Raz^ovori z našhni naročniMi Zasilna pot lz gozda. Plačilo vseh stroškov pravde ta komisije. S. G. Po zakonu o gozdih mora vsak posestnik zemljišCa dovoliti lastniku gozda, odnosno lastniku gozdnOa proizvodov, da Izvaža Cez njegovo zemljišče gozdne proizvode, čo jih nl mogoče lzvoziti drugače, v drugl smeri, all če bi bila drug načtn. ali drug-a smer nerazmerno dražja. če ee med obema lastnikoma ne doseže sporazum, lzda potrebno odločbo okiajno načelstvo. V Vašem prlmeru Vas j. očividno tožil mejaš radi motenja posestl ali s tako zvano negativno tožbo, ker ste najbrž aamolastno, oziroma preden ste si lzposlovali odločbo okrajnega načelstva vozili preko njegoveg^a zemlji_ča. Očlvidno ste eklenili poravnavo, kajti drugaCe sodi?če ne bi bilo pristojno odločatl o zasilni potl za gozdno zemljišče. Prl poravnavi ste se očivldno sami obvezali k plačilu vseh. stroškov, kajti sodišče pri poravnavali ne odloča o stroških, ozlroma jih ne more naložiti v plačUo, marveč določi le viSino stroškov. Poravnave najbrž ne boste mogli spodbijati, ker ste se nahajali morda le v pravnl zmoti (neznanje zakonov), ne pa dejanski (zmoti o bistvenih dejansklh činjenicah). Protl odmeri stroškov se ne morete pritožiti, ako ste pri poravnavi njih odmero poverili sodišCu. V ostalem rekurz radi izreka o stroških lahko podaste na sodni zapisnik (odvetnlka Vam ni treba); taksa znaša ¦— ako stroški ne presegajo 1000 dinarjev 4.50 din, ako presegajo 1000 dinarjev, a ne 3000 dinarjev — 13.50 dln, ako presegajo 3000 dln, a ne 6000 din — 22.50 din. — Ako zastopa odvetnik pri istem naroku dve osebi ln mora nasprotnik plačati stroške obema osebama, znaša nagrada odvetziikova 10% ve. nego bi znašala, ako bi zastopal le eno osebo (torej pri spornem predmetu 4000 dln — 242 din). Ako mora nasprotnik povrniti stroške le eni izmed obeh oseb, jih je ctolžan plaŁati le polovico, to je 55% normalnih (torej 121 din; normalni znašajo 220 din). Na vsako pripada odvetniku 1. razred, za pešhojo po 20 din za vsako začeto poluro. Za udeležbo pri razpravi na licu mcsta. .ie nagrada ista kaicor pri drugih razpravah (220 din za prvo uro, 110 din za vsako začeto nadaljnjo uro — ako zastopa eno osebo, 10% več, ako zastopa dve). Pač pa gre odvetniku pristojbina za zamudo časa, katerega je prebil na potovaniu, in sicer v delovnem času (od 8. do 18. ure) po 55 din od vsake začete urc, izven delovnega časa po 27.50 din. Obzidanje studenca — prispevanje k B__škoii__i A. L. Imate studenec, kamor hodi po vodo tudl sosed. Voda je sedaj nesnažna, jx>lna listja in žab, radi česar bl Vi radi studenec lepo obzidal) tn vpra_ate, all je eosed dolžan kaj prispevati k zadevnim stroškom. — Sosed bi bil dofžan prispevatl fiorazmerno le k tistim stro_kom, ki sa potrebni za vzdrževanje studenca; k plačilu kakih večjih stroSkov pa g_ ne morete prisiliti. — Sosedu ne amete prcpovedati nadaljnje uporabe studenca, ako je že preko 30 let ta studene« uporabljal javno, brez prošnje tn brez sile. — Za podporo k napravi vodovoda se obrnite na bansko upravo; nl pa preveč verjetno, da bi ja dosegli, ko gre le za zasebni vodovod. Prijava izravnave potoka. L. A. S sosedom s\M izravnala nek majhen potok, ki je mejičil dv« bivSi občini ln je bll »sila skrivljen«. Vprašate, ali morate to stvar prijaviti radi mape. — Ako se Je struga potoka nahajala na parceli Isteg^a lastnika ter tudi oetala na tlsti parceli, Vam ni treba Izravnavanja, odnosno preložitve etmg'« nikamor javiti. Ako pa je radi preložitve stmg. morda spremenjena meja dveh različnih parcel, javite to spremembo državnemu gecmetru ob prlliki njegovega uradnega obhoda. Prijavo oddast» laiiko pri občini. Državni geometer bo izvedel popravo zarisa mejne črte in bo nato katastrska uprava sama to popravo javila sod.šču v s\Tho poočitenja v zemljiški knjigi. Piačilo scstri za delo brez pogrsdbe. F1. R. Sv. B. Pred letl je prišla 1_ Vam sestra ter prosila, da bi smela pri Vas ostati kakih 14 dni, dokler sl ne bi poiskala kafee službe. Pri tem je bil navzo. Vaš mož ter Jl je dejal, da si ni treba Iskatl službe, marvc. naj ostane pri Vas, da bo dobila hrano in Se kaj povrhu. Lastnica poscstva stei Vi sama, dočim VaS mož ni lastnik. Vaša sestra zahteva sedaj plačilo. Vprašate, ali ste ga jl dolžni dati, čeprav niste Vi najeli sestre kot morebitne služkinje, niti je niste prijavili, niti dall kakega nadavka. — Splošni predpis je, da ima. službojeimiik pravico zalitevati primerno nagrado za svoje delo, ako ni bilo izrecno dogovorjeno, da bo delal zastonj, odnosno za manjšo nagrado, nego je v dotičnem kraju obi.ajna in prirnerna. Ker pravitc, da je Vaša sestra cb priivodu prosila lc, da bi jo obdržali 14 dni t=r da ji za teh 14 dni ni treba ničesar dati, ako bo kaj delala, bi veljal dogovor, da bo de!a!a Ic za _r»j no, odnosno atanovanj«, le za navedenih. 14 dni, za nadaljno dobo pa bi blla sestra upravifiena zahtevatl prlmerno plafiilo. Ne glede na to Je tudi obljuba VaSega moia, dana sestrl, obvezna ea Vas, ker velja pnavna domneva, da ste svojemu možu kot svojemu zakonitemu zaatopniku poverili upravo bvoj« lmovine, dokler niste zoP«r to upravo ugovarjall. Najemanje dekle, odnosno obljuba prlmernega plačila dekll v»ekakor apada med redno upravo. — V kolikor »t« dajali seatrl hrano skozi štiri mesece, ko J« biJa bolna, bl morall po zakonu dajati ji hrano skozi Stiri tedno, ako j« dotlej blla prl Vaa uslužbena že pol leta, all pa skozi 14 dni, ako jo bila doUej uslužbena manj kot pol leta, a ve6 kot 14 dnl. V kolikor ste sestri dajali hrano za daljšo dobo, lahko zahtevate od nj« prtmerno povračilo, ako nl bilo dogovorjeno, da jl boste dajall hrano zastonj. Kokošl uničujejo setev. M. J. Sosedov« kokofii etalno hodljo preko mej« na VaSe zemlj,iS6e ter Vam tam uničijo v»e, kar posejete. Sosed noCa nlčesar ukroniti, da bl kokodl ne hodlle preko meje. — Soaed j« dolžan povrnlti Vam akodo, kl jo povzročajo nj«gwe kokoši na Vašem svetu. K temu ga ne moreta prlsilltl, da bi n&pravil ograjo, pač pa Vam mora — kot rečeno — plafiati odškodnino. KokoSl, katere zalotite, ko Vam delajo škodo na Vašem zemljlšču, smete na svoJem zemljišftu zarubitl. Ako sepav osm!h dnch n« pogodite z lastnikom kokoSi, ali pa ne podaBte v tem roku tožb« zoper lastnika na plaiilo odškodnine, bl morall kokoSl zopet vrnltl Izvoz lz gozda — tožba rodl motenja posestl. 3. K. Ko st« izročiU evoje posestvo svoji hčeri, 0te sl izgovorili užitek enega orala gozda do svoje smrtl. Pri tem pa sA. nlste izgovorili pravlce izvoza lz gozda. Doslej Vam sicer izvoza ni nlhče branil, sedaj pa ste doblli od odvetnika opomin, da boste toženi radl motenja posesti, ker nlmate izgovorjenega izvoza la gozda. — Ceprav sl nlst« lzrecno tzgovorili pravice Izvoza iz gozda, smatramo, da Vam ta pravica pritiče, eko izvažat« preko zemljiSča, ki J« bllo prej Vaia last in ste ga ixroW hčeri. — Ne glede na to pa motenj« posestl nl podano, ako st« že 19 let javno, bres proSnj« ln alle vozili po isti pott, ker ste v tem prim«ni Vi v zadnji mirnl dejan•kl posestl pravice izvoza, — Konftno Vas opozarjamo na doloCllo zakona o gozdih, po katerem mora vsak posestnlk zemljlšiSa dovolitl lastnlku gozda, odnosno lastniku gozdnih proizvodov, da lzvaža čez njajfovo zemljišče gozdno prolzvode, č« jih ni mogofte izvozitl drug-ače, v drugl eonerl, all če bl blla drug: način all druga smer nerazmerno drazja .Ako ne bl prlSlo v alodnjein primeru med Vaml ln hčerko do sporazuma o navedenl zasilnl potl, bl moraJo odlofiltl okrajno načelstvo. Za zasllno pot bl morali plaCatl prlmerno odškodnlno. Kolllio obrestl sme za&tevati zasebni upnik. V. A. iz N. Po sed&j veljavnlh. predpisih «me zahtevatl zasebnl upnik od svojth denarnih terjatev la 8% obresU; do leta 1932 je VaS upnlk •mel zahtevatl tudl 13% obresti. V kollkor Bte plačevall upniku manjSe zneske na račun svojeg-a dolga, ki obstoja lz glavnice, obresti, pravdnlh in izvršilnlh atrožkov, velja glede vprašanja, kaj naj se smatra najprej za odplačano — ako se nl kaj drugega izredno dogovorilo — aledoče pravilo: najprej se poplačajo obresti. Kar s« pravdnlh In issvršilnšh stroškov tiče, pa rdma. upnik pravloo delne zneake sprejematl najprej na rafiun stroškov, marveč Jth mora »prejeti sorazmerno na račun pravdnlh in izvrSllnih stroškov ter glavnice. Iz obračuna, kl ste nam ga poslali, lzgl«cla, da upnlk plačil nlkakor ni obraCimal v VaSo škodo. — Poudarjamo, da sme upnlk zahtcvati več kakor 5% obrestl 1«, ako so bllo med strankama izr©čno dogovorjen«. Brez dogovora veljajo le 5% obrestl. Pojasnila o sezonsklh delavcih. Frano R. Odgovore na ve<51no VaSlh vprašanj ste lahko Citali na tem mestu, ko amo odgovarjali druglm. Glede ostalih se obmit« za pojasnilo na najbližjo borzo dela. Pogoji za liabavo avtobusa. Miha U. Za nabavo avtobusa nl treba dovoljenja, pač pa potrebujete oblastveno dovolltev, ako hofi«te z avtobusom prevažatl oeebe ali blago. Zadevno dovolitev pod«ljuj« banska uprava. Opozarjamo Vas, da morate bitl najmanj 20 let stari, pred«n boste mogll dobiti dovoljenje za Soflranje navadnega avtomobila, za Soflranje avtobusa pa J« potrebna dveletna praksa, odnosno dveletno •oflranje navadnlh avtomobilov. — Kar ae tlče posojlla, Vam ne moremo datl zanesljivlli inlonnaclj. Jamstvo ruonlčnlJa porokov preko dogovorjenega časa. V. J. Leta 1929 ste podpteall menico za 30.000 din, im sicer kot porok, prl Cemor Je glavna dolžnica zatrjevala, da potrebuje podpis le za dva meseca, Cež, da ima pripravljen les za prodajo ter da bo x Izkupičkom svoj dolg krlla. Dolžnlca tega nl storlla, njeno posestvo je pozneje priSlo na dražbo ln 80 bil«, kakor pravite, obrestl ter tudl glavnica krlta, v kolikor stte VI jamčill kot porok. že pred prodajo posestva so Vam v posojllnid pravlli, da J« vsa v redu tn Vae nlso nikoll tli-jall na kako plačilo, sedaj naenkrat Vas pa tožijo. — Prodvsem jo važno, all ste podplsaJi menloo glavni dolžnlci, all morda PosojUnicl. Ako ste Jo podpisall Posojilnici, morate dokazatl, da ste m s Posojilnlco dogovorlli, da prevzamet« poroStvo za glavno dolžnico 1« za dobo dveh mesecev in da le v to svrho podplSete menioo. Ako pa se nist« s Posojilnico Izrečno dogovorlll, da podpiSete le za dva meseca, marveč ste se dogovorili to 1« z glavno dolžnlco, kl Vas je preprdaila za podpla, ne boste mogll v pravdi uspešnp ugovarjati dogovora z dolžnico. Nadalje je važno, da-ll ste prevzeli jamstvo kot porok In plaftnik ln za kakšen dolg. Ako je Slo le za navadno posojilo glavnl dolžnici, jam&te le za plačilo glavnlc« tn takrat dogovorjenih obrestl, v kolikor nlso zastarane; zastarajo pa posamesni obrestni obrokl v treh letlh. Ako pa st« prevzeli poroStvo za dolg lz kontokorentnega razmerja med glavno dolžnico in PoaojUnico, je smela Posojllnica obresti prlpisavati glavnicl in sme tlrjati na ta načln tudi starejSe nego triletne obrestl ter obrestl od obresti. — Važno je Se vprašanje, ali se ni morda prvotno posojilno razmerjo naknadno spremenilo V kontokorentno razmerje. V tem primoru bl Vi jamčlll le za plačilo dolga lz navadnega posojilnega razmeria, odnosno v tem obsegu, ne pa v večjem obsegu lz kontokorentnega razmerja, ako se je posojilno razmerje spremenllo v kon- tokorentno brez VaSe vednostl ln ne da bi VI posebej prevzeli zadevno razSlrjeno Jamstvo. Izučenje za Soferja. MaUja S. Za sprejem T dafersko Solo hUk> predpisanl posebnl pogojl, ke> ao 6ol« zasebn«. Pač pa j« potrebns za dosego dovoljenja šoflranja avtomobllov staroat 20 let duševno in teleano zdravje, nadalj«, da Sofer rd podvržen pijanfievanju ter da nl predkaznov&n radl kaznjlvUi d«janj la koriatoljubja. V Mart boru j« več dofersklh Sol; eno vodl ing. Kerdlt v FrančlSkanskl ulici Pouk ertane 2000 dln ttt J« trajanje pouka odvlsno od- spoaobnostl uC«v ca, Ako bl blval učenec v Marlboru tar svoj fiaa posvečal le Soli, bi ga ing. KerSlfi v dveh do trell tednih pripravll za izplt Sicer pa učenca ne bfl pvustll prej k lzpitu, dokler ga ne bo naučil va*ga, kar treba. Skrajšan rok za prvorojenca na malem posestvu. 2. M. Ste mali posestnik, lmate osam otrok v starostl od 5 do 28 lat, najstarejSi sln j« moral k vojakom, kjer so mu dolofilli pote rok, ga pa zelo težko pogrešate, ker Vam J« pomagal prl delu, odnosno preživljanju Stevlln« rodbtn«. Radl bl lzproslli olajšavo ekrajšanega rolui. — Nist« navedli, ali ste Vi starej&i nego 60 let in koliko J« star VaS drugorojeni sin. Ako Vi nlste starejSi nego 60 let in ako je drugorojeni sln preko 18 let star, tedaj ne boste mogll doseM skrajSanega roka za prvorojenca. Ako p« ste Vi starejSi ne.go 60 let ali pa, ako drugorojenl sin še nl 18 let star, tedaj pritide prvorojenemu pravica skrajšanega roka. ProSnjo vložite lahko Vi pri pristojnem vojažkem okrožju all pa sin potom komande edinice, pri kateri služi. Priložlti j« rodbinsko polo, ki Vam jo iz* stavl župnijski urad kolka prosto, tn potrdUo občine, da Vam je s4n pomagal pri obdelovanju poseatva in preskrbi rodbine (tudi kolka prosto). Le prošnjo je kolkovati z 10 din in priložitl je 20 din kolka za rešitev.