in odličnim nastopom znali premagati tremo in neiz- kušenost. Poglavje zase pa je bil tamburaški sestav, kajti občinstvo, pa tudi mnogi glas- beniki, so se prvič srečali s tako glasbeno zasedbo in glasbo. Za finalni nastop festivala so bih vsi folkloristi še posebej »nabrušeni«, kajti zaključek Eurofolklora vsako leto nazna- ni začetek kulturnega poletja v Banski Bystrici. Letos so orga- nizatoriji pričakovali preko 5 tisoč gledalcev. Že dve uri pred začetkom nastopa se je okrog odra na glavnem trgu Banske Bystrice nabralo preko 1000 ljudi. Žal pa se je v trenutku, ko so folkloristi krenili v spre- vod po ulicah tega rudogorske- ga mesta, odprlo nebo in nad mestom se je razdivjala groz- ljiva nevihta. Seveda s final- nim nastopom ni bilo nič. Kljub ponesrečenemu fina- lu pa so se člani Celjske fol- klorne skupine vrnili domov s prijetnim občutkom, da so več kot dostojno zastopah in predstavljali mesto ob Savinji in Slovenijo. MITJA OCVIRK Likovna šola in fotografska delavnica Od 14. do 23. avgusta bo- sta v prostorih Steklarske šole v Rogaški Slatini dve delavnici: tečaj risanja v Poletni likovni šoli in foto- grafska delavnica z naslo- vom Pot skozi steklo. Likovna šola obsega pro- gram risanja človeške figure po modelu, prijavljenih pa je 14 udeležencev pod mentor- skim vodstvom akademskega slikarja Toneta Račkega. Ude- leženci fotografske delavnice se bodo ukvarjali z razmerji steklo-svetloba in steklo-ste- klopihalec, osnovni motiv nastalih fotografij pa bo pro- sojnost stekla in transforma- cija svetlobe v steklu in sko- zenj. Mentor bo fotograf Her- man Pivk. B. J. Zlate citre z mojstrico v nedeljo popoldan so se v Grižah že dva- najstič po vrsti zbrali citrarji iz vse Slovenije in se potegovali za naslov Mojster s ciframi. Tudi tokratno prireditev Zlate citre je organi- ziralo Društvo prosvetnih delavcev Svoboda Griže, ob podpori pokroviteljev Občine Žalec in Agrihe Žalec ter številnih drugih. Na popoldanski prireditvi, na kateri se je za naslov Mojster s citrami potegovalo okrog 40 citrarjev, je ta laskavi naslov prejela Nina Mandžuka iz Brežic, učenka sedmega razreda osnovne šole, citre pa igra šest let. Tako se je odločila komisija, ki so jo sestavljali Vladimir Bdet iz ZKO Slovenije, Jasna Vidakovič iz Radia Ljubljana in Jože Gaberšek, član organi- zacijskega odbora prireditve. Osrednja prireditev pa je bila zvečer. Na njej so proglasili najbolje uvrščene citrarje iz po- poldanskega dela, ki so potem tudi nastopili, poleg njih pa še dosedanji mojstri s citrami, kvartet Zven in Cita Galič, Tanja Zaje - Zupan, folklorna skupina Vandrovčki in humorista Podhomski Joža in Klobasekov Pepi. Program je povezoval Jože Grobler. Nastopajoče in ob- činstvo, ki je na obeh prireditvah do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je v imenu pokrovi- teljev nagovoril župan občine Žalec prof. Mi- lan Dobnik. T. TAVČAR Mojstrica Nina Mandžuka. Vsi slovenski gradovi Leksikon slovenske grajske zapuščine^ Ivan Jakič je prvič izdal v knjižni obliki svoja dolgo- letna zbiranja podatkov in fotografij slovenskih graj- skih stavb že pred dvema letoma pri založbi Didakta iz Radovljice. V njej je pred- stavil 730 gradov, graščin in dvorcev, že tedaj prepričan, da je našel vse, kar jih je bilo na ozemlju današnje Slovenije postavljeno od za- četka srednjega veka, t.j. od 10. stoletja dalje. Tedaj je opise posameznih Zgodovinskih grajskih objek- tov uredil po pokrajinskem si- stemu in s tem omogočil tudi separatni pristop k tej vsebini. Pred kratkim, in to že dve leti kasneje, pa je izšlo novo delo istega avtorja z opisi že 920 gradov, dvorcev, graščin in dvorov v prepričanju, da je ^to vse, kar še lahko najdemo v mestih in na podeželju. Pri- pomba k naslovu pa je, da nobeno delo ni nikdar konča- no. Kar še gradov stoji, je v Uporabi, ali žalostno propa- da. Marsikateri omenjeni ob- jekti so že v ruševinah ali pa je le še slutiti temelje nekda- njih mogočnih zgradb pod rušjem in pod zasipnim ma- terialom. V tem drugem delu, ki je izšlo pri DZS d.d., je avtor dodal ne le skoraj 200 novih objektov, pač pa tudi mnogo natančnejših podatkov ter no- ve fotografije. Knjiga je ureje- na po leksikonskem principu, objekti so navedeni po enot-" nem abecednem vrstnem redu za vso Slovenijo z letnico na- stanka ali prve spremembe, lastništva, ki so se pogosto me- njala, nekatere zgodovinske podatke, ki so pomembni za objekte, umetniška dela, ki so bila ali so še v njih, ter današ- nje stanje oz. uporaba le teh. Vsebina knjige je neprecenlji- ve vrednosti za pregled in štu- dij naše zgodovinske in kultur- ne dediščine in primerna za darila svojcem, prijateljem in poslovnim sodelavcem. Grafično, oblikovno in ti- skarsko je to delo pripravljeno dovršeno in natisnjeno v Ti- skarni Mladinske knjige v Ljubljani. Izšla je v velikem formatu, zato je bila tudi zelo primerna za objavo priloge, v kateri so natisnjeni zemljevidi Slovenije, delo Geografskega inštituta ZRC SAZU. V njih so v negativu odtisnjeni sirhboli za vse v knjigi omenjene ob- jekte, kot so ohranjeni objekti, razvaline, skromne razvaline, sledovi ali izginuli objekt. Ta- ka plastična podoba pokrajine nam daje vizualno sliko za hitri pregled, kje se je v naših deželah kaj dogajalo. Tako je na zemljevidu lepo vidna gostota srednjeveških grajskih objektov v Celju in njegovi okolici kot so: zname- niti in mogočni Celjski grad. Celjski spodnji grad, ki ga že nekaj let obnavljajo. Celjska grofija z veličastnimi arkadni- mi hodniki, v kateri je danes Pokrajinski muzej, nekdanji celjski stolpi, ter več dvorov, kot so Jožefov, Sernečev, Ka- punov in Zeleni dvor in še mnogi drugi v okolici in so- sednjih krajih. CIRIL VELKOVRH ZAPISOVANJA EMK - nikoli več Ja, EMK oziroma Evropski mesec kulture, se je končno iztekel. In svečano obljubljam, predvsem sebi, ja. predvsem sebi, vsekakor bolj sebi kot dragim, da te sintakse več ne bom uporabil. In, da se za to manifestacijo ne bom več skri- val. Kaj to pomeni? Hmm, nič drugega kot to, da mi je nekdo izmed organizatorjev iz tiste ekipe očital, da prireditev, ki se je pravkar iztekla, končala, vzela svoj konec, izrabljam za osebna obračunavanja na rav- ni kulturne politike. Lepo vas prosim! Če bi se že za kQm skrival, potem bi se za kak- šnim velikim političnim bo- trom. Ne pa za institucijo, če prireditev lahko tako imenuje- mo, kateri je bil že vnaprej omejen rok trajanja, katere konec je bil že vnaprej dolo- čen. Tako kot tudi njen zače- tek. Pa vendar si bom ob zaključ- ku festivala dovolil zapisati nekaj vrstic. Ki naj ne bodo niti inventura niti kritika. Pač pa le dobronameren predlog vsem tistim, ki se bodo v bodo- če ukvarjali s podobnimi pri- reditvami. In jih skušali orga- nizirati. Za primerjavo si bom pa izbral prav tako nedavno končam festival Lepota extre- ma. Ki ni bil del več kot mesec dni trajajoče manifestacije. Marveč festivalček zase, ki je za razliko od svojega velikega brata imel jasno dodelan kon- cept. In natančno determini- ran tematski okvir In bil zato zelo prepoznaven. Ki za svojo promocijo ni lepil jumbo pla- katov po slovenskih kozolcih, ki jih nihče ne opazi, še manj vozniki, ki na teh naših cestah bolj kot kozolce, s katerih se nam režijo nekoliko bebavi izrazi in nam pripovedujejo neumnosti, kakršne so tiste, da si bo neka povprečna pla- valka zgradila svoj lasten olimpijski bazen, gledamo na cesto. No ja, morda se še ozre- mo za kakšno štoparko, ki jo potem ali poberemo ali pa tu- di ne. Ki so si ga lahko ogleda- li vsi, ki so si to želeli in si pravočasno priskrbeli vstopni- ce za posamezne prireditve. In, kar je najpomembnejše, ki je vzbudil precejšnje zanima- nje tudi med tistim delom slo- venske javnosti, ki v gledališ- ča in na plesne predstave ne zahaja. Hočem skratka povedati, da smo imeli v glavnem mestu hkrati dva festivala. Velikega in malega. In da je mali vsaj za kakšen teden dni vzel pri- mat velikemu. Kar je nedo- pustno. Še posebej, če vztraja- mo na stališču, da je manife- stacija, ki je trajala več kot mesec dni in je imela v sebi pridevnik »evropski«, najpo- membnejši kulturni dogodek tega desetletja na Slovenskem. Uf, potem jo pa sesuje margi- nalen festivalček, katerega pr- vo ime je nekdanja porno zvezda. Kar utegne pomeniti, da Slovence bolj kot kultura zanima pornografija. Ja, za- kaj pa ne? Prav rad verjamem takšni tezi. Toda kaj. ko je treba pornografijo plačati, kultura pa je takorekoč za- stonj. Brez heca. Toda, če vprašate med srednješolsko malarijo, na kateri menda svet stoji, potem vam bodo od- govorili, da so si junij in julij precej bolj zapomnili po porno zvezdi, ki je obiskala njihovo mesto, državo, kot pa po kak- šnem Pavarottiju. Vsaj večina njih. Ja, na tem mestu pa se lah- ko konča vsakršna primerjava med dvema festivaloma, ki sta vsak na svoj način označila letošnje leto. Točno to. Naj os- tane zgolj pri letu. O desetletju bomo sodili čez nekaj let in še več........ ■_________ Piše: TADEJ ČATER Velenje je dobilo orgelsko dvorano v velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega so v četrtek, 3. julija, slovesno odprh prizidek in orgelsko dvorano. Z novo pridobitvijo se tej šoli, ki sodi v vrh glasbenega izobraževanja v Sloveniji, odpirajo tudi možnosti za ustanovitev glasbene gimnazije in izvajanja visokošolskega študija glasbe pod okriljem mariborske univerze. KL, Foto: LO J8 KULTURA Koncert slovenske etno glasbe v torek so se v okviru prireditev Poletja v Ce- lju v Galeriji sodobne umetnosti zbranemu občinstvu predstavili iz- vajalci slovenske etno glasbe: Ljoba Jenče, Is- trianske Mužikante in vse bolj priljubljena Kurja koža. Cerkničan Ljubo Jenče s slovenskimi ljudskimi pesmimi, ki jih zbira iz arhivov GNI SAZU ter Ra- dia Slovenije in pa preko ustnega izročila, s sprem- ljajočo pripovedjo navdu- šuje poslušalce po vsej Sloveniji. Istrskemu vo- kalno-instrumentalnemu triu, ki goji istrsko ljud- sko plesno glasbo in pe- smi, je sledil nastop Kurje kože, ki jo sestavljajo Ce- ljani Drago in Peter Kunej ter Nenad Firšt. Značilne še žive ali že pozabljene melodije igra na izvirnih glasbilih in tako ustvarja ozračje in utrip Štajerske pokrajine. B. J. 34. slikarska kolonija Tudi letošnje poletje bodo Medijske toplice na Izlakah od 10. do 20. avgusta gostile domače in tuje akademske slikarje ter študente Akade- mije za likovno umetnost. Kolonija je bila ustanovlje- na leta 1964 na Izlakah, na njej pa se je doslej predstavilo že preko 250 različnih doma- čih in tujih slikarjev. B. J. Za staro pravdo Na Planini so igro Ane Wambrechtsamer prvič uprizorili leta 1937 v teh dneh mineva sto let, od kar se je na Planini pri Sevnici rodila pisateljica Ana VVambrechtsamer. Če- prav je v slovenskem jeziku napisala le igro Za staro pravdo in Kroniko trga Pla- nina, si jo Planinčani s po- nosom lastijo za svojo roja- kinjo, saj je svoj rojstni kraj neizmerno ljubila. Pisateljici v čast so člani Prostovoljnega gasilskega društva Planina več mesecev pripravljali uprizoritev njene- ga dela Za staro pravdo. Na Planini je bilo to delo prvič uprizorjeno že leta 1937, nato so ga predstavili leta 1967, minuli konec tedna pa je po tridesetih letih spet oživelo v novi preobleki. V skoraj dveurni petdejanki je prikazan upor planinskih in okoliških kmetov proti grajski gospodi. Pridružijo se veliki kmečki vojski, ki sta jo zbirala Matija Gubec in Ilija Gregorič. Ker pa lahkoverno podležejo grajski zvijači, češ da se bliža- jo Turki, je upor zadušen še preden se dobro razvije. Na koncu umre v naročju svoje neveste še zadnji uporni kmečke krvi in plemiškega stanu Zeleni Jurij. Upor je premagan. Vse žrtve so bile zaman. Pod vodstvom predsednika gasilskega društva Riharda Stopinška tamkajšnji gasilci že od leta 1993 vsako leto pripravijo ljudsko igro, ki jo v mesecu juliju igrajo na gradu na Planini. Pri režiji jim že vseskozi pomaga upokojeni ravnatelj planinske šole Fer- dinand Žagar. Letos je kar 42 prostovoljnih gasilcev in ga- silk, od tega šest otrok, omo- gočilo izvedbo igre, s kostumi in razsvetljavo pa so jim na 'pomoč priskočili tudi v celj- skem gledališču. Za sceno in masko so poskrbeli domačini sami. Zgodovinsko delo iz časa kmečkih uporov si je v treh večerih ob koncu tedna pred ruševinami planinske- ga gradu ogledalo veliko gledalcev. Ob morebitnem dodatnem zanimanju za og- led petdejanke bodo posku- šali določiti še termin v av- gustu. i ALEKSANDRA MAČEK Zahtevna scena je ena izmed odlik na prostem uprizorjenega dela Za staro pravdo. Jubilejna razstava Jože Barachini, slikar rea- list iz Radeč, sicer pa član celjskih likovnikov sekcije DPD Svoboda Celje ter Li- kovnih samorastnikov iz Ljubljane, je v petek, 4. juli- ja, v Belem salonu hotela Evropa v Celju postavil na ogled jubilejno, 30. samo- stojno razstavo, na kateri je razstavljenih 35 slik v oljni tehniki, ustvarjenih v zad- njem letu, pod skupnim na- slovom Blejski Vintgar in motivi Krke. Jože Barachini je bil rojen leta 1942 na Dolu pri Hrastni- ku, po poklicu je strojni teh- nik, od leta 1990 pa se ljubi- teljsko, vendar intenzivno uk- varja s slikarstvom ter se izo- bražuje pod mentorskim vodstvom akad. slikarja mag. Željka Opačka. Kot je v spremni besedi k razstavi za- pisala urednica revije Krpan Boža Herek, je Jože Barachini realist, ki objektivno beleži ti- sto, kar resnično vidi, v ab- strakcijo in futurizem ne po- sega, je izredno dinamična osebnost, za umetnika prav nič vase zagledan - prav nas- protno, zvedavo gleda v svet okoli sebe in se čudi njega prelesti. To čudenje pa ga do- loča kot svojevrstnega umet- nika, ki svoje občudovanje le- pot zna upodobiti v slikah. Slika naravo tako doživeto, is- kreno, nezlagano, v čistih bar- vah, ki gledalca prepričujejo, kot da so se same zmešale na platno. Jože Barachini je že kar pre- cej razstavljal. Samostojne in skupinske razstave je imel v Ljubljani, Zasavju, Posavju in na širšem celjskem območju. Tako je sodeloval na šestnajstih skupinskih razstavah, prvo sa- mostojno razstavo je imel pred štirimi leti v Radečah, pričujoča razstava v Hotelu Evropa je že njegova jubilejna, 30. samo- stojna razstava. Na skupinski razstavi Likovnih samorastni- kov v Ljubljani letos marca je njegova zimska slika Visoka preža delila prvo mesto še z dvema drugima avtorjema kot najboljša slika razstave po oce- ni strokovne žirije. Ob otvoritvi celjske j^azsta- ve Blejski Vintgar in motivi Krke, ki je imela pred mese- cem dni veliko odmevnost tu- di v Ljubljani, je v uvodu spre- govoril direktor hotela Evropa Celje Sergej Gominšek, nasto- pila pa je Vokalna skupina Podoglarji Obrtne zbornice Celje, pod umetniškim vods- tvom Petra Selčana. Razstava bo v Evropi na og- led do 4. avgusta, kaj več po- datkov o avtorju lahko dobite tudi na Internetu pod šifro: www.medinet.si/baracini/. ŽIVKO BEŠKOVNIK Igen na počitnicah studio za ples Celje in Ple- sni teater Igen te dni zaklju- čujeta že sedemnajsto sezo- no organiziranega uveljav- ljanja plesne umetnosti, v kateri se je v redni izobraže- valni proces Studia vključe- valo okrog osemdeset ljubi- teljev plesa, v plesno gleda- liškem popotovanju umet- niškega vodje Igorja Jelena po vseh celjskih vrtcih pa je sodelovalo 640 otrok. Sezona 1996/97 je bila za celjski Studio za ples in za plesni teater zelo uspešna. Iz- vedli so osemdeset uprizori- tev plesne slikanice Vidkova srajčica ter trideset ponovitev predstave Igorja Jelena »Jaz Alexi si želim...«. Ignovi ple- salci so gostovali na evropskih festivalih na Nizozemskem, v Makedoniji in Bolgariji, ude- ležili so se tekmovanja dežel Alpe-Adria v Italiji, snemali so za makedonsko, italijansko in slovensko televizijo, zelo ak- tivni pa so bili tudi pri promo- cija plesa v Celju. Ob pomoči ZKO Slovenije in Celja so raz- pisah peto republiško tekmo- vanje Opus 1, ki se ga je ude- ležilo preko šestdeset plesal- cev iz vse Slovenije, v Celj- skem domu pa so z gostujoči- mi pedagogi pripravili za- ključno produkcijo z devet- najstimi različnimi koreogra- fijami. Člani Plesnega teatra Igen se bodo ves julij in avgust pripravljali na snemanje filma Vidkova srajčica, od 21. do 29. avgusta pa bo v Piranu 9. ple- sna kolonija, ki jo je razpisal Studio za ples Celje. JI Dolgoletna plesalka Plesnega teatra Igen Alexandra Vučko- vič, ki je sodelovala v več kot petsto predstavah, je s koreografijo Spomin na Opusu osvojila prvo mesto v katego- riji C ter nagrado občinstva. Poletne glasbene šole v Velenju Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je tudi letos pripravila poletne glasbene šole, na katerih pričakujejo prib- ližno 250 udeležencev iz Slovenije in tuji- ne, vodili pa jih bodo mednarodno prizna- ni mentorji. V torek se je že pričela enajsta mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima, ki bo trajala do 17 julija. Četrto mednarodno kla- virsko šolo, vodil jo bo Aci Bertoncelj, bodo pripravih od 28. julija do 2. avgusta. Tretja poletna šola trobil, namenjena učencem, ki igrajo na pozavno, rog ali trobento, bo od 1. do 7 septembra. Vodili jo bodo trije mentorji, in sicer Branimr Slokar, Stanko Arnold in Radovan Vlatkovič. Druga mednarodna šola orgel pod.vodstvom mentorja Nicolasa Kyna- stona bo od 1. do 6. septembra. Od 23. do 25. oktobra bosta dve šoli hkrati, in sicer tretja mednarodna šola za saksofon in seminar za trobila in trobilne sestave. V prvi bo poučeval Oto Vrhovnik, seminar pa bo vodil Richard Steuart. Vse poletne šole bodo sklenili s koncerti v velenjski glasbeni šoli. KL PRIREDITVE KOMfiERIL. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert Orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matjaža Breznika. RAZSTAVE V glavni dvorani Stare grofije Pokrajinski muzej Ce- lje razstavlja portrete - risbe Krištofa Zupeta in kipe Vik- torja Plestenjaka. Do 20. julija pa si še vedno lahko ogledate tudi razstavo Rifnik in njegovi zakladi. V razstavišču Firšt Pokra- jinski muzej Celje ponuja na ogled razstavo Stare upodobi- tve Logarske doline. V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do 30. septembra še vedno na ogled razstava Libojske kera- mike. V galeriji Hodnik je do konca avgusta na ogled raz- stava iz zapuščine Avgusta Lavrenčiča. V Likovnem salonu je na ogled razstava umetniških fo- tografij Gregorja Kahšnika. V galeriji Hest je na ogled razstava likovnih del na temo Akt. V Galeriji sodobne umet- nosti bo do konca avgusta na ogled razstava slik Jožeta Glu- he. V Muzeju novejše zgodo- vine do 31. julija razstavlja Ljubica Ratkajec - Kočica. V Zlatorog klubu razstav- lja slikarska dela Viviana Kol- ka. V avli hotela Dobrna od sobote naprej razstavlja sli- karka Jožica Tomazini iz Slo- venske Bistrice. V Zdravilišču Laško raz- stavlja Franek Markošek. V Osrednji knjižnici Celje so na ogled fotografije Franci- ja Horvata - Velika drevesa Celja in raziskovalne naloge celjskih osnovnošolcev srednješolcev z naslovom Ra, dovednost je lepa čednost. V izložbi prodajalne Boro- vo razstavlja slike Barbara Su- ša. V Hermanovem brlogu v Celju je le še do konca julija na ogled razstava Hi, konji- ček. V gostišču Mihec in hotelu Merx razstavlja Raj ko Mlina- ric. V Belem salonu hotela Evropa razstavlja Jože Barac- hini. OSTALO V parku pod gradom na Planini pri Sevnici bo jutri ob 19.30 odkritje doprsnega kipa pisateljice Ane Wam- brechtsamer. V Laškem na Aškerčevem trgu bo danes ob 22. uri sve- čana otvoritev prireditve Pivo in cvetje. Že pred tem bo ob 18. uri po ulicah Laškega pro- menadni vrvež, po posamez- nih šotorih pa bodo nastopili različni ansambh. KINO Union od 10. do 16. 7. ob 18. uri ameriški film Okus po Minnesoti, ob 20. uri pa ame- riški film Breakdown - odreši- tev na samotnih cestah; Polet- ni kino (za kinom Union) od 10. do 13. 7. ob 22. uri ameriš- ki film Jerry Maguire, od 14. do 16. 7. ob 22. uri pa ameriš- ki film Tistega čarobnega dne; Metropol od 10. do 16. Z ob 19. in 21. uri ameriški film Umor v beli hiši. Kino Žalec 11. 7. ob 20. un in 13. 7. ob 20.30 hrvaški film Kako se je začela vojna na mojem otoku, 12. 7. ob 20. in 13. 7. ob 18. uri ameriški film Evita. Kino Dobrna 12. ob 19. in 20. 7. ob 17. uri ameriški risa- ni film 101 Dalmatinec. 2. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 19 Poletje v Zrecah s sončnimi dnevi in polet- jem prihaja v Terme Zreče poletni del sezone. Zreško 2dravilišče obiskuje vedno več kopalcev. Zadnje tedne so se posebej trudili ugoditi gostom, zato so jim uredili Icolesarske in pohodniške poti, v okolici pa so uredili več cvetličnih gred in nanje posadili deset tisoč enolet- nic V hotelu Dobrava posoja- jo gorska kolesa, od sobote, 12. julija, pa bo med Zreča- nii in Roglo ponovno.začel voziti avtobus. V soboto, 26. julija, bo v Zrečah naj- večja prireditev v tem kraju. Zreška noč. Lanski dobitniki Zlatega li- povega lista se bodo tudi to poletje potegovali za čim viš- jo uvrstitev v Delovi akciji izbiranja naj turističnih kra- jev. Kraj je že obiskala komi- sija za podeljevanje turistič- nega znaka Slovenije. Člani komisije so pohvalili ureje- nost okolice zdraviliške zgradbe in opozorih na po- manjkljive znake in smeroka- ze ter na neprivlačno podobo smetnjakov pred stanovanj- skimi bloki v Zrečah. B.H. Gaberje skozi čas Pretekli petek so študentje in dijaki, ki so raziskovali zgodovino in kulturo celj- skega delavskega predmest- ja Gaberje, v prostorih tam- kajšnje krajevne skupnosti predstavili rezultate svojega dela v peti muzejski delav- nici. Delavnico so poimenovali Muzejska poletna delavnica Gaberje 1997. Konec junija in v prvih dneh julija je 22 dija- kov in študentov v šestih razi- skovalnih skupinah, pod stro- kovnim vodstvom mentorjev, raziskovalo prehranitveno kulturo prebivalcev delavske- ga naselja Gaberje od začetka 20. stoletja do danes, pod mentorstvom dr. Maje Godi- na Golija; oblačilno kulturo prebivalcev Gaberij pod men- torstvcm mag. Janje Žagar ter Polone Sketelj in Nives Špeh; industrijska podjetja v Gaberjih pod mentorstvom mag. Milka Mikule; delav- sko arhitekturo pod vodstvom prof. Anke Aškerc in prof. Branke Prime; 100-letno tra- dicijo izdelovanja tehtnic v Celju, ki ima svoje korenine v obrtni delavnici ključavničar- skega mojstra Ivana Rebeka, pod vodstvom Tanje Rožen- berger Šega ter družino in družinsko življenje na po- dročju Gaberij pod vodstvom mag. Jožeta Hudalesa. V naj- večjo pomoč pri raziskavah jim je bila Mariborska cesta kot hrbtenica industrijskega naselja. Med predstavitvijo nalog so mladi raziskovalci poudarili, da z delom še zdaleč niso končali in bi radi še naprej raziskovali zgodovino indu- strijskega naselja Gaberje. NEVENKA LUKIČ Med predstavitvijo raziskovalnih nalog. Dijaki in študenti - izkoristite popust čeprav Klub študentov celjske regije ob- vešča dijake in študente o ugodnih popu- stih, se je pokazalo, da jih večina še vedno ne uveljavlja. V študentskem servisu poudarjajo, da so popu- sti zelo ugodni, saj se gibljejo od 5 do 20 odstot- kov. Dijaki so bili o ugodnostih obveščeni že med šolskim letom, vsi drugi, ki pa še ne vedo, kje popuste uveljavljati, se lahko obrnejo na sedež Kluba študentov celjske regije v Miklošičevi 1. Dijakom in študentom so na voljo bolj poce- ni fotokopirnice, fotosaloni, optike, urarstva, frizerski saloni in tudi zlatarne, pri uveljavlja- nju popusta pa je treba obvezno pokazati člansko izkaznico celjskega študentskega ser- visa ter osebno izkaznico. N.L. TRIDESETA LETA NA CEUSKEM Turizem |e cvetel kot še nikoli Turizem je bil na Celjskem že nekaj časa Zelo čislana gospodarska panoga. Kako tudi ne, saj jim je glavni pogoj za razvoj »tujske- ga prometa« dala mati narava sama. Celje, ki je v tistem času še veljalo za prijetno turistično mesto, s kopaUščem ob Savinji ter zanimivimi naravnimi in kuUurni- nii znamenitostmi je bilo obkroženo s tako inienitnimi zdraviliškimi kraji kot so Dobrna, l^ogaška Slatina, Laško in Rimske Toplice, za planinarjenje prijaznimi vzpetinami, ki so v nekoliko oddaljenih Savinjskih Alpah nudile tudi pravo planinarjenje. Le malokatero ob- niočje v Sloveniji je po naravnih danostih, različnosti kulturne krajine in še po čem bil takšen svet v malem, kot ga ponuja celjska pokrajina. Tega se je zavedala tudi takratna oblast. Ministrstvo za trgovino in industrijo je leta 1936 izdalo celo uredbo o turizmu. Po tej uredbi je lahko minister kraje, ki so zado- stili določenim kriterijem, proglasil za turi- stične. Te so razvrstili v tri skupine. S Celjske- ga so bili v prvo skupino (klimatski planinski kraji) uvrščeni Gornji Grad, Logarska dolina, Solčava, Ljubno in Luče, v drugo skupino (zdravilišča) Laško, Rimske Toplice, Rogaška Slatina in Topolšica in v tretjo skupino (turi- stični kraji) Celje, Mozirje in Vitanje. Turi- stični kraji so uživali vrsto davčnih in drugih olajšav, obiskovalci so imeli popuste na dr- žavnih železnicah... BRANKO GOROPEVŠEK Priročnik za popotnike in poslovneže Minulo sredo je bila v Ve- liki dvorani Celjskega doma predstavitev šestega priroč- nika - knjige Savinjsko-Ce- Ije-Velenje od A-Ž, ki v sliki in besedi ponuja obširne po- datke o naši regiji: od po- ljudnih opisov pokrajine in ljudi, pojavov in značilnosti v njej do dogodkov in dejav- nosti iz preteklosti in seda- njosti. Avtorji priročnika za naše področje, ki spada v sklop zbirke Slovenija total, so mag. Drago Kladnik, Bogdan Ba- dovinac in Jože Volfand, na- menjen pa je vsem, ki jih zani- ma domač kraj, zlasti pa izlet- nikom in turistom na poti ah poslovnim ljudem pri delu. Poleg krajevnega vodnika knjiga vsebuje tematska ge- sla, značilnosti mesta in po- krajine pa predstavljajo tudi premišljeno izbrane barvne fotografije. Bralca zanesljivo vodi po mestu in pokrajini natančen zemljevid območja, knjigo pa zaključuje smiselno in privlačno oblikovan re- klamno-gospodarski del, v ka- terem se predstavljajo nove občine, podjetja in ustanove s svojimi izdelki in storitvami. Knjiga je izšla v nakladi 3000 izvodov, založila in iz- dala pa jo je Pomurska založ- ba. B. JANČIČ IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Ženska, zaradi katere je zgodovina ponorela Tomds Eloy Martinez: Santa Evita. Prevedla Alen- ka Bole Vrabec. DZS 1997. Iz Eve Duarte, tretjerazred- ne filmske igralke, je nastal mit, ko se je poročila z argen- tinskim diktatorjem Juanom Perčnom in postala Evita Perčn - dobrotnica »poniža- nih in razžaljenih«, zaščitnica brezpravnih in anonimnih ar- gentinskih revežev. Če je njen mož kot državnik praktično izvajal južnoameriško inačico Mussolinijevega fašizma, je Eva s svojo vseprisotnostjo in vplivom ustvarjala utopijo so- cialno pravične ureditve in ta- ko na moževo stran pridobila množice, ki jih diktator (začel je kot polkovnik - kako tipič- no) nikoli ne bi mogel. Za večino Argentincev je še zaži- va postala svetnica in spomin nanjo nedotakljiv. V letih 1943-1954 je pustila za seboj sled, ki je ni pustila nobena ženska v tem stoletju. Posred- no se je njen vpliv dotaknil tudi Slovencev, saj je po kon- čani 2. svetovni vojni omogo- čila slovenskim beguncem pred komunizmom, da so se naselili na širjavah prostrane Argentine. Martinezova uspešnica iz leta 1995 se začne z Evitino agonijo, osrednji junak njego- vega romana pa ni ona, mar- več njeno truplo, ki se ga nova vlada skuša za vsako ceno znebiti. Nalogo prevzame pol- kovnik Moori Koenig, zamo- tana osebnost bistrega duha, vendar podvržen slabostim preganjavice. Osrednja juna- ka romana sta torej dva: pol- kovnik in truplo. Neločljivo in bolestno povezana v prepletu usod polkovnikovih sodelav- cev in usode dežele, ki je po navideznem redu Perčnove vladavine zabredla v kaos. Pi- satelj Martinez neverjetno vešče in lahkotno kombinira med dokumentarnim, spo- minskim in fiktivnim, iii skonstruira pripoved širokih razsežnosti, ki v načinu spo- minja na južnoameriški ma- gični realizem, obenem pa ohranja zgodovinsko verodo- stojnost dogodkov in oseb, ki nastopajo v njih. Brez zadreg, tudi kadar gre za avtorjeve lastne pisateljske blokade, razkriva podrobnosti, ki bi v nekem drugem kontekstu po- stale hvaležen predmet po- grošne literature. Povrhu vse- ga pa je roman napisan v všeč- nem jeziku tistih, ki prisegajo na visoko literaturo, kot tistih, ki v Uteraturi hlastajo po zgodbi in jim je zapletenejši jezik ovira na poti k bralske- mu užitku. Svoje je k temu prispevala izvrstna prevajalka iz španščine Alenka Bole Vra- bec (prav ona je na primer v slovenščino »pripeljala« Marquezovih Sto let samote). In kaj pravi o Santi Eviti slavni in modni Mario Varga Llosa: »Knjigo je treba nemudoma prepovedati, ali pa jo na du- šek prebrati.« Če ste »zamudili« Madonno v Parkerjevi filmski verziji Evite, ne ponovite »napake« še enkrat - če ne gre drugače, vzemite knjigo s seboj na morje in tvegajte, da boste vsaj nekaj časa asocialni. Piše: MARIJAN PUŠAVEC Srečanje mladih talentov na Ponikvi Na Ponikvi pri Grobel- nem bo v nedeljo, 20. julija, ob 15. uri pri bifeju Na Gri- ču srečanju mladih talen- tov. Prireditev že osmič po vrsti organizirata domača gostilničarja Lizika in Franci Golež ter Turistično in olepševalno društvo na Ponikvi. Prireditev je tekmovalnega značaja, sodelujejo pa glas- beniki narodne in zabavne glasbe in sicer pevci posa- mezniki, dueti, terceti ter an- sambli, razdeljeni pa so v tri kategorije. Nastopajoče bo ocenjevala strokovna komisi- ja glasbenih pedagogov in glasbenikov, med katerimi bo tudi znani glasbenik - har- monikar Viki Ašič st., ki bo izbrala po tri najboljše v po- samezni kategoriji. Nagrade bo prispeval generalni pokro- vitelj prireditve Kolinska Ro- gaški vrelci d.o.o. Prireditev vsako leto pri- tegne veliko število obisko- valcev (lani 2 tisoč). Na letoš- nje srečanje mladih talentov so organizatorji povabili predvsem glasbene skupine, seveda pa sprejemajo tudi prijave posameznikov in pri- jave za sodelovanje že pridno prihajajo. Prijavite se lahko še do vključno torka, 15. juh- ja, na naslov: Bife Na Griču - Lizika in Franci Golež, Dobo- vec 3 a, 3232 Ponikva pri Grobelnem ali pa po telefo- nu: 063/792-056. Velja pa pohiteti, kajti število nasto- pajočih je omejeno, samo do 3. julija pa je bilo prijavljenih že 24 ansamblov in posamez- nikov! Prijetno nedeljsko popold- ne pa bodo na Ponikvi po končanem tekmovanju nada- ljevali še ob kozarčku in pri- jetnih vižah letošnjega zma- govalca polk in valčkov v Vin- ski Gori, ansambla Ekart, ki ga bo obogatil gost Edvin Fli- ser. ŽIVKO BEŠKOVNIK 20 NASI KRAJI IN UUDJE Sonce, morje ter še kaj Poreč se predstavlja v novem turističnem blišču v poletnih dneh hitijo mi- sli v pokrajine, kjer je na pretek sonca ter morja. Ka- ko je letos pri najbližjih in najljolj znanih sosedih, v hr- vaški Istri? Istra po množici turistov spominja na pred- vojni čas, s tem, da so upra- vičeno ponosni na velike no- ve turistične naložbe. Živahni turistični utrip juž- nejše dežehce dobro ponazar- jajo številne avtomobilske re- gistracije iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Češke, Ma- džarske, Poljske, Slovaške, Belgije, Nizozemske, Švice, Danske, Francije... Najbolj ži- vahno je seveda v Poreču ter njegovih lagunah, pri čemer je treba povedati, da je med slovenskimi mogoče opaziti največ celjskih registracij. V Poreču dokazujejo, da so bolj- ši kot pred vojno ter opozarja- jo na nove pridobitve. ADAC, vplivni nemški avtomobilski klub, je dodelil letošnjo prvo nagrado kampu v Zeleni lagu- ni, v hotelih ter apartmajih pa je še več novega. Tako je (lani organizirana) poreška delniš- ka družba Plava laguna vloži- la letos v popolno prenovo hotela in apartmajev Laguna Park (v predelu Špadiči) ter najstarejših apartmajev Gali- jot (v Plavi laguni) astronom- skih 27 milijonov mark, pri čemer so vložili polovico last- nih sredstev. Omenjeni hotel Laguna Park (s tremi zvezdicami) je odslej že na zunaj tako poln blišča, da ga mimoidoči turi- sti marsikdaj fotografirajo ali snemajo. Pred njim so zvečer osvetljeni vodometi, dopoldan sem opazoval, ka- ko pomožno osebje lošči rdečkasti marmor, turisti se kopajo v hotelskem baze- nu... Podobno je znotraj, kjer se, odkar vladajo zakoni tržnega gospodarstva, oseb- je prijaznejše smehlja ter je pozorno do želja začasnih prebivalcev Lagune Parka. Trenutno je tam mogoče sre- čati nemško govoreče, Slo- vence, Italijane, Čehe, Polja- ke, Francoze... Njihovi avto- mobili so, tako kot še mar- sikje, posebej varovani. Zelo lepo prenovljena je tudi no- tranjost hotelskih sob ter apartmajev, vil in bungalo- vov. Povsod prevladuje pa- stelna rožnata barva. Tako kot v vseh objektih družbe Plava laguna, je tudi v Lagu- na Parku restavracija, ki nu- di švedski, samopostrežni način. Sobe Lagune Parka so seveda klimatizirane, v njih so televizorji s številnimi programi, na stenah pokra- jinske slike, v kopalnicah so vgrajeni sušilci za lase... Sicer pa je zanimivo, da je Laguna Park le novo, bolj zve- neče ime tri desetletja starega hotela Turist, kjer so nazad- nje nudih nočitve po izredno nizkih cenah (zdaj stane pol- penzijon od 31 do 90 mark v dvoposteljni sobi po osebi, odvisno od časa letovanja). Zanimivo je, da je stala le obnova hotela ter apartmaj- skega naselja Laguna Park bli- zu 15 milijonov mark, prido- bili pa so 683 ležišč za zahtev- ne turiste (vključno s 85 po- možnimi v hotelu). In čigava je delniška druž- ba Plava laguna? Najvišji (nad 39-odstotni) delež predstavljajo delnice malih vlagateljev, nato (32 odstot- kov) Privredne banke Za- greb, tretji največji lastnik (11 odstotkov) pa je švicar- ski Indosuez International finance, ki je pridobil svoj delež lani od Ine-Turizma. V objektih mogočne družbe Plava laguna so lani ter predlani ustvarili najvišji odstotek nočitev turisti iz Nemčije in Slovenije, med- tem ko se je lani izjemno povišal še delež turistov iz Italije, Avstrije in Češke. Gre za objekte v severnem delu Poreča, v južnem delu pa je v novem sijaju apart- majsko naselje Galjot. Nase- lje je staro skoraj štiri deset- letja, zato naj bi tam uredili celo lokalni turistični muzej. V naselju ob lepi modri lagu- ni, v gozdičku, so pridobih 248 osnovnih ležišč, kar je stalo bhzu 6,3 milijona mark. Turisti so se lahko vse do zadnjega časa okopali le v hladni vodi. Zanimivi podatici Zdaj premore dobra polo- vica ležišč družbe Plava la- guna lastne telefone, letos so nabavili še 970 televizorjev (poleg obstoječih 2342), pet hotelov so opremili s poseb- nimi požarnovarstvenimi si- stemi, na plažah so uredili nove prhe, vse restavracije nudijo samopostrežno hra- no... Za vse našteto so odšte- h še nadaljnjih 6 milijonov mark. Pred trenutnimi veli- kimi naložbami so v zadnjih letih temeljito prenovili ho- tela Plavi in Zorna, na po- dročju Zelene lagune. Res, poučno tudi za slovenske tu- ristične delavce. Težko bi verjeli, da je vse to res, če se ne bi osebno prepri- čali. Na petkovo slovesno od- prtje velikih naložb v Poreču *so povabili še novinarje iz najbližjih dežel, iz Slovenije in Italije, zaradi pomembnosti naložbe pa sta prišla tudi hr- vaški turistični minister Niko Buljič ter župan Istre (ki je posebna županija). Tistega dne so prav tako sklicali skupščino delničarjev, novi- narji pa smo prejeh zanimivo gradivo. Jugovzhodna soseda posta- ja torej vse pomembnejša tu- ristična država, ki jo je lani obiskalo 2,5 milijona turistov (od tega so zabeležili skoraj polovico vseh nočitev v Istri, kamor je prišlo kar 92 odstot- kov vseh tujih turistov), letos pa jih bo najbrž vehko več. V Poreču so že lani imeli 2,8 milijona nočitev, kar je za do- bro polovico več kot leto po- prej. Samo v Plavi laguni so letos že prenočevali gosti iz tridesetih držav, pri tem pa jih je bilo (po številu) že v prvih šestih mesecih za polovico več kot lani vse leto. Ko turisti pridejo imajo se- veda svoje zahteve. Vsaj za Poreč, ki se je novinarjem predstavil v vsem svojem sija- ju, je mogoče reči, da lahko zadovoljijo celo najzahtevnej- še. BRANE JERANKO Star hotel Turist so spremenili v hotel Laguna Park. Novo ime je tudi na veliki marmorni plošči, pred hotelom so ponoči osvetljeni vodometi in bazeni, v njem pa marsikaj za zahtevnega gosta. Prijateljstvo iz vojnega časa Bistričani so v Nemčiji našli dobre ljudi - Trije dnevi, bogati doživetij in prijateljstva V času, ko je pomlad dose- gla svoj višek, je bilo življenje v Bistrici ob Sotli daleč iz vsakdanjega okvirja. Zvrstili so se trije lepi dnevi, polni glasbe ter s toliko lepih doži- vetij in prijateljstva, da tega ne bo mogoče kmalu pozabiti. ■ Prvi dan smo pričakali goste iz Leutkircha v Nemčiji, pihalno godbo Blaskapelle Schloss Zeil. Zvečer so v atriju gradu Podsre- da nastopili skupaj z mešanim pevskim zborom iz Bistrice ob Sotli, gostitelj pa je bil zavod Kozjanski park. Naš zbor je predstavil izbrane pesmi, nada- ljevali pa so številni godbeniki, instrumentalno močni, vendar v občutljivem prostoru previdni ter obvladani. Po intimnejšem pevskem delu so pričarali sproš- čeno, celo razigrano razpolože- nje. Za zaključek so pevci in godbeniki skupaj zapeli venček slovenskih ljudskih, tako kot sta jih za šentviški pevski tabor zbrala in priredila Igor Švara in Vinko Štrucl. Kapelnik Joachim Grotz ni imel prehudih težav. V Bistrici je bilo vloženega veliko dela, žrtev in tudi sred- stev. Bistričane so z velikim razumevanjem podprli obči- na Podčetrtek, KS Bistrica, za- vod Kozjanski park, Zdraviliš- če Atomske toplice, pa tudi Jelša, Marjan market. Vino- gradništvo Stadler, 1\iristična klet Trebče ter vsi, ki so gosto- ljubno sprejeli v domove goste iz daljnih krajev. Če bi stopili z zahodnega obronka Oriice, kjer že tisoč let kljubuje grad Podsreda, do Sve- tih gor, bi naslednji dan slišali ubrane glasove Ljubljanskega okteta. V svetišču z izjemno zgodovino ter močno pozitivno energijo je bila množična birma. zato je manjkalo tiste pomirjajo- če tišine, ki jo preplavljajo ako^ di orgelskih piščali in glasovi, kot jih poznamo z nastopov te vrhunske glasbene skupine. Ok- tet je kljub temu čudovito pous- tvaril mašo Chariesa Gounoda. Na Petrovo, na dan starega bistriškega praznika (pred dru- go vojno ter še dve leti po njej je tam igrala domača pihalna god- ba), je bilo v Bistrici živo kot že dolgo ne. Turistično društvo je pripravilo Petrov sejem, igrali so domači tamburaši, v gostišču Šempeter pa so nudili brezplač- ni Petrov golaž. Zvonovi so tega dne zvonili drugače, saj so pritr- kovalci iz družine Draksler opravili lep glasbeni uvod v kon- cert pihalnega orkestra Gradu Zeil, na prostem. Tisti, ki niso mogli na grad Podsreda so lahko prišli na svoj račun v Bistrici. Najlepše je bilo morda to, da smo povabili za večino neznane goste, vendar ne povsem nezna- ne. Naše območje je bilo med drugo svetovno vojno izseljeno, ljudje so bili iz svojih domov kruto izgnani. Toda v tujih kra- jih, na Nemškem, so začuda srečali veliko ljudi odprtih src, ki jim ni mogel do živega brezum nasilja m vojne. Med ljudmi so se ustvarile plemenite vezi in prijateljstvo. To pa je tudi pri- vedlo do srečanja in glasbenega druženja mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sodi in godbe Grad Zeil, kar bo ostalo v spomi- nu kot posebno doživetje. Če niti ne upoštevamo, da je Bistri- ca ob Sodi s tem veliko prispeva- la k promociji naših krajev, KS Bistrica, občine Podčetrtek, Atomskih toplic in Kozjanskega parka ter seveda države Sloveni- je, je bilo storjeno veliko po- membnega. V prazničnih dneh smo temeljito spoznali vrednost topUne človeških stikov, prija- teljstva in glasbe, kulture. FRANCI ČERNELČ Razgledni stolp na Boskovcu Na Boskovcu, najvišjem vrhu Mozirskih planin, so v nedeljo slovesno odprli nov razgledni stolp. Stolp na Boskovcu stoji na Severjevi poti, ki iz Mozirske koče vodi na Kal, od koče pa je oddaljen 45 minut hoda. Vi- sok je 12 metrov, stoji pa na nadmorski višini 1578 rne- trov. Z razglednega stolpa je moč videti celotno celjsko in koroško območje. Razgledni stolp so postavili domačini iz Šmihela, ki so ves material na Boskovec znosili na ramah, prispevali pa so tudi potreben les. Na področju Savinjskega MDO bodo v slabem letu dni stali štirje novi razgledni stolpi; in sicer na Resevni, kjer so ga postavih šentjur- ski planinci, na Vivodniku, kjer so leseni stolp postavili člani PD Gornji Grad, stolp na Boskovcu so postavili čla- ni PD Mozirje, v kratkem pa bodo odprli nov razgledni stolp na Konjiški gori, ki ga postavljajo člani PD Konjice. Slovesnega odprtja novega razglednega stolpa na Bo- skovcu se je v nedeljo udele- žilo približno 200 ljudi, veči- na domačinov iz Šmihela, Lepe Njive in Mozirja, vsi pa so občudovali lep razgled, ki ga ni pokvarilo malce slabše vreme. Stolp na Boskovcu v bistvu pomeni neke vrste dodatno ponudbo za ljubite- lje planin, na stolpu pa so spravljeni tudi skrinjica, vpi- sna knjiga in žig. US Živahno v Skalah Preteklo nedeljo je bilo na vaški olimpijadi v Skalah zelo živahno. Tekmovalci, večina domačini, so se pomerili v košnji, grabljenju, vlečenju vrvi in vožnji vode v samokolnicah. Zanimivo je bilo tudi med predicami, ki so tekmovale, katera bo prej spredla 20 gramov volne. Tradicionalna olimpijada je tudi tokrat privabila veliko udeležencev in obiskovalcev. LOJZE OJSTERŠEK 2. SNOPIČ PISMA BRALCEV 21 ODMEVI Lisice za delo Pod tem naslovom je bil v 26. številki NT v rubriki Pri- tožna knjiga objavljen prispe- vek Maksa Stiplovška. Ker je Članek enostranski in nere- snično prikazuje postopek po- licistov, je potrebno osvetliti tudi drugo plat. Ker smatra- mo, da gre za povsem običaj- no in zakonito ravnanje polici- stov, naj navedemo le ne'kaj ^ golih okoliščin, ki bodo osvet- lile zadevo povsem drugače. Dne 22.6.1997 ob 11.40 so policisti PP Žalec pri vožnji z osebnim vozilom v naselju Dolenja vas pri Preboldu kon- trolirali Maksimiljana Sti- plovška. Pri kontroli so ugoto- vili, da za vožnjo vozilo sploh nima vozniškega dovoljenja; da je vozil neregistriran oseb- ni avtomobil; da je na avtomo- bilu imel nameščeno registr- sko tablico, ki je (dokler je bila registracija še veljavna) pripa- dala povsem tretjemu vozilu, tretjega lastnika; da je kazal očitne znake alkoholiziranosti in da s sabo ni, imel nobenih identifikacijskih dokumentov in ne dokumentov vozila. Da bi ugotovili identiteto, so policisti pristah na to, da jim pokaže, kje stanuje njegov pri- jatelj, saj je Maks Stiplovšek zatrjeval, da je vozilo last prija- telja, ki stanuje v bhžini. Pri njem naj bi imel Maks Stiplov- šek tudi dokumente. Ker so policisti pristali na njegov predlog, so odšli pribhžno 50 metrov stran od vozila, kjer pa si je Maks Stiplovšek premislil in izjavil, da ne bo ničesar po- kazal in povedal. Zaradi tega so se vrnili do vozila. Ker je Maks Stiplovšek opazil, da nje- gova »zgodba« ne bo uspela, je pričel policiste močno žaliti in se nedostojno vesti. PoUcisti so kljub temu dokončali posto- pek. Maksu Stiplovšku so odre- dili preizkus alkoholiziranosti, ki pa ga je odklonil in zahteval odvzem krvi oziroma strokov- ni pregled, do katerega pa ni bil upravičen. Policisti ga lahko odredijo le pod pogoji, ki so navedeni v Navodilu za oprav- ljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notra- nje zadeve (Ur. list SRS št. 44/ 88). Policisti so Maksu Sti- plovšku prepovedali nadaljnjo vožnjo, ki pa je ni upošteval. Zaradi tega in ker je kazal zna- ke alkoholiziranosti, so polici- sti v skladu z Zakonom o pre- krških zanj odredili pridržanje do iztreznitve. Zaradi njegove »nemirnosti« oz. lastne varno- sti (bili so namreč z osebnim vozilom) so mu policisti med prevozom nadeli še »lisice«. O pridržanju je bila obvešče- na njegova žena, prisotnosti odvetnika pa Maks Stiplovšek ni želel. Zaradi več grobih krši- tev cestno prometnih predpi- sov in kršitve javnega reda in niiru je PP Žalec zoper njega podala predlog sodniku za pre- krške. Policisti bodo tudi v prihod- nje dosledno ukrepali zoper Vse, ki jih bodo zalotih, da so kršili cestno-prometne predpi- se. Voznikom, ki bodo vozih pod vplivom alkohola in bodo z vožnjo nadaljevali ali bodo to hoteli, bodo policisti tudi v prihodnje preprečih tako, da jih bodo v skladu z zakonoda- jo pridržali do iztreznitve. Le s takšnim ukrepom lahko poli- cisti zavarujejo druge udele- žence v cestnem prometu pred nevarnostjo, ki preži na- nje zaradi vožnje nevestnih in nediscipliniranih voznikov, ki jim niti prepoved vožnje s strani policistov ni dovolj, da ne bi vinjeni sedli za volan. ZVONKO ŠMID, komandir PP Žalec Bodoča občina Poniicva v predzadnji številki NT je objavljena vest, da je svet kra- jevne skupnosti Ponikva spre- jel sklep in podal pobudo za izločitev iz sedanje občine Šentjur pri Celju s ciljem, da postane samostojna občina. In že je objavljena zlobna bodica v Šentjurskih novicah pod na- slovom: »Občina Ponikva že ima svoj grb«. V grbu bodo vse tri ponkovške znamenitosti in to so po mnenju avtorja: Slom- šek, velikonočnica in smetišče pri pokopahšču. Kot zloben in prizadet ob- čan razmišljam o nadaljnjih praktičnih rešitvah. Prostore za župana in občinsko upravo lahko omogoči Kmetijska za- druga Šentjur pri Celju v del- no prenovljeni hmeljski sušil- nici. Pred njo je že parkiran osebni avto. Morda je podar- jen kot bodoče službeno vozi- lo, primeren stanju občinskih cest. Župan in občinski svetni- ki si bodo lahko dnevno ogle- dovali vpadljivo panoramsko okolje, za katerega sicer grad- bena in okolje-varstvena inš- pekcija iz Šentjurja predlaga izredno humano sanacijo, ki pa terapevtsko ni uporabna. Opremo in zaključna preno- vitvena dela naj bi financirala občina Šentjur iz naslova 20- odstotne nerealizirane udelež- be pri financiranju programa izglasovanega samoprispevka, za katerega so pozitivno glaso- vali pretežno neplačniki. Tudi krajevna skupnost se je v pro- gramu zaplanirala za skoraj 20 odstotkov v prilivu sredstev sa- moprispevka. Koliko bo še ne- zaposlenih do izteka obdobja izglasovanega samoprispevka, ni možno oceniti, saj je vedno več občanov šentjurske občine vezanih na firmo »na čakanju«. Šentjurčani bi morda vrniU bodoči občini Ponikva župan- sko mesto, s tem da bi župan bil Šentjurčan, saj so bili Pon- kovljani župani v Šentjurju skoraj 25 let. Ta bi morda od- ločneje in uspešneje posegel v urejanje vaškega okolja. Skoraj smo lahko prepriča- ni, da bo do naslednjih volitev Ponikva postala občina, saj je slovenska zakonodajna in iz- vršilna oblast podvržena širi- tvi javne uprave. S tem najbolj uspešno odpira dobro plačane položaje, seveda strankarsko ortodoksne in njim podrejeno administracijo. Edino tu se ve- ča zaposlenost. Zaradi preo- kupacije z latentno potjo v Evropo, je urejanje gospodars- tva in sociale sekundarna bri- ga. Tako se z ukrepi anarhične denacionalizacije in stečajev vse bolj odpirajo škarje social- nih razlik v škodo do pred nekaj leti spoštovanega sa- moupravnega delavca. VINKO JAGODIC, Ponikva PREJELI SMO Informacija za medije Agonija delavcev Zlatarne Celje se končuje na najbolj črn način. Psihično in fizično do konca izčrpani, saj nam je bila nazadnje izplačana plača za mesec januar, smo v ponede- ljek dobili tudi uradno obve- stilo s strani uprave podjetja, da je vložen predlog za stečaj- ni postopek. Istočasno smo bi- li obveščeni, da se tuji partner ni odločil za dokapitalizacijo podjetja. Predlog za stečajni postopek je bil vložen že 26. junija in nas vse do danes ni o tem nihče obvestil, čeprav smo hkrati skupaj z našimi upokojenci in bivšimi delavci večinski lastniki podjetja. Zadnji dogodki nas vse bolj usmerjajo k razmišljanju, da je v ozadju scenarij, da mora Zla- tarna v stečaj. Šest mesecev smo bili žrtvene ovce in vsi so od nas pričakovali, da bomo mi zahtevali stečaj, kar pa nismo hoteli in smo vztrajali do kon- ca. Zato smo bili kaznovani z izčrpavanjem do skrajnosti. Seje NS, ki so bile razširjene še na predstavnike lastnikov (pooblaščence), so nam potrdi- le naše slutnje, da je vse skupaj že pripravljeno za stečaj, saj je bila na zadnji seji v Zlatarni prisotna tudi predstavnica za tisk ministrstva. Pričakovalo se je, da bo že na seji 23. junija sprejet dokončen sklep o steča- ju, ki pa ni bil formuliran tako kot se je želelo s strani nekate- ' rih članov NS. Sklep je bil do- polnjen z našo zahtevo, da se stečajni postopek prekine, v ko- likor pride do dokapitalizacije. V času od 24. do 28. junija so potekali intenzivni pogovori s tujim partnerjem za dokapita- lizacijo. Na razgovorih je sode- loval tudi predstavnik sindika- ta kot član pogajalske skupine. Razgovori in pogajanja v zvezi s socialnimi pravicami delav- cev po dokapitalizaciji so pote- kali uspešno in ugodno za de- lavce. Kljub vsemu so posa- mezni člani pričeli dvomiti v dobro namero tujega partnerja in njegovo boniteto. Na zad- njem sestanku je ga. Kostič celo zagrozila z odstopom, češ, da ne bo prevzemala odgovor- nosti, če bo kaj narobe. Tuj partner je že v svojem drugem dopisu jasno in glasno povedal, da je Zlatarno možno rešiti brez stečaja. V zadnjem pismu je med drugim navedel, da bodo izgube, nastale s ste- čajem, vsekakor višje, kot bi bila potrebna sredstva, da bi podjetje hitro izvlekli iz rdečih številk. In to je moral povedati tujec, ki je takoj razumel sta- nje, v katerem je podjetje. In zakaj ni prišlo do dokapi- talizacije? Vseh ozadij ne poz- namo. V svojem pismu je tuj partner navedel samo enega od razlogov: zaradi kratkega časa mu ni uspelo zagotoviti vseh potrebnih sredstev. Kljub temu ocenjujemo, da je verjet- no še kaj v ozadju. Kakorkoli že in kakorkoli se bo še zgodilo, tudi po stečaju. Zlatarne Celje po 150 letih ne bo več, pa naj rečejo, karkoli že hočejo. Z Zlatarno so živele in dihale ter se z njo poenotile cele generacije zlatarjev in dru- gih in tega ne bo nikoli več. Zlatarna Celje d.d. Stavkovni odbor Sindikat SKEI Odprto pismo Gobarsko društvo Sinji go- ban Laško je imelo ob svoji 10. obletnici »čast« in predvsem denar, da je pripravilo in izved- lo 21. redno letno skupščino Zveze gobarskih društev Slove- nije. Skupščina je bila aprila. V pripravljalnem obdobju pred skupščino je vodstvo GD Sinji goban sklicalo sestanek, ki se ga je udeležil predsednik ZGDS Ivan Križaj. Na tem se- stanku smo predsedniku Križa- ju posredovali »vozni red« skupščine s približnim opisom stroškov, ki jih bomo imeli. Na vsak način pa smo želeli skupš- čino pripraviti malce drugače, zato smo angažirali Jožeta Krajnca. Ta je v obeh centralnih šolah v Laškem in v Rimskih Toplicaji pripravil izobraževanje in tudi tekmovanje v kvizu »Vse o gobah«, ki smo ga po 15- minutni predstavitvi Laškega iz- vedli pred skupščino. V tem kon- tekstu je predsednik ZGDS Kri- žaj ponudil delno kritje stroškov s celotno izvedbo skupščine, kar bi predstavljalo polovico stroš- kov. Celotna skupščina je bila po izjavi vseh prisotnih, ki smo jih spraševali tudi po telefonu, iz- jemno uspešna. In čemu potem odprto pi- smo Zvezi gobarskih društev Slovenije? Zato, ker je pred- sedstvo ZGDS na svoji 1. redni seji po skupščini, ki je bila 9. julija, sprejelo sledeči sklep: »GD Sinji goban iz Laškega je poslalo vlogo za prispevek k stroškom za pripravo skupšči- ne ZGDS. Sklep: GD se oprosti plačila prispevka in članarine za leto 1997, tako kot vsem dosedanjim organizatorjem skupščine« (citat iz zapisnika). In naš komentar: GD Sinji goban je prispevek iz članari- ne za leto 1997 v višini 5 tisoč tolarjev nakazalo že 20. fe- bruarja 1997 in nam ni jasno, kako nas lahko predsedstvo tega oprosti. Po izjavi tajnice predsedstva je na žiro računu zveze 500 tolarjev. Kje je torej znesek, ki ga je nakazalo naše društvo? Temu znesku smo se seveda odpovedali, še pose- bej, če vemo, da smo imeli s pripravo in izvedbo skupščine stroškov približno 150 tisoč tolarjev (naše društvo šteje 25 članov), kar je za nas izdaten finančni zalogaj. Vendar nam znesek 5 tisoč tolarjev, za koli- kor nas ceni zveza, ne pomeni ničesar, lahko celo zatrdimo, da je malce ponižujoč. Nismo še bolj poglobljeno razmišljali o tem, vendar se nam vse bolj vsiljuje prepričanje, da je zve- za le za društva na območju Ljubljane in Gorenjske, druga društva pa obstajajo zaradi zveze in ne zveza zaradi dru- štev. Če bo potrebno, bomo to tudi dokumentirah. Vse bolj razmišljamo o izsto- pu iz ZGDS, saj od nje nimamo pravzaprav nič. V kolikor se bo komu od članov predsedstva ZGDS ali celo samemu predsed- niku zdelo vredno prebrati to odprto pismo in nanj celo odgo- voriti, bomo zelo veseli, saj smo kljub vsemu še vedno prepriča- ni, da ima tudi Zveza gobarskih društev Slovenije posluh za us- pešne, čeprav majhne družine. ANDREJ ŠMAUC, tajnik GD Sinji goban Upravni odbor Sklada za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z Banko Celje in Ljudsko banko objavlja RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ŠENTJUR 1. Za posojilo lahko zaprosijo: -samostojni podjetniki posamezniki -podjetje oziroma gospodarske družbe z največ 50 zaposlenimi delavci -občani, ki so pri pristojni upravni enoti vložili zahtevo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti Sedež prosilca mora biti na območju občine Šentjur. 2. Skupni znesek razpisanih posojil znaša 100 milijonov tolarjev. 3. Posojilo se dodeljujejo za naslednje namene: -nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov -nakup opreme -nakup zemljišča za opravljanje dejavnosti -ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oziroma tehnoloških procesov 4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo: -najdaljša odplačila doba - 4 leta -obrestna mera T+4,8 -moratorij - po potrebi največ 1 leto -znesek posojila - največ 50 % predračunske vrednosti, ne manj kot 1 milijon tolarjev in več kot 7 milijonov tolarjev -rok koriščenja posojila - po sprejemu sklepa o odobritvi in najdlje 3 mesece -stroški odobritve posojila - po tarifi banke -anuitete - mesečne ali po dogovoru z banko -plačilo obresti za čas moratorija - mesečno 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosil- cem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: -opravljajo oziroma uvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta -uvajajo dejavnosti, ki jih v občini še ni oziroma so redkejše -imajo namen sredstva nameniti za ekološko sanacijo obstoje- čih dejavnosti oziroma tehnoloških procesov 6. Vloga za posojilo mora vsebovati: a. poslovni načrt in prošnjo, v kateri so podatki: ime in priimek, stalno bivališče oziroma firmo in naslov firme prosilca, dejavnost, opis investicije z obrazložitvijo namena, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri funkcioniranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila, poleg tega naj v prošnji vsak kreditojemalec navede banko, s katero bo sklenil kreditno pogodbo po tem razpisu (Banka Celje ali Ljudska banka) b) originalno dokumentacijo s tekočim datumom pot priloga k prošnji, potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja oziroma gospodarske družbe v sodni register (z vsemi prilogami) in dovoljenje (odločbo) za opravljanje dejavnosti, potrdilo Upravne enote, da je prosilec vložil vlogo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti ali potrdilo o vložitvi le-te c) dokazilo glede namena posojila: -pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup poslovnih prostorov ali zemljišča -pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun -pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je najemnik- soglasje lastnika oziroma upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del na ime lastnika oziroma upravljavca in zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu na ime lastnika oziroma upravljavca, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila -pri nakupu opreme: predračun ali račun -izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev d) dokazilo o kreditni sposobnosti: -davčno napoved za preteklo leto (potrjen obrazec za odmero davka od dejavnosti z vsemi prilogami) in podatki o poslovanju v tekočem letu -izjavo o obstoječih kreditih -potrdilo o plačanih obveznostih državi -za podjetje oziroma gospodarsko družbo zaključni račun za preteklo leto in podatke o solventnosti in boniteti (BON 2, Ag) -dokumentacijo za zavarovanje posojila po pogojih banke 7. V posojilni pogodbi, sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katere koli obveznosti iz posojilne pogodbe oziroma da je bila pogodba sklenjena na osnovi lažnih podatkov, takoj vrne indeksira- no posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko zamudno obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v treh mesecih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, daje v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal, in če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 9. Rok za oddajo prošenj je do 11.8.1997 na naslov: Sklad za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur, Mestni trg 10. 10. Upravni odbor sklada bo po končanem razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga posredoval vsem prosilcem. 11. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog Sklad ne bo obravnaval. 12. Vse dodatne informacije so na voljo na Občini Šentjur, Mestni trg 10, pn Smilji Vončina ali Brigtti Jeienc, telefon 743-215. 22 RADIO - INFORMACIJE RADIO CELJE OD 10.7. DO 16.7. 1997 Četrtek, 10.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Za volanom, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalp- ski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 20 vročih, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in pri- ključitev RaSlo. Petek, ll.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda , 9.30 Črna pika, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.10 Vedeževa- nje, 11.40 Nagradna igra, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.20 Poletni živjo Zdravilišču Laš- ko, 14.00 Pričetek popoldanske- ga sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 19.45 Prav- ljica za lahko noč, 21.00 DJ time, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Sobota, 12.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Ho- roskop, 700 Novice, 715 Zimze- len, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopol- danskega sporeda, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Novice, 11.00 No- vice, 12.00 Novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Pri- četek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Če- stitke in pozdravi, 1700 Kronika, 19.00 Športni večer na Radiu Celje, 22.00 Zaklj uček programa in priključitev RaSlo. Nedelja, 13.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.15 Domača melodija ted- na, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega spore- da, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.10 Do- mačih 5,12.00 Novice, 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in poz- dravi, 20.00 Pod domačo lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 14.7:5.00 Z glas- bo v novo jutro, 5.30 Na današ- nji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 10.15 Športno do- poldne, 11.00 Novice, 12.00 No- vice, 13.00 Poročila, 14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz- polnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk , 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev RaSlo. Torek, 15.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15 Center mejnih znanosti, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega spore- da, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz- polnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Radi ste jih poslušali, 21.00 Rezervirano za vedeževanje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Sreda, 16.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Ho- roskop, 700 Novice, 7.15 Zimze- len, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopol- danskega sporeda, 9.30 Radio Celje se skriva. Poiščite nas!, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mali 0,14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 16.15 Pop loto, 1700 Kroni- ka, 18.00 Izi kvizi, 19.45 Pravlji- ca za lahko noč, 21.00 Glasbeni ex-press 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00. Poletni živjo Zdravilišču Laško! Radio Celje se skriva. Poiš- čite nas! Tako smo zaklicali v letošnje poletje in se vam v prvi oddaji skrili v Zdraviliš- če Laško. HaaHHMK::: mmmm Hitro ste odknli kje smo, toda bolj trd oreh je predstav- ljal skriti predmet. Da gre za termalno vodo, ste hitro ugani- li. Toda le v kaj smo jo natočili. ste se spraševali? V vedro? V čutaro? V sod? In tako dalje, dokler ni poslušalka iz Sloven- skih Konjic uganila: da, natočili smo jo v steklenico. V takšno, v kakršnih so njega dni obisko- valci zdravilišča to vodo nosili domov in jo po požirkih pih. Direktor Zdravilišča Laško Roman Matek je nato predsta- vil, kaj vse so v slabih dveh letih pri njih postorili in verjemite. imajo kaj pokazati! Potem smo se dogovorili še, da boste v prihodnje vsi kopalci notranje- ga in zunanjega bazena v Laš- kem lahko ob kopanju poslu- šali Radio Celje. V petek, ob 13.30, pa bomo za kopalce ba- zena zavrteli glasbo po njiho- vem izboru! Ti bodo izpolnje- vali lističe, ki jih bodo prejeli ob nakupu vstopnice za bazen, zdraviliški delavci pa nam bo- do vsak teden sporočili, katera pesem je med kopalci Zdravi- lišča Laško najbolj zaželena. Poleg tega bomo vsak petek, dvajset minut čez trinajsto, pri- pravili še pogovor s predstavni- ki vodstva zdravilišča. V teh kratkih javljanjih boste izvedeli vse, kar morate vedeti o Zdra- vilišču Laško oziroma o tem, kaj se pri njih dogaja. NGL ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 27.6.: Ljudmila GORENAK iz Zreč - dečka, Vlasta VIDMAR iz Zreč - deklico, Darja JELENKO iz Šoštanja - deklico, Ana JE- LEN iz Tabora - dečka, Irena GRUDNIK z Ljubnega - dekli- co, Stanislava ULAGA iz Rim- skih Toplic - deklico in Lidija KRAUIČ iz Nove Cerkve - de- klico; _ 28. 6.: Marija UUBEJ iz Šentjurja - dekhco, Mateja LEŠ- NIČAR OJSTREŽ iz Celja - de- klico, Aljaša JELEN iz Celja - dekUco in Marjana HUDINA iz Bistrice ob Sotli - dečka; ^ 29. 6.: Sonja ŠPORIN iz Šmartnega ob Dreti - deklico, Mojca POLAJŽER iz Šmarja - dečka, Danica IVAČIČ iz Buč - dečka, Brigita PLANKO iz Laš- kega - dečka, Tea KEBER iz Dramelj - dečka, Majda REČ- NIK iz Loč - dečka in Polona ESIH iz Vitanja - deklico; 30. 6.: Eva JERIČ iz Velenja - dekhco, Martina LIPIČNIK s Polzele - deklico, Marjana GR- EGE iz Petrovč - dečka, Anica ISKRAČ iz Pletovarij - dečka, Irena ANDOLŠEK iz Sevnice - dečka, Marija DRAČ iz Šentjur- ja - dečka, Darja OPERČKAL iz Vojnika - dečka in Saša VENIŠ- NIK iz Mozirja - dečka; 1. Z: Vesna ILIČ iz Celja - dečka, Alenka RUMBAK iz Rimskih Toplic - deklico in Li- dija OČKO iz Zreč - dečka; 2. Z: Irena MOČNIK iz Celja - dečka, Andreja GORUČAN iz Šmarja - deklico, Andreja ZUPAN iz Rogaške Slatine - dečka, Slavica KAJTNA iz Celja - deklico in Marija VIZJAK iz Šmarja - dečka. POROKE Celje Poročili so se trije pari in sicer Marko KOVAČ in Marjeta POTOČNIK, oba iz Celja, David LAMPRET in Karmen PRES- KAR, oba iz Celja ter Miran OJSTERŠEK in Liljana VRTAČ- NIK, oba iz Laškega. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Branko KRI- ŽAN iz Hromca in Brigita POD- KRIŽNIK iz Loga, Rafael HRU- STEL iz Levca in Alenka ANDER- LUH iz Šentvida pri Grobelnem ter Vincenc ŽAVSKI iz Gorice pri Slivnici in Milena PODGORŠEK iz Šentvida pri Grobelnem. Velenje Poročili so se: Marko BLO- KAR in Jolanda KURET, oba iz Sežane, Amir ČATIČ iz BiH in Nedisa DRUIČ iz Velenja, Bog- dan KUHAR iz Ložnice in Sonja VIDNER iz Velenja, Matevž URLEB iz Paske vasi in Bernar- da KRBAVAC iz Rečice ob Paki, Bekim PUAVA in Zidena HR- USTIČ, oba iz Velenja, ter Emil ŠPEGEL in Damjana TISNI- KAR, oba iz Velenja. Zlato poroko sta sklenila Maksimiljan Miroslav in Anto- nija SITAR iz Velenja. Žalec Poročiljse je en par. SMRTI Celje Umrli so: Adolf PIKL, 68 let iz Otemne, Marija VIDMAJER, 83 let iz Žalca, Ljudmila GORŠEK, 90 let iz Lipe pri Frankolovem, Martin MELANŠEK, 62 let iz Podkraja pri Velenju, Ana BO- ŽIČ, 73 let iz Sevnice, Anton CERINŠEK, 73 let iz Sp. Pristave, Edvard GABERŠEK, 62 let iz Poljč, Franc RESMAN, 61 let iz Velenja, Marjan REBERNIK, 67 let iz Velikega Širja, Fortunant JUTERŠEK, 70 let iz Zg. Rečice, Julijana OLUP, 83 let iz Tepanja, Bogdana SMEH, 25 let iz Vrbne- ga. Avgust ULAGA, 47 let iz Štor, Terezija BAJT, 85 let iz Gorice pri Šmartnem, Jože NAREKS, 78 let iz Celja, Anton TURNŠEK, 79 let iz Celja in Ivanka GUBENŠEK, 54 let iz Celja. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa TURK, 89 let iz Klak, Alojzij MARENČIČ, 89 let iz Dekmance, Augustin BORŠIČ, 71 let iz Dobovca pri Rogatcu in Zdravko BORŠIČ, 48 let iz Sodne vasi. Velenje Umrli so: Stanislava LED- NIK, 63 let iz Celja, Cecilija JAKOP, 78 let iz Šoštanja, Uršu- la OŠTIR, 75 let iz Velenja, An- ton BLAGOTINŠEK, 77 let iz Velenja, Ivana ŠMIT, 82 let iz Črnega Vrha, Hanifa DŽAM- BIČ, 63 let iz Šoštanja, Jože VAJDL, 85 let iz Velenja, Pavla OBU, 75 let iz Kavč, Ivana Fran- čiška Marija OŠTIR iz Velenja, Jožefa ZELIČ, 48 let iz Celja, Ivan PEČNIK, 69 let iz Prevalj, Karla POTOČNIK, 53 let iz Ple- šivca, Alojzij POTOČNIK, 65 let iz ZR Nemčije, Robert KOVAČ, 31 let iz Lokovice, Boris ROSI- NA, 54 let iz Celja, Anton JA- VORNIK, 58 let iz Silove, Jožef KOLETNIK, 53 let iz Velenja in Anton KRIŽAN, 83 let iz Topol. Žalec Umrli so: Dragomir BORO- JEVIČ, 42 let z Vranskega, Ro- man KRAGEU, 40 let iz Kaple, Nikolaj PODLINŠEK, 72 let iz Trnovelj, Ivana STRAHOVNIK, 87 let iz Paske vasi, Marija REMS, 62 let iz Ločice pri Vranskem, Terezija JANC, 62 let iz Latkove vasi, Janez ČE- TINA, 72 let s Polzele, Ivan ŽOHAR, 75 let iz Latkove vasi, Frančiška NARBERGER, 78 let iz Žalca in Olga FRECE, 71 let iz Liboj. IZBOR IZ SPOREDA Sreda, 16.7. ob 10.10: Radio Celje se sicriva. Poiščite nas! Prejšnji teden sta se vam tehnik Mitja Tatarevič in novinarka Nataša Gerkeš skrila v Atomske toplice, iskali pa ste Atomčka. In kam bosta šla tokrat? Poiščite ju! Sreda, 16.7. ob 18.00: lii Icviii Tokrat pričenjamo cikel kvizov, ki jih bosta pripravljali naši novi sodelavki Mateja in Urša. Obe sta študentki, polni domisel- nih in svežih idej, s kvizom pa vam želita popestriti popoldne, vas zabavati, znanje pa bosta nagradili. In kakšna so pravila? Prisluh- nite ! Vse bosta povedah v živo! VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CEUE: Delovni čas veterinar- jev je od 7 do 14.30.. Ambulan- ta za male živali dela vsak dan (razen ob nedeljah in prazni- kih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17 ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere orga- nizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7 do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7 ure zjutraj pa je za obe občini na veterinar- ski postaji Laško, telefon 731- 485. V primeru odsotnosti veteri- narja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pi- vovarne, telefon 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7 do 12. ure, od 15. do 7 ure zjutraj naslednjega dne pa je organizira- no dežurstvo. Telefon na veteri- narski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel .0609 616-786. V red- nem delovnem času lahko po- kličete na telefon 714-144 in 0609 616-786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17 ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7 do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa je od 7 do 9. ure. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CEUU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7 do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7 ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega de- žurstva, pokličite na telefonsko številko mobitela 0609 618-772. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3CXX) Celje, telefon (063) 442-500, 442-201, 442-223, fax: 441-032.. Novi" tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, tel.: 442-500, int. 28. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-603-31198. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Frajijo Bogadi, pomočnika: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. RADIO CEUE Direktor: Franček Pungerčič. Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Pomočnik urednice: Mitja Umnik Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Midč, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia: 441-310,441-510. AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Direktor Agencije: Rado Pantelič Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Cfirmen Hriberšek, Vesna Matjašič; tajnica: Suzana Rober. Telefon: 063/442-500, 442-201, 442-223- iax: 441-032, 443-511 t. SNOPIČ INFORMACIJE 23 24 VROČA TEMA Jezerska kraljica brez papirjev Po ugotovitvah policijskih inšpektorjev je plovba turistične ladjice na Šmartinskem jezeru nevarna - Dodelitev koncesije brez potrebnih dokumentov z letošnjo pomladjo se je ob in na Šmartinskem jezeru nekaj pre- maknilo, ko so se pojavili prvi zametki turističnih aktivnosti z namenom, da bi to območje na obrobju Celja zaživelo ob vseh na- ravnih danostih, ki pa jih ni malo. Ena tovrstnih pridobitev je bila ladjica, imenovana Jezerska kra- ljica, ki so jo prepeljali s Slivniške- ga jezera in na kateri se od maja dalje prevažajo izletniške skupi- ne, med najbolj navdušenimi la- dijskimi potniki pa so gotovo otro- ci. Zdaj pa se je zadeva s tem plovnim objektom zasukala dru- gače. Po ugotovitvah celjskih poli- cijskih inšpektorjev je plovba z Jezersko kraljico nevarna. HMMMnHMnMK Vse se je začelo z delovanjem šmartinske lokalne skupine za zašči- to lastnikov zemljišč in prebivalcev ob Šmartinskem jezeru. Ti so, med drugim, opozorili na možnost, da je plovba Jezerske kraljice po jezeru nevarna, s to tezo pa so se na začet- ku junija obrnili na Inšpektorat poli- cije na UNZ Celje. Skupino zastopa domačin Simon Agič, na pisnem opozorilu pa je še 58 podpisnikov Agičevih somišljenikov. Ti navajajo. da po Šmartinskem jezeru plujeta dve ladji, s katerima se opravljajo turistični prevozi ter da se bojijo, da bo prišlo do nesreče. Ocenjujejo, da obstaja, zaradi neustreznosti grad- nje in opremljenosti plovil, preveli- kih obremenjenosti in neusposoblje- nosti posadke, možnost, da pride do katastrofe. In zadeva s preverjanjem teh navedb in domnev domačinov je nemudoma stekla. Glede enega plovnega objekta so policijski inšpektorji ugotovili, da še ni dokončan in da je še v mirujočem stanju, za Jezersko kraljico pa so ugotovili, da gre za plovni objekt starejše izdelave, ki je precej dotra- jan. Na prvi palubi so na več mestih polomljene deske ladijskega poda, luknje pa so prekrite s kosi itisona. Konstrukcija je iz zvarjenih cevi, ki so prekrite s pločevino. Ladjico po- ganja elektromotor z akumulator- skim napajanjem preko dveh vodnih koles. Na plovilu bi se smelo preva- žati do 65 oseb, varnostno pa je ladjica opremljena le z rešilnim pa- som z vrvjo, so ugotovili inšpektorji UNZ Celje, s tem pa tudi to, da je Jezerska kraljica nevarna za plovbo oziroma potnike. O razsežnostih ne- sreče, ki bi se lahko zgodila zaradi dotrajanosti objekta, je mogoče le ugibati, v ta ugibanja pa je mogoče zajeti tudi pravo katastrofo. Lastnik obeh plovnih objektov je samostojni podjetnik Ivan Stepišnik iz Celja, ki za »kapitanska« opravila ni strokovno usposobljen. Opravil je na- mreč le izpit za upravljanje s čolnom, skladno z ustreznim pravilnikom pa bi moral imeti izpit oziroma poobla- stilo za mornarja-motorista. Jezerska kraljica nima dovoljenja za plovbo in tudi ni vpisana v register kot tudi ni zavarovana za primer povzročitve škode tretjim osebam. Na oddelku za okolje in prostor ter promet Mestne občine Celje so inšpektorji dobili na vpogled edino obstoječo dokumenta- cijo, Poročilo o pregledu, ki ga je izdal Hrvatski registar brodova v Zagrebu, po tem dokumentu pa je bila ladji dovoljena le poskusna plovba do 2L junija. V poročilu je navedeno, ■ kaj vse mora lastnik ladje storiti (popra- viti, urediti) za varno plovbo, pa ni storil nič od navedenega. Zanimivo je, da je komunalna direk- cija Občine Celje Robertu Stepišniku, ob vseh policijsko naknadno ugotovlje- nih pomanjkljivostih, 11. aprila letos dodelila koncesijo za opravljanje javne- ga ladijskega prevoza na Šmartinskem jezeru.- Napaka je bila torej narejena na samem začetku. Zdaj so na potezi inš- pektorji Uprave za pomorstvo R Slove- nije. Upajmo le, da bodo vse napake in pomanjkljivosti v zvezi z Jezersko kra- ljico kmalu odpravljene, pri tem pa je pričakovati tudi sodelovanje in pomoč celjske občine, saj je razvoj turizma ob Šmartinskem jezeru gotovo tudi v nje- nem interesu. Ko bodo ugotovljene napake odpravljene, bo najbrž tudi 59 krajanov, ki so sprožili to problemati- ko, zadovoljnih. ■■■■■■■■H MARJELA AGREŽ hHHHHK Foto: SHERPA Bilo bi škoda, če bi Jezerska kraljica izginila z jezera, ki dobiva vse bolj prijazno turistično podobo. Prebivalce Pečovnika je minilo potrpljenje župan mestne občine Celje Jože Zimšek je po nekaj mesečnih proš- njah včeraj le sklical sestanek o lokalni cesti med Pečovnikom in Rifengozdom, ki že vrsto let greni življenje prebivalcem ob meji med celjsko in laško občino. Na pogovor so bili povabljeni žu- pan občine Laško ter predstavniki krajevne skupnosti Pod gradom, krajevnega odbora za ureditev ceste Pečovnik-Rifengozd, celjskega Ni- voja, javnega podjetja Vodovod-Ka- nalizacije ter mestne Komunalne direkcije. Ali so bili pogovori uspe- šni ali ne, bomo lahko zapisali šele v naslednji številki časopisa, dejs- tvo pa je, da so v odboru za ureditev ceste napovedali, da od svojih zah- tev ne nameravajo odstopiti. Od celjske občine namreč zahtevajo, naj še letos asfaltira najmanj polovi- co ceste ali pa naj pri vsaki hiši, ki stoji ob cesti, položi najmanj sto metrov asfalta. »Nočemo se več vo- ziti po razriti cesti in požirati prah,« utemeljuje zahteve predsednik od- bora Ivan Belej. »Če nas tudi tokrat ne bodo upoštevali, bomo v soboto, 12. julija, od 12. do 24. ure cesto zaprli.« Napoved cestne zapore prav v so- boto ni naključje, saj se bodo tega. dne po vseh cestah, ki vodijo proti Laškemu, zaradi Piva in cvetja goto- vo spet valile kolone vozil. JI, Lahkotno sprenevedanje Gostilna Pri Micki v Marija Gradcu še vedno obratuje - V reševanje spora se je vpletla tudi policija - »Čuvaji« ' pravnega reda molčijo Avgust Umek, pooblašče- nec Ane Šuster, ki ji je bilo leta 1995 vrnjeno po vojni za- plenjeno premoženje staršev v Marija Gradcu, v preteklih dneh še ni uspel urediti odno- sov z Marijo Čater. Le-ta se namreč nikakor noče izseliti iz enega od vrnjenih objek- tov, v katerem opravlja go- stinsko dejavnost brez na- jemne pogodbe. »Zanimivo je,« pravi Avgust Umek, »da se službe občine Laško, ki je do denacionalizaci- je gospodarila s premoženjem družine Šuster, na zadnje do- godke sploh niso odzvale, mol- čali pa so tudi v upravni enoti Laško in v inšpekcijskih služ- bah, kar pomeni, da vsi skupaj še naprej tiho podpirajo neza- konito počele Marije Čater.« Umek je v soboto, ko se je iztekel petdnevni rok, ki ga je dal Čatrovi za izselitev, spet odšel v Marija Gradec in ugoto- vil, da gostilničarka očitno ne namerava izprazniti prostorov. Gostilna »Pri Micki« je bila od- prta (na vhodnih vratih sicer piše, da ob sobotah ne obratu- je), Čatrova pa je ponovno opo- zorilo, naj se vendarle izseli, spet preslišala. Umek je nato odvil varovalke, ki se nahajajo v prostorih nad gostilno, do kate- rih pa ima dostop le on, in s tem prekinil električni tok v celi zgradbi. Seveda je o tem pred- hodno obvestil tudi Čatrovo. Še istega dne zvečer se je Umek ponovno vrnil v Marija Gradec in ugotovil, da v gostilni gori luč, kar je pomenilo, da je nek-. do ponovno privil varovalke. Zato je takoj obvestil laške poli- ciste, da sumi na nezakonit vdor v varovane prostore. V nedeljo popoldne je z enim od policistov zopet odšel v Marija Gradec in ob ogledu zgradbe sta ugotovila, da je bil res izve- den nezakonit poseg v prostor, o čemer je naslednjega dne na policijski postaji Laško podal tudi uradno prijavo. Ob nedelj- skem obisku je Marija Čater zopet zatrjevala, da ima najem- no pogodbo, ki pa je, pravi Umek, doslej ni še nihče videl, tudi sodniki okrajnega sodišča v Celju ne, prav tako pa je zopet napovedala, da bo kmalu iz- praznila prostore. Vrtoglavi dolgovi »Obljube p izselitvi poslušam že dve leti,« je ogorčen Avgust Umek, »zato jim prav nič ne verjamem. Sicer pa, zakaj bi Čatrova sploh izpraznila pro- store, ko pa jih ima popolnoma zastonj. Denar gotovo raje vla- ga v graščino na drugi strani ceste, ki jo je z izposojenim denarjem kupila leta 1994. Sli- šal sem, da se upniki že oglaša- jo, zato se tudi sam sprašujem, čigava je sploh graščina. Čatro- va mi za prostore, v katerih je gostilna Pri Micki, dolguje bli- zu 50 tisoč mark. Toliko na- mreč znese dveletna najemni- na pri ceni 17 mark mesečno za kvadratni meter. Če k temu pri- štejem še odškodnino, ki bi jo morala plačati na osnovi zako- na o obligacijah, in odškodni- no, ker zaradi nje nisem mogel prodati objekta, potem je vsota, ki jo dolguje meni oziroma Ani Šuster še nekajkrat višja.« Ozadje zgodbe o gostilni »Pri Micki« je torej še bolj za- pleteno, kot se kaže na prvi pogled, saj nezakonito bivanje v prostorih in neplačevanje na- jemnine očitno skrivata po- vsem drugačne interese. Av- gust Umek, ki je zaradi tega iz dneva v dan boj ogorčen, se je trdno namenil vse skupaj čim- prej končati. »Dovolj mi je, da sem dve leti igral socialno službo,« pravi. V ponedeljek je zato podal uradno zahtevo za odklop elektrike v zgradbi, kjer je gostilna, povrhu vsega pa je na obrtni zbornici tudi izvedel, da obstajajo zakoniti razlogi za odvzem obrtnega dovoljenja Mariji Čater. ■MHMMi JANJA INTIHAR Smrdeče polje razburilo prebivalce Na Ronkovi ulici v Celju, nasproti Plave lagune, kra- jane že nekaj tednov moti smrad, ki prihaja s sosednje njive. Ta je v lasti Vrtnars- tva Celje. Tamkajšnji prebi- valci so se že nekajkrat pri- tožili v vrtnarstvu, saj jih je bilo najbolj strah strupenih snovi, ki bi lahko škodile njihovemu zdravju in tudi sosednjim vrtovom. Po besedah prizadetih pre- bivalcev je najhuje to, da ob največjem smradu ne morejo niti iz hiše, in so tako prisilje- ni preživeti večino dni zaprti. Starejši ljudje se bojijo zdravstvenih posledic, starši pa so najbolj v skrbeh za svoje otroke, ki jim smrad onemo- goča, da bi se lahko igrali. »Smrad je tako moteč, da včasih tudi ponoči ne more- mo spati,« je povedal Josip Gorečan, ki je, tako kot drugi sosedi, najbolj zaskrbljen za- radi tega, ker naj bi njiva bila že nekaj let neobdelana. V Vrtnarstvu Celje je Vinko Toplak, vodja proizvodnje zelenjave in strojnega parka. pojasnil celoten problem. Vrt- narstvo je želelo njivo ponov- no pripraviti za sajenje se- menskega graha, v semenarni pa so jim dali krmilni grah. Na njivi je namesto graha zrasel trajni plevel in da bi ga odstra- niU, so ga poškropili s herbici- dom, ki ne smrdi, vendar pa so zraven dodali še smrdljivi deherban, da so lahko z njim uničili škodljive preslice. »Poudariti moram, da deher- ban ni škodljiv, saj z njim škropijo tudi pšenico in koru- zo, pa tudi škropiva smo dali manj, kot je predpisano,« je poudaril Toplak. Prihodnji teden nameravajo zemljo zmulčiti in posejati podor, ki prej ni skalil, in tako pripraviti zemljo za sajenje sladkorne pese v naslednfem letu. Za tamkajšnje prebivalce ostaja problem še vedno pe- reč, saj jim smrad onemogoča normalno gibanje izven do- mačih zidov. Po besedah pri- stojnih na Vrtnarstvu Celje jih ni treba biti strah strupenih plinov. LUCIJA MEDVED %. SNOPIČ VROČA TEMA 25 Vojna za dobiček Spor med Cetisom in Kmečko družbo ali spopad notranjih in zunanjih lastnikov v Sloveniji naj bi bilo kar gekaj primerov skrivanja dobička pred zunanjimi lastniki in prelivanja v žepe notranjih lastnikov, posebej vodilnih delavcev. Noben primer pa po oceni Kmečke družbe, pooblaščene družbe 2a upravljanje investicijskih jldadov, nima takšnih raz- sežnosti kot jih ima primer dveh celjskih podjetij. Cetisa in Cetis Grafa. Celjani obtož- be Kmečke družbe odločno zanikajo. Poslabšanje poslovanja Trije skladi Kmečke družbe so na dražbi Sklada za razvoj in v javni prodaji kupih skup- no 34.818 delnic Cetisa, kar predstavlja 15,78 odstotkov osnovnega kapitala podjetja. V Kmečki družbi trdijo, da so že pri bežnem pregledu rezul- tatov poslovanja ugotovili, da so Cetisovi rezultati v letu 1993 strmo padali, na podob- ni nizki ravni so ostali tudi leto kasneje in se rahlo izbolj- šali šele v letu 1995. Poleg tega pa so v Kmečki družbi ugotovili, da nenadno veliko poslabšanje Cetisovih poslov- nih rezultatov sovpada z usta- novitvijo in začetkom delova- nja hčerinskega podjetja Cetis Graf, ki je imel včasih status invalidskega podjetja, po oce- ni družbe pa predstavlja čisti pnmer by pass_podjetja. . Preoblikovanja Cetis je ustanovil Cetis Graf kot družbo z omejeno odgo- vornostjo v družbeni lastnini z vložkom 8.000 din leta 1991. Leto kasneje se je Cetis Graf preoblikoval v družbo z ome- jeno odgovornostjo v mešani lastnini in sicer tako, da se je revalorizirana osnovna glavni- ca v višini 15.568,30 tolarja povečala z dokapitalizacijo v višini 992.000 tolarjev, ki so jo s svojimi vlogami zagotovili delavci Cetisa in Cetis Grafa. Tako je imel Cetis Graf kot podjetje v mešani lastnini 1,54 odstotka družbenega kapitala, preostali kapital je bil v zaseb- ni lasti. Leta 1994 se je Cetis Graf preoblikoval v delniško družbo, dotedanji osnovni ka- pital družbe pa se je s 1.007568,30 tolarja povečal na 160 milijonov tolarjev in to iz. ključno iz sredstev, ki so bila ustvarjena z dotedanjim poslo- vanjem podjetja. Cetis Graf ima 573 delničarjev, od teh je en delničar, Cetis, pravna ose- ba, vsi ostali so fizične osebe, delavci Cetisa in Cetis Grafa. Cetis ima 2.476 delnic, vsaka fizična oseba pa povprečno 279,23 delnice. Za vsako delni- co nominalne vrednosti 1.000 tolarjev so delničarji po trdi- tvah Kmečke družbe dejansko plačali 6,30 tolarja na dan 15. 5. 1992, knjigovodska vred- nost delnic pa je na dan 31. 12. 1995 znašala 6.857,92 tolarja. To pomeni, da je vsak delničar oziroma fizična oseba v Cetis Grafu svoj vložek povečal kar za 1.088,6 krat. Prepletanje interesov Kmečka družba med drugim v svojem poročilu državnoz- borski komisiji za spremljanje in nadzor lastninskega preobli- kovanja družbene lastnine na- vaja nekaj konkretnih izraču- nov o vlaganju in vrednosti de- ležev vodilnih. Nekdanji glavni direktor Cetisa in sedanji pred- sednik nadzornega sveta Cetisa Drago Vračun naj bi skupaj s soprogo vložil v nakup 5.840 delnic približno 700 mark, se- daj je knjigovodska vrednost njegovih delnic približno 445 tisoč mark. Sedanji direktor Ce- tisa in član nadzornega sveta Drago Polak naj bi v nakup 4.642 delnic Cetis Grafa vložil 600 mark, njegove delnice so vredne približno 352 tisoč mark. Sedanji finančni direktor Cetisa in član nadzornega sveta Cetis Grafa Srečko Gorenjak pa naj bi v nakup delnic vložil približno 400 mark, njihova se- danja vrednost znaša 257 tisoč mark. Na osnovi tega v Kmečki družbi trdijo, da med Cetisom in Cetis Grafom obstaja tesna povezanost in medsebojna pre- pletenost osebnih ter kolektiv- nih finančno materialnih in lastniško upravljalskih intere- sov. V Kmečki družbi nikakor ne morejo razumeti dobrih rezul- tatov, ki jih beleži Cetis Graf. Po njihovem mnenju je vsakemu ekonomsko finančnemu poz- navalcu tudi brez globljih ana- liz jasno, da Cetis Graf kot no- voustanovljeno majhno podjet- je z zaposlenimi, med katerimi prevladujejo invalidi, brez last- nih poslovnih prostorov in opreme, brez pomembnejšega lastnega kapitala in z zastare- lim proizvodnim programom, ki ga je Cetis odpisal kot neza- nimivega, ni mogel na regula- ren način v vsega treh letih in pol ustvariti 7,5 milijona mark čistega dobička in 12,2 milijona kapitala. Nerazumljivo jim je tudi doseganje produktivnosti dela, ki je za več kot 60 odstot- kov večja od produktivnosti najboljših grafičnih podjetij v razvitih tržnih gospodarstvih. Po drugi strani pa je po oceni Kmečke družbe vsakemu poz- navalcu že na prvi pogled ja- sno, da Cetis kot renomirano grafično podjetje z dolgoletno tradicijo, sodobnim proizvod- nim programom, monopolnem položaju na slovenskem tržiš- ču, preko 500 zaposlenimi, do- brimi poslovnimi prostori in opremo v istem obdobju ustva- ri le 1,2 milijona mark dobička. Kapital Cetisa in varnost investitorjev nista ogrožena In kako komentirajo očitke Kmečke družbe v celjskem Ce- tisu? Po oceni glavnega direk- torja Draga Polaka je po kon- čanem lastninskem preobliko- vanju podjetja v delniško druž- bo povsem normalno, da se pojavljajo nasprotujoči si inte- resi notranjih in zunanjih del- ničarjev. Družba Cetis Graf je postala družbenik Cetisa d.o.o. še preden je ta pričel proces lastninskega preoblikovanja. Predhodno so bila pridobljena vsa potrebna soglasja in kasne- je opravljene revizije v obeh podjetjih, ki zaradi medseboj- nih povezav niso ugotovile oš- kodovanja družbene lastnine. Svoje mnenje je povedal tudi družbeni pravobranilec sa- moupravljanja, ki prav tako ni podal nobene ovadbe v zvezi z oškodovanjem družbenega premoženja. Na tej osnovi je podjetje Cetis pridobilo soglasji Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privati- zacijo, prav tako tudi Cetis Graf dovoljenje za vpis v sodni regi- ster. V Cetisu zatrjujejo, da je njihovo podjetje uspešno, sta- bilno in perspektivno, vsi delni- čarji, ki so jim zaupali ter vpisa- li delnice s certifikati ali vložili denarna sredstva v dokapitah- zacijo pa bodo imeli nadpov- prečno korist. Nenazadnje tudi zato, ker je Cetis stalno vlagal v posodobitev strojne opreme, konkretno so v petih letih inve- stirali 22 milijonov mark. Spor med Kmečko družbo in Cetisom se trenutno obrav- nava na sodišču. Po informaci- jah Radovana Tesliča iz Kmeč- ke družbe so bili doslej že razveljavljeni sklepi lanske skupščine delničarjev Cetisa, skupščina je nična, na takšno odločitev pa so se v celjskem podjetju pritožili. Spor se zdaj rešuje na drugostopenjskem sodišču. V Kmečki družbi in v Cetisu pa so zainteresirani, da se spor reši čimprej. Vodilni zanikajo tudi očitke, da bi Cetis Graf izčrpaval Ce- tis, saj je ravno Cetis Graf vlo- žil znatna sredstva v dokapita- lizacijo. Poleg tega se je vred- nost premoženja Cetisa od leta 1993 do 1995 povečala za 34 odstotkov, vrednost kapitala pa za 51 odstotkov. Podjetji delujeta na tržišču z dopolnju- jočim programom in si ne kon- kurirata. Cetis Grafu, trdi vodstvo, so bili ob ustanovitvi odstopljeni najmanj donosni in neperspektivni programi. »Kakršenkoli bo že razplet, ka- pital družbe Cetis in varnost investitorjev ne bosta ogrože- na, ogrožena pa sta lahko, če se bomo s tem preveč ukvarja- h,« je prepričan Drago Polak. IRENA JELEN BAŠA Pavšali postopoma v pozabo Tleiju s 1. avgustom obračun porabe toplote po blokih - O tem, ali kmalu tudi po posameznih stanovanjih, bodo odločali lastniki Celje je eno redkih mest v Sloveniji, kjer ogrevanje še vedno obračunavajo pavšalno. Pa tako ne bo več dolgo - s 1. avgustom bodo namreč tudi v javnem podjetju Energetika Celje začeli obra- čunavati porabo toplote po dejanski porabi v posameznih blokih, s tem pa bo storjen tudi prvi korak na poti, Zastavljeni v začetku devetdesetih let, ko so v mestu ob Savinji začeli s prizadevanji za prehod na obračun dejanske porabe toplote v vsakem sta- novanju. K)d iia nov obračun lx) za stanoval- v strnjeni blokovni gradnji zagotovo '^žak", čeprav se ga bodo ljudje v prvih ■Mesecih najbrž razveselili. Po besedah 'lirektorja Energetike Celje Janeza Peter- •^ana bodo položnice za avgust občutno •^ižje, saj bodo na njih obračunani le fiksni stroški. Drugače pa bo na vrhuncu 'kurilne sezone, čeprav natančne številke ^Pet zavisijo od tega, kako mrzla zima •^as čaka. Za prehod na nov obračun porabe to- Wote so se v Celju odločili zaradi v zadnjih letih spremenjene zakonodaje, Pavšalno plačevanje pa je tudi v nesklad- ja 2 Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo. V mestu ob Savinji so bili prvi koraki storjeni v začetku devetdesetih let, v letu 1993 so uredili merilna mesta, leto kasneje pa sprejeli tudi ustrezen odlok, s katerim so za pričetek spremenjenega obračuna dolo- čili 1. januar 1995. Vendar pa zaradi tega, ker ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ni dalo soglasja k cenam, na nov obračun niso prešli. S soglasjem celjskih svetnikov bodo tako z obračunom po dejanski porabi toplote začeli z letošnjim 1. avgustom, cena, ki jo bodo plačevali stanovalci, pa bo sestavljena iz fiksnih in variabilnih stroškov. Fiksni stroški, ki jih bodo obča- ni plačevali vse leto, znašajo 44 odstot- kov, spremenljivi stroški pa so odvisni od mesečne porabe, vendar v povprečju predstavljajo 56 odstotkov cene. V Ener- getiki Celje ocenjujejo, da bodo stanoval- ci s položnicami zadovoljni v začetku spremenjenega obračunavanja, na vr- huncu kurilne sezone pa bo seveda dru- gače. Glede na toplotno izolacijo posamez- nih stanovanjskih blokov je v Celju naj- bolj kritično na Zgornji Hudinji, kjer bodo občani sredi zime tudi plačevali najvišje cene. Prav zaradi tega so se v Celju, v sodelovanju s podjetjem Tec- hem, odločili tudi za izvedbo vzorčnega projekta za namestitev individualnih me- rilnikov toplote v posamezna stanovanja v stanovanjskih blokih v Ulici Frankolov- skih žrtev 5 in 12. Ker bi morali projekt v manjši meri sofinancirati tudi lastniki stanovanj, bo na končno odločitev, ali projekt izvesti (in s tem tudi natančno ugotoviti, koliko lahko stanovalci privar- čujejo) vplivalo njihovo mnenje. i^MJMM^^iM^ 1. STAMEJČIČ V individualnih stanovanjskih hišah in stanovanjih, ki so priključena na plinsko omrežje, so ljudje na plačeva- nje dejanske porabe toplote že navaje- ni. Vedo, da je mesečna poraba v kuril- ni sezoni visoka, da pa so zato v mese- cih izven kurilne sezone stroški mini- malni. Možnost tovrstnega plačevanja bodo imeli tudi v stanovanjih, priklju- čenih na daljinsko oskrbo s toploto, a le v primerih, kb se bodo lastniki sta- novanj v posameznih blokih odločili za namestitev individualnih merilni- kov v stanovanja. Šele takrat se bo s privijanjem ventilov na radiatorjih da- lo tudi resnično varčevati - s prehodom na obračun po posameznih blokih pa bo poraba toplote v bloku še vedno preračunana na sorazmerno neto sta- novanjsko površino posameznega sta- novanja. Varčevati ali odpreti okno? Stanovalcev v blokih sedanji obračun ogrevanja ne spodbuja k varčevanju - V prihodnje drugače? v Celju so že pred leti raz- mišljali o vgradnji delilni- kov stroškov ogrevanja v sta- novanja, ki bi pomenili pla- čevanje po dejanski porabi. Sedanji pavšalni obračun stroškov za centralno ogre- vanje glede na kvadraturo stanovanja je sicer enosta- ven za izvajanje, uporabni- ka pa z ničemer ne spodbuja k varčevanju energije. Pod- jetje Techem iz Avstrije, ki ima v Ljubljani registrirano centralno zastopništvo, v Celju pa svojega zastopnika Jerneja Dobrotinška, je že pred leti predstavilo svojo merilno tehniko, s katero bi stanovalci ogrevanje plače- vali po dejanski porabi. Medtem je podjetje Techem svojo merilno tehniko vgradi- lo v nekaterih objektih v dru- gih slovenskih mestih kot so Murska Sobota, Škofja Loka in Sladki Vrh, v Ljubljani pa so v letih 1993-95 pod vods- tvom dipl. ing. Matjaža Malo- vrha iz Gradbenega inštituta ZRMK opravili vzorčni pro- jekt vgradnje razdelilnikov stroškov za ogrevanje v stano- vanjskih blokih Vogelna 8-10, zgrajenih leta 1983. Primerja- va s podobnima objektoma Vogelna 4 in 6 je pokazala, da so stanovalci v objektu Vogel- na 10 porabili 31 odstotkov in v Vogelni 8 26 odstotkov manj plina oziroma so se jim za tohko zmanjšali stroški. Celjski zastopnik Techema Jernej Dobrotinšek je prepri- čan, da bi na ta način lahko prihranili tudi Celjani. »Potem se ne bi dogajalo, da so sredi zime okna v nekaterih blokih odprta, radiatorji pa prav ta- ko, saj stanovalci niso motivi- rani za privijanje ventilov, ali pa so ti celo pokvarjeni.« Podjetje Techem vgradi na vsakem radiatorju v stanova- nju razdelilnik stroškov ogre- vanja (vsaj 80 odstotkov last- nikov v bloku se mora odločiti za prehod na merjenje porabe v stanovanjih), delilniki pa so dveh vrst: elektronski (5.800 SIT) ali na principu izhlapeva- nja (1.300 SIT). Elektronski 'delilniki so primernejši za spremljanje porabe in za sta- novalce nazornejši, medtem ko so cenovno ugodnejši izh- lapilniki, so ugotovili v ljub- ljanskem poskusnem projek- tu. Stanovalci se lahko odloči- jo, katerega bodo izbrali, pod- jetje Techem pa jim merilnike nastavi glede na lego stanova- nja, radiatorje in opravi obra- čun ob koncu kurilne sezone. »Prihranek je lahko 15 do 20- odstoten, čeprav gre za starej- še objekte,« meni Dobrotin- šek. Vsaj tako kažejo njihove dosedanje izkušnje. ■■■■■■■■■■■■Mi TC 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE %. SNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGUSI - INFORMACIJE 2 SNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 29 30 INFORMACIJE %. SNOPIČ 31 Direktor Famisa spet na tapeti Nova kazenska prijava direktorja podjetja Famis dj).o;VfransKega1)remeni goljufije in ponarq^ policisti-kriminalisti PP Celje so z ,|,iranjem informacij ugotovili vrsto jgpravilnosti pri poslovanju podjetja ijiTiis z Vranskega oziroma vlogo di- ^ktorja pri tem. Pridobljena proti- pfavna premoženjska korist iz naslova »oljufije in ponarejanja listin znaša jobrih 5 milijonov tolarjev. Direktor M.F. je 18. aprila lani v podjet- ju Pomex iz Murske Sobote podpisal l(Upoprodajno pogodbo, žiro račun nje- govega podjetja pa je bil neposredno po podpisu pogodbe blokiran, zato računov nakupljene Pomexove proizvode ni poravnal. Ker zaradi blokiranega žiro računa obveznosti do Pomexa ni mogel poravnati, jim je koncem leta vrnil del blaga v vrednosti 2 milijona 309 tisoč tolarjev, marca letos pa jim je vrnil še dve (zaseženi) vrtni kosilnici v skupni vred- nosti 355 tisoč tolarjev. Obstajajo tudi razlogi za sum, da je M.F. storil kaznivo dejanje ponarejanja listin, ko je 9. septembra lani ponaredil potrdilo o registraciji traktorja, ki ga je 3. junija 1996 podjetju Pomex iz Murske Sobote izdala Carinarnica Murska Sobo- ta. Potrdilo je ponaredil tako, da je izbri- sal besedilo »ta obrazec služi le za vzorec in se ne sme koristiti za registracijo traktorja«. Tako predrugačeno listino naj bi M.F. poslal v obliki nečitljive fotokopi- je kupcu Petru R. ki je s takšno listino hotel traktor registrirati pri pristojni upravni enoti, tam pa se je zataknilo. Osumljeni M.F. naj bi 13. decembra lani poskušal ponovno zavesti odgovor- ne osebe v podjetju Pomex. Izročil jim je namreč lažen oziroma ponarejen akcept- ni nalog podjetja Efekta d.o.o. Šmarje. Potem je bilo ugotovljeno, da podjetje s takšnim imenom in sploh ne obstaja. Ponarejen akceptni nalog mu je izročil njegov prijatelj Z.Š., ki je ta dokument tudi sam ponaredil. aHMMMMnMMHII MARJELA AGREŽ MINI KRIMICI Odpeljal pijačo v noči na 1. julij je neznani storilec kradel v skladišču Ro- mana D. na Grevenbrojski ulici v Celju. Naložil si je in odpeljal 20 palet pločevink piva in 20 zabojev vina v skupni vredno- sti 150 tisoč tolarjev. Vlom v Lehišu v noči na 1. julij je nekdo vlomil v trgovino Žana oziroma podjetje Sel v Letušu. Izbral si je večjo količino najrazličnejših izdelkov v skupni vrednosti približno 100 tisoč tolarjev. Cigarete, pijačo v noči na 1. julij je bilo vlom- ljeno v prodajalno žalske Žarie, PE Aldo na Razgledni ulici v Celju. Storilec je odnesel večjo količino različnih vrst cigaret in žganih pijač. Lastnik je oškodo- van za okoli 280 tisoč tolarjev. Napadli Marjana v torek, 1. julija zvečer, se je Velenjčan Marjan Š. mudil v lokalu Upokojenec na Kidričevi cesti v Velenju. Tam pa so bili tudi štirje neznanci, ki so Mar- jana napadli in mu ukradli de- narnico z 10 tisoč tolarji gotovi- ne in dokumenti. Skozi priprto okno v sredo, 2. julija popoldne, je neznani storilec segel z roko v notranjost dostavnega vozila podjetja Hop Hop iz Celja, ki je bilo za kratek čas parkirano na Vrunčevi ulici v Celju. Skozi odprtino priprtega okna je tikradel platneno torbico, v ka- teri je bilo 100 tisoč tolarjev gotovine. i Samo cigarete v noči na 2. julij je neznani storilec vlomil v samopostrež- bo prodajalno Kmetijske za- tiruge Celje na Dobrni. Ukradel večjo količino cigaret razUč- •^ih proizvajalcev ter lastnika oškodoval za 531 tisoč tolarjev. Kradel v pisarni v sredo, 2. julija zgodaj zju- 'f3j. je neznani storilec vlomil v pisarno letnega kopališča v Šo- ^^anju. Nabral si je najrazličnej- ših uporabnih predmetov v skupni vrednosti približno 100 'isoč tolarjev Pobral marke . v četrtek, 3. julija ponoči, se neznani storilec zadrževal v P''ostorih stanovanjske hiše '^^rdinanda F. v Lokrovcu. Na- šel, odnesel in preštel je 35 tisoč nemških mark, kar v na- šem denarju pomeni približno 3 milijone 185 tisoč tolarjev. Moped izpod kozolca v času od 27. junija do 2. julija je neznani storilec ukra- del kolo z motorjem, ki je stalo pod kozolcem na kmetiji v Za- dobrovi. Lastnico Zofijo S. je oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Denar, potem pa še avto v noči na 6. julij je neznani storilec prišel v stanovanjsko hišo na Skomarju in iz spalni- ce ukradel okoli 80 tisoč tolar- jev gotovine. Ko je hišo zapuš- čal, pa je stopil še v strojno lopo, tam pa je ukradel še osebni avtomobil znamke Fiat 126 P. Z dejanjem je Jožico Š. oškodoval za približno 240 ti- soč tolarjev. Tat v butiku v ponedeljek, 7. julija po- poldne, je neznani storilec vlo- mil v butik Q ob Ljubljanski cesti v Celju. Ukradel je 25 žen- skih prehodnih plaščev, več ženskih majic in glasbeni stolp znamke Sony. Lastnico Darjo T. je oškodoval za približno 1 milijon tolarjev. Vlamljal podnevi v nedeljo, 6. julija popoldne, je neznanec vlomil v stanova- nje v bloku na Podjavorškovi ulici v Celju. Iz stanovanja je odnesel moško torbico z denar- jem in več kosov zlatega nakita. S tem je Dragana B. oškodoval za približno 735 tisoč tolarjev. Ukradeni avtomobili v torek, 1. julija zgodaj zju- traj, je nekdo ukradel osebno vozilo znamke Renault Clio 1,4 RT, kovinsko sive barve. Avto- mobil je bil parkiran pred sta- novanjskim blokom na Brodar- jevi ulici v Celju, lastnik Franc K. pa je oškodovan za približno 1 milijon 800 tisoč tolarjev. 1. julija ponoči je nekdo odpe- ljal osebno vozilo znamke Su- zuki Svvift 1,3 GX, kovinsko sive barve. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjskim blokom na Goriški cesti v Velenju, lastnik Cvetko V. pa je oškodovan za okoli 1 milijon 600 tisoč tolarjev. Boris S. iz Prebolda je 4. julija popoldne žalskim policistom sporočil, da mu je nekdo ukra- del osebni avtomobil znamke Volksvvagen Golf, ki je bil par- kiran pred gostiščem v Latkovi . vsi. Že po dobrih treh urah so žalski policisti to vozilo izsledili v Čepljah, za volanom pa je sedel Mirko S. iz Žalca, ki je že star znanec poUcije. V času od 4. do 6. julija je nekdo ukradel avtomobil znamke Hyundai Pony, me- talno sive barve, ki ga je imel lastnik spravljenega v leseni odprti garaži na Polulah v Ce- lju. Lastnica Nevenka B. je oškodovana za približno 900 tisoč tolarjev. V času od 4. julija popoldne do 6. julija zvečer je nekdo ukradel osebni avtomobil znamke Renault Clio 1,2 RN, parkiran na Šaranovičevi ulici v Celju. Vozilo je bele barve, lastnik Stanovanjski sklad Ob- čine Celje pa je oškodovan za okoli 900 tisoč tolarjev. Vlomi v vozila v noči na 3. julij je nekdo vlomil v osebni avtomobil znamke VW 1300, parkiran v Uhci V. Prekomorske brigade v Celju. Ukradel je avtoradio in polico z zvočnikoma. Last- nika Jureta V. je oškodoval za približno 70 tisoč tolarjev. V noči na 5. julij je neznani storilec vlomil v osebni avto- mobil Borisa K. iz Slovenskih Konjic, ki je bil parkiran na parkirišču Glazija ob Ljubljan- ski cesti v Celju. Iz vozila je ukradel avtoradio kasetofon in akumulator. Lastnika je oško- doval za približno 80 tisoč to- larjev. V noči na 6. julij je bilo vlom- ljeno v osebni avtomobil znam- ke R-4, ki je bil parkiran na Šaranovičevi ulici v Celju. Nez- nani storilec je iz vozila ukradel avtoradio kasetofon znamke Blaupunkt in lastnika Mirana M. iz Celja oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. 20 let avtopoligona Ločica pri Polzeli Minulo soboto so v čast šoferskemu prazniku in 20. obletnici izgradnje enega od treh avtomobilskih vadbišč člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec priredili slavnostno srečanje na avtopoligonu in tehnični bazi v Ločici pri Polzeli ter se obenem zahvalili vsem marljivim članom in pevcem pevskega društva ZŠAM Žalec, ki letos praznuje 25-letnico obstoja. JOŽE MIKLAVC Sreča v nesreči Do dogodka, ki bi se bil lahko končal tragično, je prišlo v torek, 1. julija dopoldne, v kraju Završe. Josip D. (36) iz Celja je s svojo družino prišel na obisk k prijatelju v Završe pri Grobelnem. Ko se je pripeljal do hiše, sta z ženo pustila avtomobil pred hišo, v njem pa sta ostala njuna sinova, stara deset in dvanajst let, ki sta poslušala glasbo in se igrala. V igri je eden izmed otrok sprostil ročno zavoro in ročico menjalnika prestavil v prosti tek, potem pa je vozilo začelo drseti po klancu in po 350 metrih trčil v drevo. Dvanajstletne- mu Sebastjanu je uspelo skočili iz vozila, mlajši Danijel pa je ostal v njem in se pri trčenju hudo telesno poškodoval. M.A. GORELO JE Kratek stik V zgodnjem sredinem ju- tru je zagorelo v stanovanju Antona P. na Cankarjevi uli- ci v Žalcu. Požar, ki se je hitro razširil po prostoru, je nastal zaradi kratkega stika na televizij- skem sprejemniku. Iz goreče- ga stanovanja je Antona P. rešil sosed Robert R. V poža- ru, ki so ga pogasili gasilci iz Žalca in Petrovč. je nastalo za okoli 1 milijon tolarjev gmot- ne škode. Gorelo gospodarsko poslopje V sredo, 2. julija zvečer, je zagorelo gospodarsko po- slopje Silvestra G. v Malih Dolah. V požaru, ki so ga pogasili gasilci iz Frankolovega, Voj- nika in Nove Cerkve, je gos- podarsko poslopje v celoti zgorelo, skupaj s senom, kmetijsko mehanizacijo in orodjem. Poginilo je tudi 12 kokoši in 8 zajcev. Vzrok po- žara preiskovalci še razisku- jejo, gmotna škoda pa znaša približno 3 milijone tolarjev. Avtomobil v ognju V petek, 4. julija okoli 13. ure, je v Grušovlju prišlo do požara na osebnem avtomo- bilu znamke VW 1302, last Špele J. V požaru, do katerega je prišlo zaradi napake pri dovo- du goriva, je nastalo za okoli 180 tisoč tolarjev škode. Požar so pogasili gasilci iz Nazarij. Podtaknjeni požar V ponedeljek, 7. julija okrog 7. ure, je zagorelo na bistroju Som v Celju. V bistroju, ki je last Dragana M., je požar povzročil za okoU 400 tisoč tolarjev gmotne ško- de, pogasil pa ga je mimoidoči občan Franc G. Preiskovalci so ugotovili, da je bil požar podtaknjen. M.A. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CEUE Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje praznuje v letu 1997 45- letnico obstoja. Praznovanje bo združeno z regijsko pro- slavo ob dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije - 13. julij, ki bo v SOBOTO, 12. JULIJA 97, z naslednjim programom: 10. - 10.30 ure ZBIRANJE UNIFORMIRANIH ČLANOV (parkirni prostor ob železnici - RC Celje) 10.30url ZBORUNIFORMIRANCEV 10.45 uri ZAČETEK PARADE, Ulica XIV. divizije, Prešernova, Trg celjsidh l/Razumevanje teh dveh pojmov se je do danes zelo razširilo, pomeni pa v glav- nem še vedno isto - ljubezen in telesnost z vsemi pred-, med- in posledicami. To pa je gotovo bilo ustvarjalno gibalo M4M, saj se glasba, besedila in izvedba združujejo v ener- gijo, ki nas popelje v svet sen- zualne emotivnosti in povzro- ča pretok hormonov v južne kraje naših teles - za nekatere morda resen kardiološki problem, za druge čistilno ka- seto medpartnerskih odno- sov. Vsekakor sta dekleti ve- nerostni in povzročata vene- rotična občutja in če poslušaš ta popolnoma zvenerotiziran album, lahko postane venero- tik tudi sam,« pravijo v glas- benem založništvu Helidon, kjer sta dekleti izdali album. M4M poleg Mirjam in Maje sestavljata še Slavko Avsenik ml. in Silvester Žnidaršič. Na albumu Veneros je dva- najst novih skladb, ki se med seboj precej razlikujejo, ven- dar ostajajo M4M-ovske. No- vost so predvsem slovenska besedila, ki jih je poleg Slavka Avsenika ml. napisala tudi Mirjam Beranek in na katere sta bolj ali manj vplivala tudi Maja Lešnik in Silvester Žni- daršič. Skladbe so posneli v novem Silvestrovem studiu Slyhou- se. Maja in Mirjam se z novim albumom prvič predstavljata tudi kot solistki v skladbah Del srca in Legenda. Poleg vodilne plesne sklad- be Veneros in skozi EMO '97 znano skladbo Objemi me nežno, lahko na albumu sliši- mo še poduhovljeno skladbo 1001 zvon in njeno nasprotje Hej, mister, ki v precejšnji meri izzivi nagajivi tempera- ment deklet. Pesem Luna je nekakšno nadaljevanje uspe- šnice Senorita Margerita s prejšnjega albuma in naj bi pomagala ljubiteljem narod- no zabavne glasbe premostiti obdobje do novih priredb Av- senikove glasbe, ki bodo izšle na naslednjem Avsenikovem večeru. Na albumu Veneros je tudi špica med mladimi priljublje- ne oddaje Lahkih nog nao- krog in Baby don't be afraid, kot prva skladba te plošče, ki je pod vplivom prejšnjega al- buma nastala pred dvema le- toma. Kljub temu, da je sklad- ba Želim nazaj zadnja na al- bumu, pa nekateri pravijo, da je nedvomno bodoča uspešni- ca. Veneros je nastajal dolga tri leta in med tem se je marsikaj zgodilo. Slavko je postal sreč- ni očka, Mirjam je naredila TV kariero. Maja je postala vodja marketinga pri firmi MICOM, s katero sodeluje tudi Mirjam, obe sta pa poleg vsega ome- njenega še tik pred diplomo. Vse skladbe in aranžmaji na plošči so ponovno delo Slavka Avsenika mL, ki je tudi odi- gral vsak instrument posebej, z izjemo akustične kitare v skladbi Lahkih nog naokrog, ki jo je odigral njegov studij- ska kolega Aleš Čadež, sicer komponist skupin Power Dancers in G.R.O.M. Skladbe je posnel in zmiksal Silvestei Žnidaršič. Tudi tokrat je al- bum Veneros celostno obliko- val Zvone Kukec, dobitnik le- tošnjega Zlatega petelina, fo- tografije pa je ponovno pris- peval Maj in oče, Peter Lešnik, ki je po večih fotossessionih z drugimi vrhunskimi fotografi dokazal, da ima za dekleti naj- boljši občutek. ■MHHMB SIMONA BRGLEZ PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Prihodnji ponedeljel<: bo izšel novi album "Fallen Is Baby- lon" ZIGGVA MARLEVA in njegovih spremljevalcev The Me- lody Makers. Sin pokojnega Boba Marleya je konec osemde- setih zaslovel z uspešnico "Tomorrovv People", tokrat pa stavi na svojo verzijo reggae zimzelenčka "People Get Ready". Na isti dan se bo na trgovinskih policah znašel tudi novi album "I Turn To You" temnopoltega pevskega kvarteta ALL-4-0NE (na sliki), ki je pred slabimi tremi leti rovaril po vseh svetovnih lestvicah z uspešnicama "I Swear" in "So Much In Love" . Legendarna raperja ICE CUBE in B REAL (Cypress Hill) bosta skupaj s košarkaš- kim zvezdnikom Shaquil- leom 0'Neilom posnela skladbo "Men Of Steel". Ome- njena zadeva se bo avgusta seveda znašla tudi na sound- tracku filma "Steel", v kate- rem bo vlogo stripovskega superheroja odigral že ome- njeni Shaquille. BRIAN ENO, znameniti producent in glasbeni čarov- nik, je objavil LP »Music For A White Gube«. Spet gre za eno izmed ambientalno-artistič- nih glasbenih brozg, kakršnih smo pri zvokovnemu veleu- metniku v devetdesetih že va- jeni. S še precej bolj čudno god- bo pa se ukvarja kuhna ame- riška združba THE RESI- DENTS, ki prav te dni praznu- je 25. obletnico delovanja. V ta namen je založba Euro- Ralph objavila četvorni CD z njihovimi še neobjavljenimi posnetki. SNOOP DOGGY DOGG bo skupaj s člani razvpite rap- metal zasedbe RAGE AGA- INST THE MACHINE posnel novo verzijo skladbe »Snoop Bounce« z aktualnega albu- ma »The Doggfather«, ki bo sredi tega meseca izšla tudi na single formatu. Ta mesec je končno le izšel najnovejši studijski izdelek JOHNA LVDONA alias Johnn- ya Rottena (Sex Pistols, Public Image Ltd.). Večino materiala za album »Psycho's Path« je Lydon ob pomoči tehno ma- gov, Chemical Brothers, Mob- ya in Leftfielda, posnel že leta 1994, zaradi uspešne lanske reinkarnacije legendarnih punkerjev Sex Pistols, pa je Johnov »pshihopat« ugledal luč sveta s triletno zamudo. Tik pred za- četkom evrop- skega dela svetovne tur- neje PopMart bodo irski me- gazvezdniki U2 objavili še tretjo malo ploščo z LP-ja »Pop«. Na sin- gle formatu se po uspešnicah »Discoteque« in »Starring At The Sun« to- krat znašla pe- sem »Last Night On Ear- th«, za katero so Bono, The Edge, Adam Clayton in Larry Mullen v Kansasu že posneli videospot. STANE ŠPEGEL VILI RESNIK je od založbe MenArt, ki je objavila njegov prvi samostojni album "Zdaj živim", presedlal k kranjski založbi Panika. Resnik je z ekipo Panike podpisal kar trideset strani dolgo pogodbo za enega izmed finančno največjih glasbenih projektov pri nas. Pri nastajanju Resnikove nove plošče bo poleg producenta Saše Fajona sodelovalo še nekaj najuspešnejših avtorjev podalpskega popa. Med njimi bo Matjaž Vlašič, Vilijev nekdanji kolega v skupini Pop design, ki je zanj napisal balado "Ko vrbe jokajo", ki jo bomo lahko prvič slišah 19. julija na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca. Vroča hladna in Botri Skupina Botri je izdala nov album z naslovno sklad- bo Vroča hladna. Skupino smo lahko videli že na pode- litvi Viktorjev in v oddaji Zoom Televizije Slovenija. Botri so Vojo Djurdan (vo- kal, ritem kitara), Janez Na- red (bobni, spremljevalni vo- kal), Janez Pristavec (klavia- ture, spremljevalni vokal), Janko Smisl (kitara, sprem- ljevalni vokal, vodja skupine) in Ervin Smisl {has kitara, spremljevalni vokal). Preden so se odločili za se- danje ime in zasedbo, so od leta 1992 poskušah z raznimi drugimi imeni, raznovrstnimi stili in na koncu ugotovili, da je ime Botri kar pravšnje za njihov »image«, izraz in stil glasbe, ki je mešanica ročka, popa in funka. Na albumu je devet skladb, kot na primer naslovna Vroče hladna, Ugasn' me, Mal' pre- kratka. Ob temi se mi zrola... Prva skladba, ki so jo fantje posneli za svoj prvenec, je skladba Sonce po dežju, ki je pri poslušalcih naletela na do- ber odziv. Botri so album posneli v stu- diih Luka ki Činč od aprila 1996 do maja 1997, producirali in snemali so Tomaž Borsan, Bo- rut Činč, Sašo Fajon, Tomaž Maras, koproducenta sta bila Janko Smisl in Matija Oražem, izvršni producent pa Boris Bele. SIMONA BRGLEZ 20VROCIHRC VRTILJAK POLK IN VALČKOV ČASOVNI STROJ ZA MLADE UČENJAKE Kapusov belin Aprila in maja nas pri sprehodu po travnikih zaba- vajo beli metuljčki, ki letajo s cveta na cvet. Čez krila imajo do šest cen- timetrov, črno telo in dolge tipalnice na glavi. Na spred- njem robu belih kril imajo črn trikotnik, na zadnjih krilih pa črno piko. Samice so malce večje od samcev. Na prednjih krilih imajo še dve črni piki in na zadnjem robu črno progo. To je metulj z imenom kapu- sov belin, kljub svoji prisrčno- sti ni zaželen v velikem števi- lu! Kapusov belin je sovražnik zelja, saj je njegov škodljivec. Metuljčki ne delajo škode, saj se hranijo z nektarjem. Ško- do delajo njihove gosenice. Ena metuljčica odloži od 300 do 600 jajčec na liste zelja, v skupine od dvajset do štiride- set. Po dveh tednih se iz jajčec izležejo gosenice. Te se najprej držijo skupaj, potem pa se raz- lezejo po zelju in začnejo obje- dati liste. Mlajše gosenice izje- dajo v liste luknje, starejše lah- ko pojedo cel list do glavnih listnih žil! Tri do štiri tedne se hranijo z listjem, potem si poiš- čejo prostor, kjer se zabubijo. Da najdejo ustrezen prostor, lahko prelezejo tudi več sto metrov. Včasih se zabubijo kar na zelju, včasih na drevesih, plotovih ali zidovih v bližini. V obliki bube ostanejo do julija Kaj bi nareflil(a) za očka, ce bi bil bolan? Prinesel bi mu vse, kar bi hotel. Klemen Ko bi se ulegel, bi ga pocar- tala in pokrila. Mateja Razveselil bi ga z darilom. Matic Prinesla bi mu copate in mu zapela pesem. Barbara Šla bi k njemu v posteljo in mu zapela pesmico. Urška Vzel bi ga v naročje. Damir Prinesla bi mu zdravila in skuhala čaj. Klavdijaj Naredila bi vse, kar si želi, ker ga imam najbolj rada na svetu. Anja Spekla bi mu palačinke. Suzana Skuhal bi mu čaj z medom. Sandi Skuhal bi mu čaj in ga peljal k zdravniku. Aleš Prinesel bi mu časopis in copate. Zvonko Razmišljali so učenci 1. razreda OŠ Kristan Vrh Presnelo spraševanje Verjetno ga ni med nami, ki ne bi poznal strahu pred spra- ševanjem. Res, da imamo mož- nost, da se lahko javimo, da si lahko popravimo slabo oceno, toda tistega, ki naj bi se javil, ponavadi ni. Skoraj pri vsaki šolski uri se učiteljica s pogle- dom nekaj časa sprehaja po razredu, nekaj časa po redoval- nici in nato vpraša: »Ali se kdo javi?« Pogledi se upro v klopi, stiskamo pesti in v strahu čaka- mo ime, ki ga bo spregovorila. Sam ne vem, zakaj je po- trebno toliko časa gledati v redovalnico in si ogledovati ocene! Saj niso tako zanimive! Seveda, s tem napetost v raz- redu raste. Samo ugibam lah- ko, kakšne misli se podijo po glavah sošolcem, sam pri sebi pa tiho prosim: »Samo danes še ne, samo danes!« Če si v maloštevilnem razre- du in če še kdo manjka, je možnost, da boš vprašan, veli- ka. In ko naposled učiteljica le pokliče ime, si lahko oddahneš ali pa te beseda zadene kot strela z jasnega in skoraj verjeti ne moreš, da je izbrala ravno tebe. Razmišljaš že, ali si prišel na vrsto po kakšni posebni for- muli, po kakšnem posebnem ključu, aU pa je to celo posledi- ca kakšne zamere. K sreči se včasih izkaže, da niti ni tako zelo hudo, kot se je zddo na začetku in ugotoviš, da celo nekaj znaš. Če vprašate mene, vam povem, da bi bilo spraševanje najbolje izpustiti iz šolskega programa. Torej, učite- ljice proč s spraševanjem in mi si bomo oddahnili kot še nikoli! ALEŠ LEVSTIK, 8.b OŠ Kozje Siudlenec Kapljica za kapljico v sludencu se pretaka, dokler gospodar v kozarec jo ne nataka. Studenec nam žejo teši še zlasti poleti, ko nekakšen rezervat nam čuva zlato vodico. Studenec, studenec, kaj bi brez tebe, po njem tiho se pretakajo naše skrite želje. URŠKA HOHNJEC, 5.a OŠ Ljubečna ali avgusta. Ovijejo se z nitjo in so na videz čisto pri miru, ven- dar pa se v notranjosti dogajajo velike spremembe. Ko ovoj bu- be poči, se izvije iz nje metulj- ček z belimi krili. Temu pravi- mo preobrazba. Gosenica za- menja svoj obraz za obraz bele metuljčice ali metuljčka. Metulj čice preletijo tudi več sto kilometrov, ko iščejo ustre- zen nasad zelja za svoje potom- ce. Zopet odložijo jajčeca, iz njih se razvijejo gosenice, ki jedo liste zelja. Gosenice se zabubijo in v obliki belkasto rumene bu- be s črnimi pikami počakajo naslednjo pomlad. Takrat iz njih zopet poletijo metuljčki. Če se boš julija ali avgusta napotil v kakšen nasad zelja, vzemi s seboj povečevalno ste- klo, da boš videl črne pike in ščetine, ki jih ima gosenica ka- pusovega belina po telesu. Je rumenkasto do zelenkasto siva s svetlo sivo glavo. Na hrbtu in bokih ima rumene vzdolžne proge, dolga je največ štiri cen- timetre. Če najprej ne boš na- šel nobene, sledi majhnim in velikim luknjam v listih! BARBARA ČEH Moj brat Moj brat je svet zase. Res je, da ga poznam dobfo, toda včasih se mi zdi, da živi v svojem svetu. Vedno sanjari, kakšen avto bo imel, kakšen poslovnež bo. Jaz pa v njem ne vidim prihodnosti. Res, da bo morda imel lepo življenje. Toda včasih kaže ravno nasprotno. Nikoli si ne pospravi sobe in vedno išče izgovore. Njegova omara za oblačila je tako polna, da sa- mo čakam, kdaj bo razpadla. Misli, da je maneken. Zjutraj ga moramo vsi buditi, da ne bi zaspal. Pred ogledalom je tri ure. Ima sto parfumov. Ko sto- pi skozi vrata, skoraj vsi omedhmo. Danes, ko bo delal izpit za avto, je bilo še huje. Živčen je bil kot strela. Hodil je sem in tja, gor in dol. Svojo pričesko si je urejal eno uro. Toliko parfuma je dal nase, da se bo komisija zagotovo onesvestila. Če bo izpit naredil, bo to nje- gov najsrečnejši dan v življe- nju. Z avtom se bo lahko vozil na univerzo v Ljubljani. Ali pa bo kar tam stanoval, če bo seveda našel primerno stano- vanje. Meni pa bi se ob tem dogod- ku odprla vrata v nov svet, svet svobode. Seveda pa bom na to morala počakati še tri do štiri ure. Trdno upam, da bo uspel in ga bo naredil, saj me bo lahko peljal, kamor si bom želela. Leon bi bil potem moj mali taksist. Kar dobro se sliši. Upam, da mu bo uspelo, saj je to njegova največja želja, po- leg tega; da bi mu šlo še dobro na univerzi in da bi naredil maturo, kar mu iz vsega srca želim. Seveda pa si želim, da bi bila še naprej tako dobra brat in sestra, kot sva zdaj, če ne štejem pretepov! TANJA TERGLAV. 6. c OŠ Polzela V Kekčevi deželi v ponedeljek zjutraj smo se odpeljali na nagradni izlet. Družbo nam je delal 4. razred osnovne šole Nova Cerkev. Med potjo smo se ustavili na največjem slovenskem med- narodnem letališču, to je na Brniku. Tam smo pomalicali in si ogledali staro potniško letalo in pristajalne piste. Za- tem smo se zopet peljali in v prispeli na Bled in v Kranjsko Goro. V Kekčevo deželo so nas čez nekaj časa peljala 4 terenska vozila. V deželi smo videli pa- sti, ki jih je skopal Bedanec. Videli smo tudi njegove stopj, nje. Lepo sta nas prejela Kekej in Pehta. V njuni koči smo kislo mleko in jedli kruh. M^" lo nas je prestrašil Bedanec Po tem razburljivem obiska smo se zopet vsi stlačili v te. renska vozila in se odpeljali proti našemu avtobusu. Na av tobusu smo odgovarjali na na- gradna vprašanja. Odgovoril^ sem na vprašanje in dobila nagrado - nahrbtnik z znakom Banke Celje. Na poti domov smo se usta- vili v domžalskem McDo- nald'su. Tam mi je bilo najbol všeč, da so nam razkazali celo njihovo gostišče: skrinje, kje imajo jedi zamrznjene, suho skladišče, kuhinjo... Jedli smo Veseli menu. Iz Domžal nas je pot vodila nazaj v Tabor. Ta izlet je bil zame zelo zanimivo doživetje. ANA LESK0VŠEK,3. razred POŠ Tabor REVIJA ZA LJUBITELJE UGANK, KRIŽANK IN ZANIMIVOSTI NAREDIMO SI IGRAČO KOTIČEK M Lutke iz papirnatih krožnikov Material: - beli papirnati krožniki - elastika - barvni papir - flumastri - škarje - lepilo. Poletje je tu in z njim počitnice, vsi bomo imeli malo več časa za prijetnejše stvari. Mogoče boste na kakšen počitniški dan razmišljali, kaj bi naredili za in s svojimi otroki. Poskusite z lutkami iz papirnatih krožnikov. Zabavali se ne boste le ob izdelovanju, temveč tudi ob igri z njimi. Na krožnik narišete obraz, zgubate daljši barvni papir, izrežete čevlje in obe nogi prilepite na zadnjo stran krožnika. Na vrhu naredite luknjo in skozi njo napeljete vrvico ali volno in lutka je pripravljena za igro. Lahko pa jo izdelamo tudi na druga- čen način. Na krožnik narišemo ali nalepimo cvet. Lahko nastane lev ali katerakoli druga žival. Naredimo dve zarezi, skozi kateri napeljemo elastiko, skozi katero da- mo roko in že lahko igra- mo. Elastiko na sprednji strani zavozlamo. MILENA JURAK, METKA MANFREDA MM I. SNOPIČ 39 POTOVANJE V TIBET (5) _ Molilnica te prevzame Za miloščino niso dovolj le juani Zvečer sem se odpravil do (lajpomembnejšega svetišča budiste Jokhang (Culo- kang), starega preko 1300 let. Okoli njega je speljana fomarska pot, ki je obenem tudi tržnica, kjer dobiš prak- tično vse. Pred vhodom se verniki poklanjajo od jutra do večera. Zanimivi posnetki so nastali na strehi svetišča. Stolp, imenovan Gjamčen (simbol tibetanskega budiz- ma), je spoliran, da se sveti kot čisto zlato. Podobnih bu- dističnih znakov na strehah samostanov - svetišč je v izo- bilju. , , Ko se je stemnilo, sem zavil vmolilnico. Polna je bila turi- stov, domačinov in menihov, ki vodijo obred. Slišalo se je polglasno ponavljanje mantre. Vzdušje je bilo enkratno, mi- stično, trobila in gong pa so še vso stvar popestrila. Višek je bila poklonitev Sakyamuntiju. Želja vsakega Tibetanca je, da se temu božanstvu pokloni vsaj enkrat v življenju. Kip je narejen iz 571 kg čistega zlata in obložen z dragimi kamni. Vrsta pred njim je bila zelo doJga. Ujel sem pogled enega izmed menihov, ki mi je bil nekako naklonjen. Z njegovo pomočjo sem bil kmalu pred tem božanstvom. Ko je opazil, da bi rad fotografiral, mi je v pravem trenutku dal znak in nato pomežiknil menihu, da mi je okoli vratu zavezal kato (svilen trak). Moja velika želja se je izpolnila. Zahvalil bi se rad vsem sponzorjem in donatorjem: T - Graf, Optika Rožič, Optika Gleščič, NT&RC, Elektro Celje, Mravljica Celje, Gastro Celje, Galerija Okvir, Urarstvo Deč- man, Foto Fonda, Gostinstvo Štorman, Kodak Expres, Foto Enka, Anapurna iz Ljubljane, Foto Lab iz Ljubljane, Zlatars- tvo Tanjšek in Binetu Javerni- ku oziroma vsem, ki so kakor- koli pripomogli, da sem lahko odpotoval. Kljub moji verski neoprede- ljenosti me je tokrat povsem prevzelo. Običajno srečo iš- čem v gorah, med prijatelji ali pri fotografiranju. Nikoli pa ne med verskimi obredi. Tokrat sem si bil tako blizu s temi nepoznanimi ljudmi kot še ni- koli. Za to bližino ni bilo po- trebno besed, le topel pogled in že se je prikradel nasmešek na tujčevih ustih. Z mojim do- brotnikom sem se poslovil z besedami »tashi delek« (poz- dravljeni). To pa sta bili tudi edini besedi, ki sva jih sprego- vorila, za kaj več ni bilo potre- be. Še v postelji sem dolgo razmišljal o teh ljudeh. Za zadnji dan smo načrtova- li obisk dveh največjih samo- stanov. Najprej smo se zape- ljali v Drepung, ki je zahodno od Lhase, oddaljen osem kilo- metrov. Ko je bil zgrajen (1416. leta), je bd največji na svetu, saj je gostil okoh 10.000 menihov. Sedaj jih je v njem nekaj več kot petsto. Pozornost mi je vzbudil fan- tič pred samostanom, ki je prosil za miloščino. Nič hude- ga sluteč sem napravil posne- tek. Kaj hujšega, postal je nad- ležen kot kakšen komar. Ne- kaj juanov mu je bilo premalo, želel je nekaj dolarjev. Rešil me je avtobus, ki nas je odpe- ljal v naslednji samostan Sera, ki leži 5 km severno od Lhase. Samostan je bil zgrajen 1. 1419, v njem je bil hram uče- nosti različnih ved (nekaj uni- verz). Očarala me je molilnica, v kateri je prevladovala rdeča svetloba. Prostora je v njej za 2000 vernikov. Zanimiva je tu- di igra menihov, med seboj se oštevajo, kar podkrepijo še z rokami. Po kosilu sem še enkrat foto- grafiral Potalo. V trgovini pod palačo sem kupil nekaj filmov. Cene niso bistveno višje kot v ,Kathmanduju. Zvečer smo se zbrali na po- slovilni večerji v tibetanski re- stavraciji. Za glavno jed sem si izbral momo in tibetanski čaj, za desert pa rižev puding. Ker sem puding na veliko hvalil, si ga je naročila ena izmed Ame- ričank. Riž, skuhan na vodi in malce posladkan, pač ni bil za gospo iz Manhattena. Oči je zavijala od besa, še posebej, ko sem ji dejal, da imam enega dovolj na teden. Naslednji dan je bil odhod. Vstali smo zelo zgodaj. Z mi- nibusom smo se še ponoči od- peljali v 90 km oddaljeno leta- lišče Gonggar. Obljubljeni zaj- trk je šel po gobe. Na letališču smo se morali najprej javiti v uradu letalske družbe, s katero smo leteli, na- to pa oddati prtljago. Fotoapa- rat s filmi sem obdržal pri sebi, kajti kitajskim aparatom za pregled prtljage nisem zaupal. Letalo je poletelo z majhno zamudo. Polet v jutranji svetlo- bi je bil enkraten. Jasno vreme je omogočalo razgled na »stre- ho sveta«. Srce in fotografska žilica sta se mi umirila šele, ko smo pristali na kathamandujskem letališču. Za mano je bil naj- lepši polet z letalom v življe- nju in lep obisk »mojega Tibe- ta«. Za konec še ta misel. Daleč je dan, ko bodo Tibet irvTibetanci zopet svobodni, kakor niso svobodni Indijanci Peruja in Bolivije. To pa so dežele, ki so mi zelo blizu in v katere bi se še rad vrnil. Menih v samostanu Sera. 40 ZAAVTPMOBILISTE Punli za izvajanje mobilne garancije Ljubljansko podjetje AC Triglav, uradni in pooblaš- čeni zastopnik korporacije Fiat in s tem tovarn Fiat, Lancia in Alfa Romeo, je svojim pooblaščenim tr- govcem pred nedavnim predal 21 avtomobilov fiat punto 55. Te avtomobile bodo ome- njeni trgovci uporabili za iz- vajanje mobilne garancije. Kot smo pred nedavnim že zapisali, zastopnik za fiate, lancie in alfa romeo uvaja tako imenovano mobilno ga- rancijo za vsa omenjena vo- zila, ki so bila kupljena pri njegovih pooblaščenih tr- govcih. Praktično pa mobilne ga- rancije ni mogoče izpeljati brez tako imenovanih nado- mestnih ter drugih vozil, zato tudi predaja omenjenih pun- tov. Naj še enkrat ponovimo osnovna načela omenjene mobilne garancije za vozila fiat, lancia in alfa romeo: če se vozilo, ki je v garancijskem roku pokvari in ga ni mogoče takoj popraviti, lahko ponu- dijo nadomestno vozilo. V določenih okohščinah uradni zastopnik korporacije Fiat (torej AC Triglav) dovoli tudi uporabo drugih prevoznih sredstev ali pa prenočitev v hotelu določene kategorije. Vsekakor je treba ob tem priznati, da uvajanje mobilne .garancije v Sloveniji vendarle ne teče tako, kot bi pravza- prav moralo. Puch G kabriolet Avstrijska tovarna Steyr Daimler Puch na sloven- skem trgu ni neznana. Tovarna po drugi strani že dolga leta sodeluje z Merce- des Beznzom, za katerega izdeluje terensko vozilo mercedes G, ki ga pri nas in še v nekaterih drugih drža- vah poznamo pod oznako puch G. Sedaj pa uradni predstavnik te avstrijske tovarne pri nas, ljubljanski AC Intercar, ponuja novo izvedenko pucha G v kabrioletski izvedbi. Ta je se- veda opremljen s platneno streho, ki se odpre ali zapre ob pomoči elektrohidravličnega sistema v ne tako dolgih 30 sekundah. Platnena streha je triplastna (kot pri kabriolet- skih izvedenkah osebnih avto- mobilov Mercedes Benza), po tistem, ko je spravljena v pose- ben prostor, pa lahko voznik po želji napne še žičnato mre- žo, ki prepreči neprijetno vr- tinčenje zraka za voznikom in sovoznikom. Puch G kabriolet je na voljo le v varianti s tremi vrati in s kratko medosno razdaljo, do- dajajo pa mu za sedaj tri Merce- desove motorje: prvi je šestvalj- ni dizelski motor z gibno pro- stornino 2996-kubičnih centi- metrov ter-močjo 130 kW/177 km pri gibni prostornini 3199 kubičnih centimetrov; sledi šes- tvaljni bencinski agregat z moč- jo 155 kW/210 km pri gibni prostornini 3199 kubičnih centi- metrov; naj zmogljivejši pa je motor, ki pri gibni prostornini 3605 kubičnih centimetrov v šestih valjih ponuja 190 kW/258 km. Nov pa je 2,9-Htrski turbo- dizelski motor, ki ga Mercedes Benz vgrajuje tudi v gospodar- sko vozilo sprinter. Ta razvije največ 90 kW/122 km, oprem- ljen pa je s turbinskim polnilni- kom in neposrednim vbrizga- vanjem goriva, vendar pri Puc- hu pravijo, da ga bodo ponujali le pri nekaterih izvedenkah. In cene? Puch kabriolet G 300 TD stane 8,89, puch G kabrio G 320 8,83 in puch G 36 kabrio AMG 11,33 milijona to- larjev, pri čemer pa je treba povedati, da so to tovarniške cene in jim je treba dodati še nekako 40 odstotkov carine oziroma davka. Ni poceni, zato pri AC Intercar računajo, da bodo letos v Sloveniji prodali vsega 10 kabrioletov puch G. Puch G kabriolet. Ford Hungaria in višji davici v zadnjih letih so številne avtomobilske tovarne v neka- terih državah srednje in vzhodne Evrope odprle kar nekaj svojih tovarn. S tem so izkoristile stroškovne ugod- nosti, kajti cena dela in vsega drugega je v primerjavi z za- hodno Evropo bistveno nižja. Toda ta »ljubezen« ni vedno popolna, kar dokazuje tudi ameriški oziroma evropski Ford. Tovarna je namreč madžar- ske oblasti pred nedavnim opo- zorila, da utegnejo biti prihodnji načrti ogroženi zaradi tega, ker lokalne madžarske oblasti na- povedujejo bistveno povečanje davkov. V tovarno Ford Hunga- ria naj bi do sredine prihodnje- ga leta namreč vložili dodatnih 146 milijonov dolarjev, vendar se Američani bojijo, da bodo morali v lokalno blagajno plača- ti zelo veliko denarja. Lani je imela tovarna prometa za 100 milijonov dolarjev, pri čemer pa so plačali 400 tisoč dolarjev dav- ka. Letošnji promet naj bi bil vreden kakšnih 170 milijonov dolarjev, davka pa naj bi bilo kar za dva milijona dolarjev. Sicer pa v tej Fordovi tovarni izdelu- jejo sestavne dele za Fordova vozila, ki jih nato pošiljajo tako rekoč po vsem svetu. Volksvragen in golf IV Nemški Volksvvagen še naprej ostaja največja evropska avtomobilska tovarna osebnih avtomobilov. Njeni tržni deleži, zlasti v Evropi, se v zadnjih letih niso spreminjali, tako da je korporacija VW že dolgo na prvem mestu, golf pa dolga leta najbolje prodajano evropsko vozilo. V letošnjih petih mesecih je VW tako prodal 1,8 milijona vozil, kar je bilo za 9,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Toda VW tega rezultata ni us- tvaril z dobro prodajo doma oziroma v Evropi, pač pa z uspešnim prodorom na azijske in južnoameriške trge. Na do- mačem trgu je letos VW prodal 238 tisoč avtomobilov, kar je bilo za dobrih deset odstotkov manj kot lani v tem času, poleg tega pa je bila za 0,5 odstotka manjša tudi prodaja v zahodni Evropi. Prav ob teh rezultatih je jasno, da VW veliko pričaku- je od novega golfa oziroma golfa IV, ki naj bi ga tovarna predstavila letos jeseni. Sicer pa drži, da je VW lani izdelal malenkost več kot 700 tisoč golfov, kar je bilo za 165 tisoč manj kot leto prej, pa še vedno dovolj za prvo mesto na evrop- ski lestvici najuspešnejših osebnih avtomobilov. Avtoslaiom Žalec 97 V sklopu prireditev Žalska noč so TA Bemi, Avtomehanika Avtouri in Vulkanizerstvo Križnik pripravili drugi avtosla- iom, ki se ga je udeležilo 62 udeležencev, ki so tekmovali v petih razredih. Tekmovanje je potekalo v soboto ves dan, ogledalo pa si ga je več kot šesto gledalcev. Vrstni red: 1. razred do 1000 ccm -1. Jani Deželak (Tabor) 1.014, 2. Miran Grajžl (Celje) 1.057, 3. Bojan Strožič (Velenje) 1.57; 2. razred do 1500 ccm -1. Milan Zorman 0.593, 2. Franjo Markač (oba Ravne na Koroškem) 1.027,3. Jože Mesarec (Celje) 1.074; 3. razred nad 1.500 ccm -1. Brane Žunko (Ravne) 0.591, 2. Andrej Grm (Ljubljana) 0.598,3. Griša Kersnik (Lukovica) 1.037; 4. razred enotni ženski -1. Nevenka Merkač (Ravne na Koroškem) 1.046,2. Andreja Jurak Snedič (Celje) 1.078, 3. Irena Štefanič (Ljubljana) 1.081; 5. razred športni avtomobih -1. Jani Deželak (Tabor) 1.008, 2. Uroš Brglez (Žalec) 1.011, 3. Jože Mesarec (Celje) 1.015 itd. Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Žalec - Avtouri 1 (Uroš Br^ez, Jani Deželak, Bojan Strožič). T. TAVČAR Opel: ofenziva do leta 2001 Opel se loteva izjemno ob- sežnega in tudi ambiciozne- ga načrta, ki malo spominja na tisto, kar je pred leti storil Fiat: do leta 2001 naj bi pre- stavil kar 26 novih modelov. Ta avtomobilska oziroma modelska ofenziva naj bi tovar- ni prinesla še nekaj ugodnejši tržni položaj. V prihodnjem letu naj bi tako tovarna predstavila kar šest novih avtomobilov, pri čemer se bo skušala vrniti tudi v tako imenovane tržne niše, opel zafire, novo enoprostorsko vo- zilo pa je prvi avtomobil, ki napoveduje to ofenzivo. Da bi lahko izpeljali ta načrt pa bodo nujna velika vlaganja, zato pri Oplu že napovedujejo, da bodo njihove letošnje investicije v po- večanje zmogljivosti nemških tovarn povečali za skoraj 50 odstotkov, na nekako dve mili- jardi mark. Sicer pa je Opel lani svoj promet povečal za 9,3 odstot- ka (skupaj je bil njegov promet vreden 28,3 milijarde mark). Tako je bil dobiček pred ob- davčitvijo večji za 19 odstotkov (477 milijonov mark), po plači- lu davkov pa je Oplu ostalo 314 milijonov mark, kar je nekaj manj kot leto prej. Sicer je Opel lani izdelal in prodal 876 tisoč osebnih avtomobilov, upošte- vaje britanski Vauxhall in druge tovarne, ki so sestavni del GM Europe, pa 1,84 milijona oseb- nih avtomobilov. Po vsem svetu so izdelali in prodali 2,2 milijona vozil, nare- jenih na osnovi Opla, pa seda- njih napovedih pa naj bi do leta 2001 to številko povečali na 2,9 milijona. Na nemškem trgu pa tovarni letos ne gre tako dobro kot lani, kajti prodaja je bila v petih mesecih manjša za do- brih pet odstotkov. Najbolje prodajana avtomobila sta še vedno vectra in corsa. BORZACEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 25] avtomobilov. Prodanih je bilo 15 vozil. Organizatorji so izdali 4 komplet^ kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1000 obiskovalcev. PETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 CPS ali nov sistem varovanja avtomobilov Mariborsko podjetje Etere in ljubljanski Petrol se na glovenskem trgu pojavljata z novim varnostnim sistemom ^ varovanje avtomobilov. Čeprav obe podjetji trdita, da gre za povsem nov in unikaten sistem, je treba povedati, da takšen sistem zaščite že nekaj časa poznajo v Veliki Britaniji, kjer so kraje avtomobilov zelo velik problem. Novi sistem, označen s kratico CPS (Car Protective System), temelji na brezžični komunikacijski povezavi z avto- mobilom. Gre v bistvu za elektronski sistem, ki v primeru, ko nekdo nepooblaščeno odklene in odpelje vozilo (če je to mogoče), v poseben zbirni center pošlje signal. Ta signal pa med drugim vsebuje tudi podatek o vozilu, hkrati pa pove, kje vozilo tisti trenutek je. Iz posebnega operacijskega centra potem pošljejo ustrezne napotke intervencijskim skupinam, kar med drugim pomeni, da ukradenega vozila ne bo težko izslediti. Prednost sistema CPS je predvsem v tem in ta, da deluje ne glede na način, kako je bil avtomobil ukraden. Ni nujno, da voznik sploh ugotovi, da so mu avtomobil ukradli, pri Eteri pa ob tem pravijo, da so pomote izključene, poleg tega pa naj bi sistem dobro deloval na vsem območju Slovenije. Posebna naprava, ki jo vgradijo v avtomobil, bo stala nekako 190 tisoč tolarjev, mesečna naročnina pa je dodatnih 7 tisoč tolarjev tolarjev. Ni poceni, toda tisti, ki imajo zelo dragocene avtomobi- le, si bodo takšen varnostni sistem vsekakor z veseljem omisliU. Mercedes Benz je optimističen Nemški Mercedes Benz bo v teh dneh začel v ameriški Tuscaloosi izdelovati razred M. To bo prvi mercedes, nare- jen na ameriških tleh. S tem se, kot smo že pisali, Merce- des Benz pridružuje nemške- mu BMW, ki v Spartanburgu v Južni Karolini izdeluje se- rijo 3 in roadsterja Z3. Ob tem pa pri Mercedes Benzu napovedujejo, da naj bi letos naredili več kot 700 tisoč avtomobilov, kar bi bilo vsaj za 55 tisoč več kot leta 1996. To je predvsem posledica zelo ugod- ne prodaje mercedesov tako na domačem, kot na tujih tr- gih. Hkrati pa gre Mercedesu dobro tudi pri programu gos- podarskih vozil, kjer so imeli v zadnjih letih kar nekaj težav. Tako so bila naročila tovornja- kov v letošnjih štirih mesecih, kar za 45 odstotkov višja kot lani v tem času. Pri osebnih avtomobilih je že jasno, da bo mesto najbolje prodajanega avtomobila prevzel razred E, medtem ko računajo, da bo šel prenovljeni C razred odslej ne- kaj bolje v promet. CLK, novi kupe, ki so ga predstavili pred nedavnim, pa naj bi nemški avtomobilski hiši pomagal do boljših rezultatov le na nekate- rih bolj zahtevnih trgih. Mitsubishi spremenil pajera Japonski Mitsubishi za modelsko leto 1998 priprav- lja manjšo spremembo te- renca pajera. Tako bodo spremenili ma- sko, manjše bodo tudi spre- membe na zadnjem delu vozi- la. Med drugim pa bo pajero po novem na voljo tudi z novim V6 bencinskim motorjem z nevzporednim vbrizgavanjem goriva. Ta motor ponuja pri gibni prostornini 3,5 litra 215 KM; ob novem motorju naj bi tovarna pajeru namenjala še novi petstopenjski avtomatski menjalnik s sistemom tiptonic. Kdaj bo delno obnovljeni paje- ro na voljo slovenskim kup- cem, ta hip še ni znano. Audi predstavlja šestvaijni TDI motor Nemški Audi, sestavni del koncema Volksvvagen, je vsaj na dveh ali celo treh področ- jih pravi pionir. Tako je kot prvi izdelal avto- mobil velikega formata oziro- ma visokega razreda (A8) iz aluminija (tehnologija, ki so jo imenovali Audi Space Frame), znana je njegova zagnanost pri uveljavljanju stalnega štirikole- snega pogona quattro in dizel- skih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem goriva TDI. Po štirivaljnikih te vrste pa sedaj Audi ponuja prvi šestvaijni di- zelski motor s neposrednim vbrizgavanjem goriva, ki ga bo- do najprej ponujali v kombina- ciji z največjim audijem A8. Prvi šestvaijni dizelski agregat te vrste je, kot pravijo pri tovar- ni, rezultat dolgoletnih izku- šenj z dizelskimi motorji in neposrednim vbrizgavanjem goriva, pri čemer agregat odli- kuje kompakten V6 motorni blok, pa štiriventilska tehnika, turbinski polnilnik, hladilnik polnilnega zraka (tako imeno- vani intercooler), nov visokot- lačni sistem za vbrizgavanje goriva z razdelilno črpalko in pa seveda sodobna elektroni- ka. Rezultat? 2,5-litrski turbodi- zelski motor z močjo 110 kW/ 150 km in navorom 310 Nm pri 1500-3000 vrtljajih v minuti. Bis- tveno je seveda še marsikaj dru- gega. Predvsem to, da je ta motor zelo varčen in to tudi pri visokih povprečnih hitrostih, poleg tega pa mu ne manjka ne prožnosti ne iskrivosti. Po to- varniških podatkih pospeši audi A8 2,5 TDI do 100 km/h v 9,9 sekunde, najvišja hitrost pa je 220 km/h. Poraba goriva je po tovarniških podatkih vsega 7,32 litra, v mestni vožnji pa 10,3 litra na prevoženih 100 kilometrov, pri čemer zadostuje 90 litrov goriva, kolikor je velika posoda za gorivo, kar za 1200 kilome- trov dolgo pot. Audi A8 2,5 TDI bo najprej na voljo samo v va- rianti s pogonom na prednji kolesni par in s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, kasneje pa naj bi ponudili tudi stalni štirikolesni pogon quattro in 5- stopenjski tiptronic z avtomati- ko. Kot pravijo pri Porscheju Slovenija, bo avto pri nas na voljo konec leta. Novi TDI motor za audija A8. Beemveji serije 3 na izredni pregled če je bilo lansko leto leto ponovnih pregledov že prodanih avtomobilov, tudi letos ni veliko bolje. Sedaj se s tem problemom ukvarja nemški BMW, tovarna, ki doslej podobnih težav ni imela. Tako naj bi na izredni pregled poklicali kar 1,2 milijona avtomobilov E serije, izdelanih v času od 1982 do 1990. Kot pravijo v tovarni, je možna napaka na pokrovu hladilnika oziroma hladilnega sistema in bi se lahko v najhujšem primeru zgodilo, da bi vroča voda iz hladilnega sistema prišla v notranjost vozila. Seveda bodo pregled opravili brezplačno in seveda ni znano, koliko bo to tovarno stalo. BMW serije 3. Renault prenovil masterja Renaultovo lahko gospo- darsko vozilo master je dobro znano in priznano tudi pri nas. Sedaj je tovarna masterja nekoliko obnovila oziroma posodobila, hkrati pa število izvedenk povečala na skoraj dvanajst. Nosilnost masterja je v razpo- nu od najmanj 1000 do največ 1700 kilogramov, dolžine bodo tri (od 4,89 do 5,89 metra), pri zaprtih izvedenkah pa bodo na- prodaj prav tako tri različice z višino od 2,24 do 2,71 metra. Ob tem bodo ponujali tudi master- ja samo s šasijo, pa povsem zaprto vozilo in različico za pre- . voz potnikov. Prostornina na- kladalnega oziroma prtljažnega prostora bo prav tako različna (od 8 do 13,9 kubičnega metra), motorja bosta dva: 2,5-litrski dizelski atmosferski agregat z močjo 80 KM in 2,8-litrski tur- bodizelski motor z največjo močjo 115 KM. Pri novomeš- kem Revozu, ki je uradni pred- stavnik Renaulta pri nas, pravi- jo, da bo obnovljeni master v Sloveniji naprodaj v prvih mese- cih prihodnjega leta. Renault master. 42 KULTURA BIVANJA Nekoč in danes... Piše: DARJA HUGHES, dipl. designer V dekoraciji in designu ni objektivnih standardov. Kar je zračno in udobno za ene- ga, je utesnjeno, špartansko in brutalno za drugega. Sproščeno okolje rahlega nereda nekomu pomeni do- mačnost, drugemu spet vi- zualno zmedo... Kljub vsem razlikam obsto- jajo nekatere univerzalne skupne komponente, kot na primer smisel za ravnotežje, prostorsko razporeditev in de- koracijo. Zato se prenekateri klasični elementi iz preteklo- sti imenitno podajo v naše moderne interiere in nam s svojo prisotnostjo dajejo ob- čutek tradicije, trdnosd, stal- nosti in varnosti. Kombinacije novega in starega dajejo pro- storu občutno več karakterja in duše. Te nadvse poznane tradicio- nalne vrline, ki so se razvijale skozi stoletja, oblikujejo naš odnos do okolja in hkrati vpli- vajo na naša pričakovanja; če- prav so ti občutki potisnjeni v globoko podzavest, jih je le težko popolnoma ignorirati. Če si še tako prizadevamo ovekovečiti občasne povratke določenih obdobij kot »no- stalgijo do preteklosti«, v re- snici le izpolnjujemo globoko željo, da ostanemo v stiku z arhitekturo in dekorativnimi ideali, ki so prestali težko preizkušnjo časa. Če pogledamo v zgodovino notranje opreme in dekoraci- je, lahko ugotovimo, da segajo začetki dekoracije notranjih prostorov, iz katerih se je raz- vil moderni design, v samo 17. stoletje, v buržujsko Holandi- jo. Čeprav bi se dandanes le stežka vživeli v razkošne so- bane takratnih baročnih do- mov, so bili prav to časi us- tvarjanja in določanja intim- nih zasebnih prostorov in do- mačnosti. To je bil prvenstve- ni model »doma«, kot ga poz- namo danes in se je pozneje razširil po vsej Zahodni Evro- pi in po Ameriki. Občutek prostora, domač- nosti, želja po ustvarjanju va- riacij s svetlobo in senco, tež- nja po preprostem in praktič- nem pohištvu, črno bela tla. sijoča medenina, kositer in porcelan, pa belo platno - vse tO so elementi, ki jih ponazar- jajo holandski slikarji te dobe. Brezkompromisna čistoča in red, s kuhinjo kot enim od bistvenih komponent doma in ob hiši vrt, urejen zasebni ko- tiček. Vsako obdobje v zgodovini je naredilo globok vtis na da- našnji način razmišljanja o notranji opremi. V začetku devetnajstega stoletja so se posamezni prostori (sobe) za- čeli uporabljati samo za dolo- čene funkcije. »Jedilnica« je, na primer, postala ločen pro- stor na koncu osemnajstega stoletja, do devetnajstega so spalnice postale zasebne so- be, sprejemnicepa so bile kar najbolj razkošne in bogate. Najbolj pomembno pa je dejs- tvo, da je »hiša« za ljudi, ki preživljajo delovni čas v tovar- nah, pisarnah in mestih, po- stala zatočišče družine - vir navdihov in osebnih želja v izražanju človekove indivi- dualnosti v prostoru. Tako je Anglež William Morris na koncu devetnajste- ga stoletja ustanovil mnogo principov modernega desig- na. Med drugi je prišel na dan z idejo, da dekoracija, pred- vsem barva, ustvarja ambient - nekaj, kar današnji prodajal- ci barv jemljejo samo po sebi umevno. Kadar v spalnih prostorih iz- biramo nežne in umirjene bar- ve, posnemamo stil, ki ga je uvedla Madame de Pompa- dour. Ko pa si bolje organizira- mo kuhinjo, da bi pridobili delovni prostor, potem je to kajpak odraz moderne dobe. Najpomembnejša pridobitev notranje opreme današnjega časa je prav gotovo zavest, da mora biti dom v prvi vrsti udo- ben, prijeten in funkcionalen. KOZMETIČARKA SVETUJE Prekrivanje madežev Običajna ličila težko prekri- jejo močno obarvan madež na koži. V tujini se je razvila po- sebna šola Učenja, imenovana prikrivanje (camouflage). Na znamenje (rjavo ali rde- če) nanašamo plast za plastjo prekrivajočih ličil, menjavamo odtenke in barve, da naposled dosežemo barvo, ki se ujema z barvo pohi. Vse plasti ličil je treba nato utrditi s posebnim pudrom. Ličila so tako kako- vostna, da prenesejo tudi ko- pel v bazenu ali v»morju. S prikrivanjem običajno za- brišemo rdeča, zelo izrazita znamenja, ki se največkrat po- javijo na polovici obraza. To znamenje nastane zaradi čez- mernega števila žilic pod kožo. Koža je temna, ognjeno rdeča. Tudi materino znamenje lahko kazi obraz, zato si ljudje zelo prizadevajo, da bi ga pre- krili. Lahko se zgodi, da zame- njamo bradavico s katerim od nevarnejših kožnih znamenj, kar je mogoče ugotoviti le s podrobno preiskavo tkiva. Ljudje, ki so nagnjeni k brada- vicam, naj pazijo, da bodo ved- no imeli suhe roke in noge. Lise, ki nastanejo med no- sečnostjo, so hormonskega značaja. Včasih so krive tudi kontracepcijske tablete. Izgi- nejo same, ko ženska rodi oz. preneha jemati kontracepcijo. Nikakor ne poskušajmo obeli- ti madežev z belilnimi krema- mi, saj bo koža še bolj občut- ljiva. Kozmetičarka VESNA SADJE ZA ZDRAVJE Ribez na več načinov Ribez, posebno črni, ceni- mo ne samo zaradi velike ko- ličine vitamina C, ki je v njem, temveč zaradi celotne- ga kompleksa zaščitnih sno- vi, ki jih vsebuje. Ribez" ugod- no deluje na krvni obtok, po- sebno na žile kapilare, na iz- ločanje vode in na srce. Vseh mineralnih snovi je v njem 0,61 odstotka, vitamina C pa 120 do 150 mg. Ribezov sok dajemo pri prehladu, zaprtju in za vzbujanje teka. Ribezova juha Potrebujemo: 20 dag ribe- za, četrt litra vode, malo cime- tove skorjice, žličko pudingo- ve moke, ščepec soh, sladkor po okusu, malo mleka. Priprava: ribez zdušimo z vodo in cimetovo skorjico. Mehkega nato pretlačimo. Dobljeno mezgo zavremo in zakuhamo vanjo z mlekom razžvrkljano pudingovo mo- ko. Solimo in sladkamo po okusu. Namesto pudingove moke lahko zakuhamo tudi zdrob. K juhi ponudimo ope- čeni kruh. Žemeljni narastek z ribezom Potrebujemo: pol kg ribe- za, sladkor po okusu, 6 dag surovega masla, 5 žlic slad- korja, 2 rumenjaka, 4 dag mandeljnev, pol limone, 4 zemlje, četrt litra mleka, sneg dveh beljakov. Priprava: prebran, opran in odcejen ribez sladkamo po okusu in ga pustimo, da nekaj časa stoji. Medtem penasto umešamo surovo maslo, slad- kor, rumenjaka in naribano limonino lupinico. Nazadnje dodamo na debelo zrezane mandeljne. Zemlje zrežemo na rezinice in jih polijemo z vročim mlekom. Ko se napoje (ne smejo biti premokre), jij, zmečkamo z vilicami ter do, damo prej pripravljenerrni umešanju. Narahlo primeša, mo še sneg. Polovico testa de. nemo v dobro pomazano ko- žico ali jensko stekleno poso. do, po vrhu razravnamo slad- kan ribez in pokrijemo z osta- lo polovico testa. Pečemo približno eno uro. Preden ser viramo, potresemo narastek s sladkorjem. Zraven lahko ser- viramo kompot ali sadni sok. Ribezova solata Za solato uporabimo nekaj rdečega in manj črnega ribe- za, nekaj razpolovljenih ko- smulj, češenj brez pečk in ma- lo jagod. Vse skupaj sladkamo in narahlo zmešamo. Postavi- mo za nekaj ur na hladno. Vmes skledo s sadno solato večkrat potresemo, da se sad- je premeša in enakomerno presladi. S solato ponudimo mleko in pecivo. Ribezov žele Očiščene ribezove jagode mehko zdušimo, nato pa pre- cedimo skozi platneno krpo. Mešati ne smemo, da ostane sok bister. Na 1 liter soka do- damo 1 kg sladkorja in kuha- mo počasi tako dolgo, da se kaplja, ki jo kanemo na krož- nik, ne razleze. Vroč žele nali- jemo v vroče steklenice do roba in jih zamašimo z za- maški. BOJAN SEŠEL ŠPORT ZA VSE Zdrava prehrana Aktivne ženske, torej tiste, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s športno rekrea- cijo, morajo biti še posebno pozorne na prehrano. Žen- ske se morajo prehranjevati drugače kot moški. Če boste sledile nasvetom, ki vam jih bomo natrosili, se bo pove- čala vaša učinkovitost pri športni vadbi pa tudi na de- lovnem mestu. Jejte štirikrat na dan! Razi- skave so pokazale, da ženske, ki ne preskakujejo obrokov, lažje obdržijo idealno telesno težo. Še posebno pomembna je popoldanska malica, saj lahko prigrizek, »težak« le ne- kaj sto kalorij, poveča tudi vaše umske sposobnosti. Vitamin B-2 ali riboflavin pomaga pri pretvorbi ogljiko- vih hidratov in maščob v ener- gijo, torej ga morajo uživati predvsem tiste, ki se ukvarjate z vzdrži j ivostnimi športi, predvsem mlečni izdelki so bogati z riboflavinom. Zaleže- jo pa tudi izdelki iz žitaric. Kalcij je pomemben pred- vsem za ženske, ki so že vsto- pile v meno. Pri njih se na- mreč pogosto pojavlja osteo- poroza - krhkost kosti. Poskr- bite, da bo na jedilniku dovolj mlečnih izdelkov, zelo bogat s kalcijem je tudi tofu, v naših trgovinah pa lahko kupite tudi pomarančni sok, obogaten s kalcijem. Vegetarijanci, pazite na vi- tamine! Nekatere ženske so ugotovile, da z vegetarijansko prehrano najlažje uravnavajo telesno težo. Poleg tega pa je taka hrana bogata z ogljikovi- mi hidrati in je pravzaprav res zdrava. Tudi raziskave doka- zujejo, da so vegetarijanci nasplošno bolj zdravi od ti- stih, ki jedo meso. Toda neka druga raziskava je pokazala, da vegetarijanci dobijo pre- malo kalcija, cinka in vitami- na B-12. Slednjega lahko naj- demo le v živilih živalskega izvora. Vitamin B-12 vpliva na število rdečih krvničk v krvi. Tudi cink lahko najdemo le v mesu. Zelo pomemben pa je za naš imunski sistem. Vege- tarijanke naj torej izbirajo hrano, ki je obogatena s snov- mi, ki jih sicer v hrani rastlin- skega izvora na najdemo. PETICA NASVETI 43 NEDEUSKO KOSILO španska kruhova juha ](uhani mesni cmoki v omaki iz kaper, drob- jijakov krompir, ocvrta zelena, solata Rižev narastek Španska kruhova juha potrebujemo: 12 dag nare- zanega kruha, 1,5 1 kostne juhe ah juhe jušne kocke, 2 Žlici masla, 3 žlice smetane, 2 jajci, sol, poper, pol žličke sladke paprike, sesekljan ze- len peteršilj. Priprava: na maslu praži- mo kruh, dodamo papriko in prilijemo juho. Z metlico me- jamo, da se kruh razpusti. Ko juha zavre, dodamo poper, li- giramo žvrkljana jajca s sme- tano in zamešamo peteršilj. Juho postrežemo. Drobnjakov krompir Potrebujemo: 6 do 12 sred- nje debelih krompirjev, nare- zan drobnjak. Priprava: krompir opere- mo, olupimo in kuhamo v sla- nem kropu 30 minut. Vse naj vre počasi, saj če premočno vre, rad razpade. Odlijemo vo- do, krompir damo na ogret krožnik in potresemo z drob- njakom. Tako kuhan krompir postrežemo h golažu in raz- nim mesnim jedem. V celem kuhan krompir je bolj okusen kot narezan in kuhan. Kuhani mesni cmoki v omaki iz kaper Potrebujemo: 50 dag mle- tega mešanega mesa, 5 dag namočenega in ožetega kru- ha, 2 drobni jajci, sol, poper, sesekljan zelen peteršilj, 1 žhco sesekljane čebule, 2 stroka strtega česna, nekaj žlic moke. Priprava: vse sestavine ra- zen moke damo v skledo in gnetemo toliko časa, da po- stane mesna sekanica gladka, da se skupaj drži. Po sekanici potresemo z žlico moko in jo postavimo za pol ure v hladil- nik. Nato z žlico zajemamo sekanico, na desko damo kupček moke in vsak cmok povaljamo v moki in cmoke kuhamo v slanem kropu 10 minut. Medtem pripravimo omako. Omaka iz kaper: na 3 dag masla pražimo 3 dag moke, prilijemo 3 dl juhe, v kateri se kuhajo cmoki, dodamo 1 žlič- ko sesekljanih kaper, sol, 3 žlice sladke smetane, po oku- su vino ali limonin sok. Ko omaka nekaj trenutkov vre preložimo cmoke v omako in jih kuhamo še 15 minut. Ocvrta zelena Potrebujemo: 2 gomolja ze- lene, sol, limonin sok, za pani- ranje: moka, stepeno jajce z žličko olja, drobtine, maščoba za cvrenje. Priprava: zeleno operemo, olupimo in malo manj kot do mehkega skuhamo. Nareže- mo jo na pol cm debele rezine, jih pokapljamo z limoninim sokom in spaniramo. Ocvre- mo jih zlatorumeno. Rižev narastek Potrebujemo: 1 liter mleka, sol, 25 dag riža, limonina lupi- nica, 5 jajc, 5 dag sladkorja, 10 dag masla. Nadev: I kg^naribanih ja- bolk, 1 žlico limoninega soka, sladkor po okusu. Priprava: riž v zadnjem trenutku operemo in ga ku- hamo v slanem mleku 30 mi- nut. Odstavimo, zamešamo limonino lupinico in ohladi- mo. Iz beljakov stepemo trd sneg, dodamo sladkor, rume- njake in še stepamo, da se spe- nijo. Še med stepanjem prilije- mo tekoče maslo. Zamešamo ohlajen riž in polovico riža raz- grnemo na nazaman pekač ali v namazano narastkovo skle- do. Po rižu porazdelimo jabol- ka, ki smo jih pokapljali z limo- ninim sokom in potresli s slad- korjem. Po vrhu jabolk damo še drugo polovico riža. Nara- stek pečemo pri 180 stopinjah 40 minut. Piše: sestra VENDELINA LEPOTA IN ZDRAVJE * Injekcija proli impolenci Najnovejše učinkovito sredstvo proti impotenci je moč po fiinenju nemškega specialista, prof.dr. Reinharda VVilleja, prizadetim predstavnikom močnejšega spola enostavno ^brizgati z injekcijsko iglo. V Nemčiji, kjer zaradi impotence in seksualne nesposobnosti ^rpi skoraj 5 milijonov moških, je prof. Wille v sodelovanju s tvojimi kolegom, dr. Severinom Lenkom iz Duesseldorfa, uve- del terapijo z injekcijami prostaglandinov, ki naj bi si jih moški '3hko vbrizgavali kar sami. Omenjeni hormoni, ki jih pacientu predpiše urolog, jačajo tonus muskulature penisa in s tem Omogočajo zadovoljivo erekcijo. Testosteronske injekcije so ^^inkovite pri pomanjkanju moškega hormona v organizmu, ^3enkrat pa medicinski znanosti še ni uspelo odkriti sredstva, ki "i se uspešno zoperstavljalo impotenci, povezani z motnjami živčevja v prizadetem predelu. ALTERNATIVNA MEDICINA Bolniki in alternativno zdravljenje če je nekako odnos slovenskega zdravnika do alternativ- nega zdravljenja odklonilen, pa to ne velja za pretežni del prebivalstva v Sloveniji. To trditev lahko podkrepimo z nekaterimi do sedaj zbranimi podatki. Prve informacije s tega področja je na osnovi naključne telefonske ankete o poznavanju in mnenju javnosti o kvaliteti in uporabi nekon- vencionalnih medicinskih metod objavila revija Aura leta 1993. V tej anketi je bilo ugotovljeno, da dobra desetina anketirancev uporablja alternativne metode zdravljenja, naj- bolj pogosta pa je akupunktura. Zanesljivejše podatke o zna- čilnosti alternativne medicine pri nas lahko razberemo iz raziskave javnega mnenja leta 1994 pri odraslih prebivalcih Slovenije, ki kaže, da približ- no tretjina anketiranih oseb uporablja osebne diete, se po- služuje herbalne medicine; se- dem odstotkov pa se jih zdravi z bioenergijo in radiestezijo. Aprila 1996 je bila v Zdravs- tvenem domu Celje narejena doslej največja raziskovalna naloga s tega področja. Na na- ključnem vzorcu 1650 registri- ranih bolnikov pri zdravnikih splošne medicine Zdravstve- nega doma Celje je bila pod vodstvom Inštituta za socialno medicino Medicinske fakulte- te v Ljubljani izvedena ano- nimna anketa. Širši namen ra- ziskave je bil dobiti vpogled v dimenzije in pomen alterna- tivnih metod zdravljenja ter ugotoviti odnos bolnikov zdravstvenega doma Celje do teh metod, z namenom, da bi prispevali k oblikovanju zdravstvene politike na tem področju. Vzorec je bil repre- zentativen za populacijo obči- ne Celje. Anketa odkriva... Ugotovljeno je bilo, da ve- čina bolnikov pozna pojem alternativna medicina, raz- lična pa je njegova interpre- tacija. To je v veliki meri posledica vpliva medijev, ki v zadnjem času ponujajo ogromno informacij o novih načinih zdravljenja, ki jih uradna medicina še ni priz- nala. Obstajajo pa razlike v samem razumevanju pojma alternativna medicina, kar ni presenetljivo, saj se tudi mnenja strokovnjakov precej razlikujejo glede same opre- delitve tega pojma. Prav tako je tudi problem, katere nači- ne in metode zdravljenja vključiti v ta sklop. Nekateri vključujejo že npr. zeliščars- tvo, drugi pa le metode tradi- cionalne medicine iz drugih kuhurnih območij. Zanimivi so biU tudi ljudski izrazi za alternativno medici- no, ki so se zbirali ob anketi (domače zdravilstvo, laična medicina, tradicionalno zdravljenje, naravna medici- na, vzhodna medicina, para- medicina, padarstvo, mazaš- tvo). Približno polovica anketira- nih oseb je naklonjena upora- bi alternativnih metod zdrav- ljenja, od tega jih tričetrtine te metode tudi uporablja. To se sklada z rezultati podobnih študij v zahodni in severni Evropi. K realnejšemu rezulta- tu ankete je verjetno prispeva- la tudi njena anonimnost, saj mnogi ljudje čutijo nelagodje, da bi priznali, da uporabljajo tudi alternativne metode zdravljenja. Pri odločitvi glede uporabe alternativne medici- ne igrajo pomembno vlogo de- javniki kot so spol, starost in izobrazba. Rezultati ankete so pokazali, da se alternativnih metod zdravljenja v večji meri poslužujejo ženske, osebe sta- re nad 50 let in tisti z višjo in visoko izobrazbo. Razumljivo je, da starejši ljudje uporablja- jo te metode v večji meri kakor , mlajši ljudje, saj so pri njih prisotni tudi večji problemi z zdravjem, predvsem v smislu kroničnih obolenj. Pri bolni- kih z višjo in visoko izobrazbo imajo pomembno vlogo večje zanimanje in dostop do stro- kovnih informacij, po drugi strani pa tudi večje gmotno stanje, ki omogoča udeležbo na tečajih in seminarjih, na- kup knjig, pogosto dragih pri- pomočkov za terapijo, pa tudi plačilo pregledov in nasvetov zdravilcev. Vse to je bolnikom z nižjo izobrazbo, ki imajo običajno tudi nižji osebni standard, manj dostopno. Vodilni motiv za pričetek uporabe alternativnih metod zdravljenja je varovanje zdrav- ja in preprečevanje bolezni. Vendar je ta dejavnik v primer- javi z uporabo teh metod zara- di kronične ali smrtno nevar- ne bolezni v večji meri priso- ten pri osebah z višjo ali viso- ko izobrazbo. To pomeni, da te osebe posvečajo več pozor- nosti preventivi. Dobra petina bolnikov je do- bila informacije in navodila o novih metodah na tečajih in seminarjih, ostali pa s pomoč- jo literature in sredstev javne- ga obveščanja, kar pomeni, da so praktično samouki in je pri njih prisotna večja možnost nepravilne uporabe ali celo zlorabe terapevtske metode. Pod vodstvom terapevta laika izvaja terapijo približno četr- tina bolnikov, ostali pa v kro- gu družine oz. prijateljev in znancev. V nasprotju s pričakovanji Slaba polovica anketiranih Celjanov se je posvetovala s .svojim osebnim zdravnikom pred pričetkom alternativne- ga zdravljenja; bolj se posve- tujejo moški in starejše osebe, pri izobrazbi pa praktično ni razlik. Starejše osebe verjetno zaradi svojih pogostih zdravs- tvenih težav čutijo večjo po- trebo po posvetu s svojim zdravnikom preden začnejo uporabljati alternativne meto- de zdravljenja. Mlajše osebe imajo ponavadi manj težav z zdravjem, uporabljajo alter- nativno medicino v preventiv- ne namene in se jim ne zdi potrebno, da bi se o tem pos- vetovali z zdravnikom. Te ose- be so ponavadi tudi redno za- poslene in zaradi pomanjka- nja časa manj hodijo v Zdravs- tveni dom. Anketa je pokazala, da je le 18 odstotkov oseb opustilo do- tedanjo terapijo, ki jo je pred- pisal njihov osebni zdravnik. To je manj kot smo pričakovali pred pričetkom raziskave. K temu so verjetno pripomogla tudi opozorila zdravnikov. Za- radi prekinitev zdravljenja je pogostokrat prišlo do poslab- šanja bolezni in celo do smrti. Le devet odstotkov bolnikov je prepričanih, da njihov zdravnik ni naklonjen uporabi alternativnih metod zdravlje- nja. To je nekako v nasprotju s formalno odklonilnim stališ- čem medicinske stroke do al- ternativne medicine. Kljub te- mu pa v zadnjem času opaža- mo vse več zanimanja zdrav- nikov za nekatere oblike obravnave varovancev na na- čin, ki bi mu lahko rekli alter- nativen. Dokaz za to je tudi ustanavljanje strokovnih aso- ciacij, kot npr. Združenje za akupunkturo. Izgleda, da zdravniki lažje tolerirajo kak- šno alternativno metodo ko gre za preventivno zdravlje- nje, medtem ko pri njih nasto- pi hujša konfliktna situacija takrat, ko hudo bolni bolniki hočejo alternativno zdravlje- nje, sami pa v takšno zdravlje- nje ne verjamejo. Večina bolnikov Zdravstve- nega doma Celje je za vključi- tev alternativnih metod zdravljenja v sistem obvezne- ga zdravstvenega zavarovanja ali pa vsaj kot kombinacijo obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Dosedanje zdravljenje s po- močjo alternativne medicine je kot uspešno ali delno uspe- šno ocenilo 95 odstotkov oseb. Omenjena raziskovalna na- loga bo septembra letošnjega leta predstavljena na medna- rodnem kongresu splošne me- dicine v Pretoriji (JAR). MILAN RAJTMAJER FRANCOSKA KUHINJA Ribji fileji v smetanovi omaki Potrebujemo: 4 večje ribje fileje po 200 g, sok 1/2 limo- ne, sol, 2 jedilni žlici paradiž- nikove omake, 2 jedilni žlici gorčice, 200 g sira, 8 rezin prešane slanine, 600 g krom- pirja, 30 g surovega masla, 1/4 1 čiste goveje juhe, 1/81 belega vina, 1 kumaro, 100 g sladke smetane. Priprava: ribje fileje opere- mo in odcedimo ter jih poka- pamo z limoninim sokom in po obeh straneh rahlo posoH- mo. V kozarčku pomešamo gorčico in paradižnikovo mezgo. Na vsak file damo po eno žlico mešanice in jo po njem razmažemo. Približno 2/3 sira narežemo na tanke ploščice in jih položimo v sre- dino fileja. Nato jih zvijemo, tako da ostane sir v sredini in Jih zavijemo v rezine slanine ter zašpiUmo z zobotrebci. Krompir olupimo in skuhamo do mehkega v slani vodi. Medtem v veliki ponvi segre- jemo surovo maslo in na moč- nem ognju z vseh strani po- pečemo ribje zvitke. Nato jih zalijemo z juho in vinom in 15 minut počasi dušimo na majhnem ognju. Kumaro olu- . pimo in narežemo na drobne kocke in jih dodamo k ribam in dušimo 5 minut. Ribje za- vitke damo iz ponve in spravi- mo na toplem. Preostanek si- ra naribamo in s kislo smeta- no damo h kumaram in poku- hamo v omako, ki jo dobro začinimo s soljo in sveže mle- tim poprom. V vročo omako položimo ribje fileje, potrese- mo s sesekljanim drobnja- kom in takoj postrežemo s . kuhanim slanim krompirLem. BIO KOLEDAR 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN Pravljični slapovi v mestu, ki ga s svetom pove- zuje tudi precej prometno leta- lišče, nisem zdržal več kot eno popoldne. Proti večeru sem že lahko občudoval naslednji turi- stični magnet ob severni obali, Ocho rios. K sreči je mesto španskega imena mnogo manj- še od Montego baya. Verjetno bi bilo še danes navadna vas, če ne bi bila obala primerna za prista- janje velikih križark. Tudi tod okoli je moč najti privlačne peš- čene plaže, največ turistov pa pritegnejo Dunsovi slapovi, ki so resnično nekaj enkratnega. Kljub tisočim obiskovalcem, ki se vsujejo s križarke med neka- jurnim postankom, si je mogo- če utrgati vsaj nekaj minut sa- mote za občudovanje divje le- pote. Seveda je treba biti pred vhodom pred osmo uro, ko se začnejo zbirati prvi obiskovalci. Kljub zgodnji uri za dolgega poležavanja vajenih turistov, se je pred lesenimi vrati že vila vrsta, da sem kar zazijal od presenečenja. Temperamentna vodička južnoameriških potez je preštevala svojo čredo, ki je opremljena s smešnimi vodni- mi copati, fotoaparati in kame- rami, pohlevno čakala na doži- vetje dneva. Na žvižg vodičke se k sreči niso brezglavo pognaU nad slapove, temveč so jo z lokalnimi spremljevalci počasi ubrali proti morju, kjer se zače- nja slovito plezanje preko Dun- sovih slapov. Navdušen nad ubogljivimi turisti, sem se pog- nal v nasprotno smer, kjer me je v svoji divji lepoti samotno pri- čakal najlepši del slapov. Kljub preštevilnim slikam v turistič- nih prospektih, sem ob pogledu na čudovito podobo narave za nekaj trenutkov pozabil na ves svet. Reka, ki bolj spominja na malo večji potok, se sredi de- ževnega pragozda naenkrat razlije nekaj deset metrov na široko. Voda se prebija v nešte- tih majhnih in velikih slapičih preko mehkih kamenin, ki jih je preoblikovala v prijetno valovi- to pobočje. V jutranjem hladu po nepričakovani nevihti, so se deževne kaplje mavrično svetli- kale na dolgih rdečih cvetovih, ki so še poživljali idilično sliko penečih se slapov. Vedel sem, da imam na voljo le nekaj dra- gocenih minut samote, zato sem prebrodil najbližji tolmun prijetno hladne vode in se pre- senetljivo lahko povzpel preko prvega slapiča. Navdušen nad zabavno izkušnjo sem se lotil naslednjega, na vrhu katerega me je spet pričakal slapič pršeče vode. Začaran od naravne lepo- te in nenavadnih glasov džun- gle, ki so uspeli preglasih žubo- renje slapov, sem se vzpenjal preko slapov vse do večjega tol- muna v obliki kapniške ponvice sredi brbotajočega hriba. Tu sem si oddahnil pod velikim kruhovcem in obdan s stoterimi slapiči z zaprnmi očmi užival v čudoviti glasbi narave. Iz za- maknjenosti so me zdramili še- le glasovi prvih obiskovalcev, ki so že prisopihali do vznožja najlepšega dela slapov. Posa- meznikom so kmalu sledile manjše gruče radovednežev in kmalu je bila rečna struga do- besedno zatrpana z ljudmi. Nekateri so navdušeno fotogra- firali, drugi so v posameznih tolmunih organizirali pravcate »fešte« s petjem, kričanjem in pačenjem pred kamero, tretji pa so imeli že tako dovolj opravka s prebijanjem preko deroče vode. Pri tem so se ne- katere skupine držale za roke in kljub prvi nejevolji nad ska- ljenim mirom, sem se počasi začel zabavati nad nekaj deset metrov dolgimi kolonami raz- posajenih turistov. Padci preko slapičev se lahko končajo kar z lepimi podplutbami ali celo čim hujšim, toda kljub temu so tudi najbolj nerodni trmasto rinili proti vrhu. Tako je vsem omogočena celodnevna zaba- va, saj obiskovalcev nikakor noče zmanjkati vse do večera. Turisti s križark imajo na voljo le nekaj ur, toda kmalu jih na- domestijo organizirane skupi- ne iz bližnjih in daljnih hote- lov, skupine šolarjev in številne domače družinice, ki obisk sla- pov združijo še s piknikom v naravi... Umirjeni Pori Antonio Pred večjim navalom turistov, eno večjih obmorskih mestec severne obale - Port Antonio, varuje ovinkasta cesta, ki je po- nekod luknjasta, kot je ne bi popravljali že vsaj nekaj deset- letij. Kakšno resnejše delo na cesti tod res ni običajen pojav, saj so v času mojega potepanja po polževo sanirali odseke, j^, jih je najhuje poškodoval huri kan Gilbert leta 1988! Mestec^ kaže pravo jamajško podobo saj so redki hoteli diskretna umaknjeni v privlačne zaliv^, ke, ki se vrstijo ob skoraj nena, seljeni obali. Vseeno pa ni bilj tako idilično, kot bi si želel Tudi tukaj so bili na turiste žf kar preveč navajeni, saj nika, kor nisem uspel prehoditi me. sta brez klica tega ali onegj domačina. Pri tem so* tako 1^. nobni, da udobno zleknjeni^ senci kličejo in vabijo z zgovor. nimi kretnjami. Če se jim odzoveš, se že delajo užaljene češ zakaj se nočeš pogovarjati z Jamajčani? Če pfristopiš sledi plaz klasičnih vprašanj: »Od kod si, kam greš, ali kaj potre- buješ?« ali pa preprosto »What's up!« kot, češ kako je kaj. Po bežnem tipanju že sledi ponudba tega ali onega, vabilo na splavarjenje... in ko vse od- kloniš, te skušajo nažicati za pijačo ali denar. Ko tudi to ne uspe, je na vrsti trpeč izraz na obrazu in najbolj ganljivo pros- jačenje, da rabijo denar za ko- silo, saj že dolgo niso ničesai jedli... Seveda lahko vse skupaj poteka tudi v drugačnem vrst- nem redu, toda kmalu sem bil prepričan, da je, vsaj izven rev- nih kingstonskih predmestij, le malo ljudi resnično lačnih. Kdorkoli okoli svoje hiše pre- more vsaj košček zemlje, lahko skozi celo leto živi od lastnih pridelkov. Seveda pa je dobro- došel vsak dolar, ki ga je najla- že iztrgati iz rok turistov. Vse prepogosto tudi za najmanjše uslugico pričakujejo nagrado vsaj v obliki pijače, tako da sem se na ulici kolikor je bilo mogo- če izogibal kakršnimkoli vpra- šanjem. Dunsovi slapovi. Naglo se je pričel spuščati mrak. Utrudil sem se od spominov in kmalu se je popolnoma stemnilo. Oče in vodnik sta postala redkobesedna. Tudi meni je pričela vožnja presedati, ko pa nisem vedel, kako dolgo bo še trajala. In črna tema! Niti nosa nisem videl. Tam za hribom pa se je le začelo nekaj svetlikati. Luna bo vzšla, sem pomislil in se vnaprej veselil mehke svetlobe. Voz je spet preškrtal celo večnost, luna pa ni vzšla. Ko pa smo se pripeljali izza ostrega ovinka, seje nenadoma močno razsvetlilo. Pričele so se vrstiti obcestne svetilke. Vedno več jih je bilo. Videlo seje kot podnevi. Hiše so postajale vse večje in vse tesneje druga ob drugi. Pri tleh je imela skoraj vsaka velika razsvetljena okna, v katerih je bilo polno lepih reči. Po cesti so že hiteli ljudje, pogledovali v velika okna, le redki so se ogovarjali. Zagledal sem trebušastega moža, s čudnim okroglim klobukom na glavi in z zadaj na dolgo preklanim, koničastim suknjičem. V eni roki je imel tanko palico, na katero se sploh ni opiral. Mahal je z njo v velikem loku in jo rahlo spuščal na tla. Za drugo roko se ga je tesno držala visoka, vitka ženska, oblečena v tesno se prilegajo- ča obleko, pod katero ji je živahno poskakovala drobna zadnjica. Mimoidoči soju pozdravljali z visoko privzdignjenimi klobuki in priklanjajoč se z glavami tako, kot se je priklanjal župnik v cerkvi, ki je šel mimo glavnega oltarja. Čudno je bilo tudi, da bolj, ko se mu je kdo priklonil, manj je privzdignil svoj klobuk ali pa ga sploh ni in šel naprej s hudo pokončno držo glave. Ob vogalu imenitne hiše z velikim črnim križem nad najvišjo vrsto oken je stal mož z razkuzmano brado, raztrgano suknjo in prevelikimi pošvedranimi čevlji. Mimoidočim je molil klobuk, toda nihče se ni ob njem ustavil, nihče ga ni maral videti. Za nami nekje je zadonelo bitje cerkvene ure. »Devet je že ura. Kaj prida pred polnočjo ne bomo tam,« je rekel oče, ozirajoč se k materi. »Prej bi morali oditi iz gostilne. Ampak, ko se ti razgovoriš, ga najbrž ni pod milim nebom, ki bi te lahko spravil iz nje. Dobro veš, da Uramšek rad godrnja, če ni vse tako, kot si predstavlja, da mora biti. Ga že kar vidim, kako zmrduje z mustačami zaradi naše zapoznelosti.« Oče ji ni ničesar odgovoril. Zazrl sem se v bradatega moža. Pravkar si je posadil na glavo vehast klobuk. Videl sem njegove oči. Bile so blage, polne topline in prisrčno navihane, pomešane z otožnostjo. Tako znane so mi bile. Spomniti, kdo ima takšen pogled, pa se nisem mogel. u Morda ima stric Uramšek tu v -bližini svojo hišo in bom mogel večkrat videti to lepo mesto. In bradatega moža bi rad še videl. Zakaj - tega nisem vedel. Upanje je kmalu splahnelo. Peljali smo se naprej in spet nas je zagrnila tema. Žalosten sem se oziral po svetlobi vse dotlej, ko se niti njen odsev na nebu ni več videl. Postalo je hladno in začelo me je zebsti. Oče mi je dal odejo. Zavil sem se vanjo; postalo mi je prijetno toplo. Nebo se je zjasnilo. Zvezde, posute po njem, so blestele kot zlati prah, kije metal drobno, iskrečo svetlobo na gozdove in travnike in tudi na konjiča. S pogledi sem lovil zvezdne utrinke, ki so poskakovali na vse strani, kot bi se skrivali ali lovili. Prihajali so vedno bližje in bližje in odhiteli z menoj v neskončne višave. Zbudil meje močan pasji lajež. Prvo, kar sem zagledal, je bil debelušen mož z zelo velikimi brki. Kot bi imel pleskarski čopič pod nosom. Dišal je po čevljarski smoli. V roki je držal vetrno svetilko in prizadevno svetil očetu in vozniku, ki sta nosila tisto malo pohištva v hišo. Šepal je. Desno nogo je imel leseno. Pri vsakem premiku je močno zaškripala. Vedel sem. To je stric' Uramšek. Rad bi videl njegove brke. Zmrduje z njimi ali ne? Je jezen ali ni? Tega nisem mogel spoznati, svetilka ni osvetljevala njegovega obraza. Da najbrž ni jezen, kot se je mati bala, sem sodil po njegovih prijaznih nasvetih, kam naj postavijo to ift" kam ono. Kmalu je bil ves imetek pod streho. Oče in voznik sta imela še opravek pri konju - razpregala sta ga. V trenutku, ko sta ga privedla v hlev, se je iz njega oglasil predirljiv, hripajoč glas. Sledilo mu je kozje meketanje, ovčje blejanje in mukanje. Pravi živalski pevski zbor. Slednjič je še konj, ki je bil gotovo utrujen, začel rezgetati. Tudi pes je nekajkrat zalajal, pritekel k hlevskim vratom, pogledal vanj in začel veselo mahati s košatim repom. Nazadnje je prišepni še stric, se nekaj dušal, stopil v hlev in se zverinsko zadri. Hripajoč glas je umolknil in z njim so utihnili tudi drugi. Zdaj sem se upal še jaz približati hlevskim vratom. Poškilil sem v notranjost. Zagledal sem dve kravi, tri ovce in čisto v kotu malo kožico, radovedno gledajo- čo v prišleke. Za šimeljnom, privezanim na drugem koncu hleva, je stala še neka žival. Videl sem jo le v zadnji del. Rep ni bil ne goveji, še manj konjski. Rad bi vprašal, katera žival seje tako grdo drla, vendar nisem. Spomnil sem se večkratne- ga očetovega opozorila, da kadar odrasli govore, naj otroci molče. »Najboljše bo, da osla privežem h kozi. Če bosta s konjem skupaj, bo spet začel rigati,« je menil stric, stopil k živali in jo odvedel v nasprotni konec hleva. V soju svetilke sem zagledal prikupno žival z veliko glavo in velikimi uhlji. Imela je dolgo rjavo dlako, po trebuhu pa krajšo in svetlejšo. In kako pohlevno je drobencljala. Glavo je povešala, kakor bi se sramovala, daje malo prej tako grdo rigala. To naj bi bil osel? Spomnil sem se strica Matevža. Tudi njemu so rekli, do. je osel, ker nori za tisto candro - Zabregarjevo Franco. Potemta- kem je bil nori osel. Tako so sodili vaščani. Nikoli pa ga nisem slišal rigati, tudi samo dve nogi je imel, kakor vsi drugi ljudje. Tudi repa ni imel, kot ga ima ta v hlevu. Kateri je torej pravi oseU Bil sem poln pomislekov. Kaj pa, če je več vrst oslov, me je prešinilo. Ta ugotovitev se mi je zdela pravšnja in nehal sem razmišljati o štirinožnih in dvonožnih oslih. Umaknil sem se možem, ki so prihajali iz hleva in za njimi odšel v hišo. Posedli so za mizo, jaz pa na klop ob peči. Matere in sester ni bilo več v hišo. Pogovor mož me je dolgočasil in hkrati uspaval. Začelo se mi je dremati in zleknil sem se na klop. Odneslo me je v sladek spanec. Sanjal sem, da ne morem dihati. Zbudil sem se in zagledal žensko prijetnega videza, ki mi je stiskala nosnice. »Na, tole povečerjaj!« je rekla in mi podala lonček toplega mleka in velik kos belega kruha, »jaz ti bom pa pripravila ležišče. Nocoj boš spal na peči!« Imela je mehak, pojoč glas. U neznanega razloga sem si za hipec zaželel, da bi bila moja mati Zaspal sem kot ubit. Še sanjati nisem utegnil. Zbudilo me je rahlo, zamolklo trkanje, ponavljajoče se v kratkih presledl