|2L	M
8?	
s	m
	
ur. rl
», Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem".
t/
== List izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Za člane v ,,Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4’—, za člane onih zadrug, ki so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2' Sicer stanc list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, četrtletno K 1‘30 in posa-. . -----------------------   mczna	številka	25	vinarjev. =====
===== Cena inseratom: t/48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in’petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi.	—
Štev. 11.
V Ljubljani, 25. junija 1914.
Leto I.
Zvezne objave.
Poučnozabavni izlet kranjskih gostilničarjev se vrši letos najbrž dne 9. julija 1.1. v Novo mesto in Belo Krajino. Vabimo tovariše gostilničarje, gostilničarke ter prijatelje, da se čimprej priglase pri Zvezi. Vozil bo posebni vlak iz Ljubljane do Metlike in nazaj, ki se bo za dalj časa ustavil v Novem mestu. Podrobnosti so objavljene v današnjem listu.
Naš občni zbor.
(Konec.)
K tajnikovemu poročilu se oglasi delegat Drašler in pravi, da je delovanje Zveze priznanja vredno in resno, toda uspehov ni bilo skoro nikakoršnih, kajti govorniku se zdi, da ima vlada gluha ušesa za vse naše pritožbe, resolucije in peticije.
K besedi se dalje oglasi zastopnik obrtnopospeševalnega urada g. L o ž a r, ki imenom zavoda priporoča gostilničarjem obisk knjigovodskega t e -č a j a, ki se priredi kmalu, in bi bilo zlasti gostilničarjem svetovati, da se ga udeleže v velikem številu. Dalje omenja, da namerava zavod prirediti kuharski tečaj, ki bi bil umesten v Novem mestu zaradi otvoritve belokranjske železnice. Zavod bo skrbel za pokritje stroškov, da se ta tečaj otvori. Dalje je zavod pripravljen prirediti tečaj za gostilničarski naraščaj. Tudi to bi bilo potrebno, da dobe naši gostilničarji dober naraščaj. 7'a tečaj naj bi se vršil v jeseni.
Tajnik poroča nato o računskem zaključku za leto 1913., ki izkazuje 1205 kron 33 v dohodkov in 1052 K 35 v izdatkov, torej 152 K 98 v prebitka.
V	imenu pregledovalcev računov poroča delegat Šušteršič, da so se računi našlii v redu, zato predlaga odboru absolutorij, kar se sprejme.
Istotako poroča tajnik o proračunu za leto 1914., ki izkazuje 1500 K izdatkov, ki naj se pokrijejo s prispevi zadrug in sicer
50 vinarjev, od člana. Tudi to se odobri. Pri tem se sklene, da zadruge, ki so sklenile obligatno naročbo »Gostilničarja« za vse člane, plačajo le 2 K letne naročnine za posameznega člana, prispevka pa ne. Pri tem se tudi poudarja, da bi moral vsak slovenski gostilničar imeti svoje stanovsko glasilo »Gostilničar«, ker je to ona tesna vez, ki veže cel stan in je iz njega tako delovanje organizacije razvidno kakor tudi napredek in izobrazba našega stanu.
O predlogu za spopolnitev § 16. obrtnega reda, daje s podelitvijo pravic črke f) podana zaeno pravica, pridevati gorkim ali mrzlim poživilom potrebne ingredience ali pridatke, bodisi alkoholne ali brezalkoholne, je poročal delegat Drašler. To poročilo objavimo posebej.
Ker objavimo sčasoma vsa poročila v celoti, omenjamo tukaj1 samo pripombe delegatov k posameznim poročilom.
Tajnik je poročal o akciji, da imajo gostilničarji pri prodaji cigar ozir. cigaret, le škodo, kajti plačati morajo isto ceno kakor drugi, kar se jim pa pokvari blaga, jim nihče ne povrne. Uvedli so se že v prejšnjem času listki po gostilnah, kjer se je zahtevala od gostov majhna odškodnina za postrežbo, toda finančna oblast je to prepovedala. Zato predlaga zdaj, da se kupo-valce cigar s primernim listkom le opozori, če hočejo kaj dati za postrežbo. Delegat C e r a r je mnenja, da za deželo to ni potrebno, dočttn je delegat Kos za uvedbo teh listkov. Delegat Zajec meni, naj se še enkrat podreza v tej1 zadevi in napravi korake pri vladi in pri državnih poslancih. Če se ne bo nič doseglo, naj se pa sploh sklene, da opusti gostilničarstvo prodajo tobačnih izdelkov.
K poročilu delegata Zajca, da se da zadrugam pravi pomen in vpoštevanje pri oddaji njihovega mnenja, bodisi da priporoča ali odklanja kako koncesijo; omenja delegat Kos zlasti vtesnitev podeljevanja žganjetočev. Nove koncesije sploh ni mogoče več dobiti, toda odvzame se koncesija celo sinu, ako oče umre. Navedel je slučaj, ko se sinu, ki mu je oče umrl, ni ho-
tel dovoliti žganjetoč v vasi, ki ima nad 500 prebivalcev in nima nobenega žganje-toča. In vendar je bil žganjetoč že petdeset let v hiši. Tudi delegat Ru eh je mnenja, da ob takih vtesnitvah sploh ni vredno imeti žganjetoč, ko se ob nedeljah ne sme prodajati, zato naj se žganjetoči sploh zapro ali pa davek primerno zniža.
K poročilu delegata. Grčarja o korakih za spremembo užitninskega davka priporoča delegat Bučar dodatek, naj se tudi ono vino oprosti užitnine, ki se daje v vinorodnih krajih dninarjem in delavcem, kajti v teh krajih se dobi delavca le proti' temu, da se mu da vino. K temu pripominja delegat Kos, da so delavci, ki jih najame gostilničar, mnenja, da se mu mora dati vino, kakor bi gostilničar imel zastonj vino, ko vendar njega dosti več stane kakor privatnika, ker mora plačati užitnino, ki je zasebniku ni treba.
Pri slučajnostih predlaga delegat E n -g e 1 m a n, naj Zveza izreče pismeno zahvalo gosp. c. kr. vinarskemu nadzorniku B. Skalickemu in gosp. kletarskemu nadzorniku F. Gombaču za res poučne in izborne članke v »Gostilničarju« Predlog se soglasno sprejme.1)
Delegat Kos priporoča, naj Zveza dela na to, da se bodo gostilničarski tečaji vršili kolikor mogoče pogostoma in da bi se v teh tečajih gostilničarje poučevalo poleg kletarstva tudi o poznanju pravih in nepravih vin, o odpravi slabih okusov pri njih itd. na način, kakor to učijo izborni članki gospoda vinarskega nadzornika Skalickega.
Sprejeto soglasno.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se gospod predsednik zahvali udeležencem za udeležbo in poučno razpravljanje ter zaključi občni zbor.
>) Velika zahvala gre tudi zadružnemu inštruktorju gosp. c. kr. vlad. komisarju Steska, ki je istotako priobčil v listu že več člankov in zlasti navodil za zadruge brez podpisa. Tudi njemu bodi izrečena topla zahvala.	Opomba“ured.$i
Odprava vinotočev pod vejo.
O tem predmetu je podal delegat gospod L. B u č a r na občnem zboru Deželne zveze kranjskih gostilničarskih zadrug jar-ko temeljito poročilo. Gostilničarji v vinorodnih krajih so največji reveži, ker so takorekoč izpostavljeni dvema odbijačema. Najhujšo konkurenco jim delajo vinotoči pod vejo, ker točijo ti lastno vino, plačajo veliko manj davka in nimajo nobene režije. Obrtna, oziroma politična oblast izdaja taka dovoljenja zelo rada. Ker se dobi tudi dovoljenje, da se sme klati doma izrejeno živino in prodajati meso, se včasih vršijo kar cele veselice pri takih vinotočih. Zakolje se teleta ali prašiča, harmonika zapiska in vse se veselo vrti v plesu. Gostilničar naj pa gleda po gostih, ki jih od nikoder ni. Kdo naj pa hodi, ko se je zdaj vsled novih deželnih doklad vino zopet podražilo za 8 vinarjev pri litru?
Imovitejši pijejo lastno vino, ki ga ali sami pridelajo ali pa kupijo, revnejši gre pa k vinotoču pod vejo, kjer dobi cenejše vino. Odločujoči faktorji še pospešujejo take vinotoče in se prav nič ne ozirajo, če se da desetim v eni vasi dovoljenje. Koliko je vinotočev, ki vino še dokupujejo in ga potem točijo kot lastni pridelek. In če se ovadi takega, se sicer po orožnikih poizveduje, toda redno zaspi vsa stvar v miru, ne da bi prišlo do kakšne kazni.
Poročevalec je omenjal konkretne slučaje, koliko dovoljenj se daje v eni občini, ter končno predlagal naslednjo resolucijo:
»Gostilničarstvo cele Kranjske, zastopano in zbrano na občnem zboru Deželne zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani z dne 28. maja 1914, smatra, da je gu-fcernijalna naredba 1. januarja 1843 številka 680/3732, s katero se dovoljuje vinogradnikom točiti brezpogojno lastno pridelano vino »pod vejo«, kot popolnoma zastarelo in krivično1. V dobi, ko se vino lahko izvaža v daljnejše kraje, je ta naredba izgubila svojo obstojno upravičenost. Z ozirom na dejstvo, da prizadevajo vinotoči lastno pridelanega vina leto za letom naj-občutnejšo škodo gostilničarstvu v vinorodnih krajih, ki na noben način ne more konkurirati v cenah z davka in režije prostimi vinskimi producenti, uvideva zbrano gostilničarstvo cele Kranjske, da bi morala gori omenjena naredba že z uveljav-
LISTEK.
Potreba pouka v kletarstvu.
Resnični doživljaji, priobčil R. Dolenc.
(Dalje.)
Ko me ta zagleda, stopi koj k meni ter mi pove, da se nahaja v Lukovi kleti gospod Ribič, ki se mu »z e 1 e n« jako dopada, več kakor 8 forintov pa da noče za hekto plačati, 'ker kaže njegova vinska tehtnica le 8 granov alkohola. Obenem me je Tine naprosil, da sem šel z njim nazaj v klet, kar je sosedu Luki bilo pogodu. Ko sva se z gosp. Ribičem pozdravila ter seznanila, poskusil sem tudi jaz vina ter »zelen« posebno pohvalil. Zanje po gosp. Ribiču ponujano ceno sem pa odločno za veliko prenizko označil. Gospod Ribič me pri tej priliki debelo pogleda ter opozori na vinsko tehtnico, ki je še vrhu soda stala,- z besedami:	»Prosim, gospod vodja,
poglejte sami vinsko tehtnico, na katero se gotovo vsaj taliko dobro razumete ka-
ljenjem novega obrtnega reda izginiti iz avstrijskih postav. Zalibog pa je navedena naredba še danes v veljavi in gostilničarstvo v vinorodnih krajih stoji ob svojem propaldu. Kajti dognano je, da pomeni otvoritev večih vinotočev v kaki občini ravno toliko, kakor dovolitev novih gostilničarskih koncesij.
Poleg tega pa se še zlorablja vinotoče v svrho izsiljevanja na ta nalčin, da je gostilničar navsezadnje primoran od producenta kupiti slabo vino za prav visoke cene, samo, ker se mu grozi s točenjem vina pod vejo tik njegovega obratovališča. Z ozirom na navedeno, smatra skupno gostilničarstvo še nadalnje izvrševanje zastarele naredbe iz leta 1843. kot krivično ter neprimerno današnjim razmeram, in zahteva; enoglasno, da se le-to razveljavi.«
Resolucija je bila soglasno sprejeta in se bo predložila na pristojna mesta.
Vpoštevanje zadružnih mnenj.
(Poročal na občnem zboru delegat A. Zajec.)
Slavni občni zbor!
Zadružna načelstva morajo večkrat opaziti, da se obrtne oblasti z nekakim preziranjem postavijo na stališče popolnoma drugega mnenja, kot pa prizadeti obrtniki, zastopani po zadružnem odboru. Res, da daje obrtnii zakon oblastvom pravico prostega preudarka pri podeljevanju ali odklonitvi gostilničarskih ali krčmar-skili koncesij, vendar pa se sme le trditi, da ga ni modrijana na svetu, ki bi mogel vse prav sam ukreniti. Zato so se ustanovile zadruge in se jim je določila pravica, oddajati svoje mnenje. Zadruga, oziroma njeni člani, kot direktno prizadeti, so pa tudi v tem pogledu tak faktor, da bi se jih moralo čim največ vpoštevati. Občine na primer se le v izredno redkih slučajih upirajo podelitvam novih obrtov, ker imajo vedno svoj dobiček pri dokladah na razne davke, kajti čim več obratovališč, tein več doklad. Drugače pa je pri obrtnikih samih. Tem so obrtne razmere in krajevna potreba znane, ti vedo natanko, ali bo mogoče še komu na novo poleg že obstoječih shajati, ali bo za vse skupaj slabejše. Pri zadrugah prihaja vedno v poštev krajevna potreba in pa stanovski interes, ko se nasprotno dandanes pri občinah prav mnogo-
kor se jaz, prepričali se boste, da nima več kakor 8 granov. Gran po forintu plačujem, dražje nikakor ne.« Spoznal sem takoj tega strokovnjaka, ki sem si ga hotel nekoliko privoščiti. Delal sem se neumnega, kakor da bi mi vinska tehtnica ne bila do dobrega znana, in gospoda Ribiča vprašal, ako je tehtnica tudi zanesljiva?
»O, popolnoma, še nikoli me ni varala, in nekaj tisoč estrajhov vina sem že na njeni podlagi kupil, posebno po Dolenjskem,« je bil njegov odgovor. Ne bodi len, sem ga prosil, da bi mi dovolil neko moje, to je švedsko vino. na njegovi tehtnici preskusiti, koliko alkohola da vsebuje, ker se mi zdi, da šolska tehtnica ni popolnoma pravična.
»O drage volje vam to dovolim, le vzemite tehtnico in kozarec s seboj in preskušajte vino!« Vzel sem pa le njegov kozarec, ki sem ga izpraznil, in s tem šel ne domov, ampak koj v sosedno hišo, to je v tedanjo kuracijo h kuratu gospodu M. Ko-derju. Temu sem celo stvar v naglici raz-
krat vpoštevajo osebnosti ali pa tudi politično strankarstvo. Zadruge imajo pravico pritožbe tudi tedaj, ako> se pravice niso podelile. Doslej se je še malo slišalo o takih rekurzih, da bi se zadruga za podelitev borila, ker končno je za že obstoječe vendar le bolje, če je njih število manjše. So pa slučaji, da se zadruge po svojem vestnem preudarku izreko za podelitev in razložijo potrebo za tako eventualnost. Največkrat gre za nadaljni obstoj že starih gostiln, od katerega obstoja je tudi odvisna eksistenca prizadetih rodbin. Zadruga to ve in uvažuje ter podelitev zaprošenih pravic naslednikom priporoča. Ker ji ni vseeno, da uspeva le posameznik, ampak se ji zdi tudi važno, da je splošno narodno gospodarsvo na boljših nogah, se vedno priporoča podelitev vseh dotlej pri eni in isti rodbini izvrševanih pravic, i:i to pa raldi tega, ker je naslednik sicer takoj uničen, ako ne more v tistem obsegu vršiti svojega obratovanja, kakor je bilo ljudstvo doslej ondot navajeno.
Zato predlagam:	Občni zbor skleni,
da razpošlje Deželna zveza tozadevno spomenico deželni vladi in vsem c. kr. okrajnim glavarstvom na Kranjskem, Državni zvezi na Dunaju pa peticijo, da ista potom obrtnega sveta izposluje naredbo, da bodo imele zadruge v slučajih, v katerih se je jasno dokazalo, da je njihovo mnenje in stališče pravo, odločilno veljavo.«
Predlog je bil soglasno sprejet.
Sprememba užitninskega davka.
(Poročal na občnem zboru Deželne zveze kranjskih gostilničarskih zadrug delegat Grčar)
Predloge za preuredbo užitninskega davka, ki meri na to, da bi se gostilničarju odpisalo pri zaldacanju vina za vsušitev, za goščo, za raztresenje pri pretakanju in za razni kalo najmanj 6%, ter da se pusti gostilničarju po številu družine primerna množina vina užitninskega davka prosto, in da se petiot in enaka polvina, ki po novem vinskem zakonu niso dovoljena za prodajo gostom, tudi izločijo iz vrste užitnim podvrženih pijač, Je Zveza že drugič razposlala na merodajna mesta s potrebnimi utemeljitvami. Tako prvič lansko leto naravnost na finančno ministrstvo in
odel in ga naprosil, da mi Ribičev kozarec z njegovim izbornim »p i k o 1 i t o m« napolni. Pikolit, to je iz suhega grozdja (posušenega) narejeno, že več let staro liker-no, to je sladko vino, kakoršno je gospod Koder po 4 f o r i n t e stari bokal prodajal. Preljubeznjivi mož je moji želji takoj radostno ustregel in vrnil sem se s polnim kozarcem pikolita v Lukovo klet. Tja dospevši, se je gospod Ribič izjavil, vino že na daljavo opazujoč: »No — ako jie to vino tako dobro kakor je lepo, potem mora pa že prav obilo granov alkohola« — rekel je pravzaprav, »gajsta — v sebi imeti«. Prav blizu mu pa z vinom nisem hotel priti, da bi kaj ne zavohal, in vtaknil sem še oddaljen tehtnico vanje. A kako se je mož začudil in kako sc mi je zakrohotal, ko je zapazil, da ni njegova. tehtnica v vinu niti enega g r a n a kazala.
Delal sem se nato žalostnega ter neumnega obenem, ter rekel: »Gospod Ribič, vaša tehtnica ne more biti prava, kajti
državnozborsko komisijo, letos pa potom državne zveze, oziroma kongresa v Sol-nogradu na državni obrtni svet. Vendar pa še vedno ne smemo začeti čakati, kaj se bo s tem zgodilo. Zadeva je tako pereča in pomembna za gostilničarstvo, da jo moramo neprestano urgirati in ne odjenja-ti poprej, dokler se nam ta krivica potom zakona ne odpravi. Zato predlagam sledečo resolucijo:
»Vse gostilničarstvo kranjske dežele, zbrano dne 28. maja 1914 po svojih delegatih na občnem zboru »Deželne zveze gostilničarskih zadrug«, obsoja kričeče krivice, ki se mu godijo s tern, da mora plačati do zadnje kaplje vina užitnino, dasi prav gotovo ne dobi nikdar tistega denarja povrnjenega, ker se pijača ogromno vsuši, raztrese in končno vsled godlje ostane mnogo neužitnega. Nadalje poudarja še enkrat, da je krivično, da mora gostilničar zadacati tudi take pijače, ki jih použiie izključno le njegova družina in delavstvo. Zategadelj1 zahtevamo, da naša deželna in državna organizacija ne odjenja poprej, da se užitninski zakon v zniislu že od te strani podanih resolucij in peticij preuredi.« — To resolucijo naj se odpošlje državni zvezi, obrtnemu svetu in finančnemu ministrstvu.
Resolucija se soglasno sprejme.
Posebni davek na žgane opojne pijače.
(Dalje.)
Iz takega repertorija, v katerem so poleg političnih ter sodnih okrajev označene ne le vse občine s številom njih prebivalcev ampak tudi vsi kraji (v zmislu našega zakona) in tudi vsi krajevni deli, katere poslednje nam je strogo ločiti od krajev samih, se lahko pouči vsakdo o številu prebivalstva in s tem o visokosti davčne obveznosti za vsak posamezen kraj, kjer izvršuje kak davku podvržen obrt.
Posebno razločevanje krajev od krajevnih delov je eminentne važnosti, kar naj označimo podrobneje.
Da bo pa stvar jasna, treba tu vnaprej omeniti, da je v krajih, katerih prebivalstvo ne presega n. pr. števila 500 duš, posebna davščina nižja od davščine onih krajev, ki štejejo več nego 500 prebivalcev.
prosim, povohajte in pokusite to vino.« Pri tej priliki sem mu pomolil kozarec, iz katerega sem bil že tehtnico vzel, pod nos. »O, kaj hudiča je pa to?« je mož vskliknil, ko je pikolit zavohal in pokusil, ki pa na njegovi zanesljivi tehtni-c i ni pokazal niti enega grana alkohola. Kak smeli je med navzočimi v kleti nato nastal, si more pač vsak čitatelj misliti. Se večji krohot pa je nastal, ko sem še naslednje storil. Pikolit sem zlil v neko’ steklenico, kozarec pa z vodo napolnil in v to potem Ribičevo tehtnico potopil. In glej ga vraga, v tej je pa pošteno dva cela grana »gajsta« pokazala!
Vsak, kdor le abc kletarstva ali vsaj fizike — razume, mora vedeti, da bi vinska tehtnica, kakor tako zvana potapljalnica (Senkvvage) le v tem slučaju pravo vsebino alkohola v vinu kazala, ako bi bilo vino le iz vode in alkohola, ne pa tudi iz tako imenovanih ekstrativnih s n o -v i sestavljeno. No, v vsakem vinu se pa nahajajo tudi ekstraktne snovi, v piko-litu pa posebno dosti sladkorja.
Kaj pa krajevni deli?
Teh takozvanih krajevnih delov, ki tvorijo često na prvi pogled povsem samostojne naselbine, pa nikakor ne smemo — kakor priprosto ljudstvo čestokrat misli — smatrati za kraje, in zatorej tudi nikakor ni misliti, da je posebna davščina za tak navidezen „kraj“, pravzaprav pa le krajevni del, ker le-ta navadno tvori manj nego 500 duš prebivalstva, že brezdvomno plačati po nižjem merilu.
Ti krajevni deli — v repertorijih so tiskani z navadnimi, kraji sami pa z razprtimi črkami — niso nikdar samostojni, ampak vedno podrejeni bližnjemu „kraju“ v zmislu zakona , ter se ima posebna davščina v takih krajevnih delih vedno vplačevati po številu prebivalstva v dotičnem „kraju“. Od tega kraja, h kateremu spada dotični krajevni del, je torej odvisno, se-li plača višja ali nižja davščina. Obrtnik n. pr., ki izvršuje davku podvrženo podjetje v selih Belica blizu Dovjega ali pa v Prihodih blizu Jesenic na Gorenjskem je obvezan brez-dvojbeno plačati višjo, v tem konkrentnem slučaju za prebivalstvu nad 500 duš odmerjeno posebno davščino, čeprav niti Belica, niti Prihodi nimata nad 500 prebivalcev, kajti v zmislu zakona in merodajnega repertorija nista niti Belica, niti Prihodi „kraj“, ampak le del „kraja“ ter spadata pod kraj Dovje, ožimo Jesenice, katera kraja pa štejeta vsak nad 500 prebivalcev.
Da se ima beseda „kraj“ v zmislu zakona razumevati na pravkar označeni način, je razsodilo upravno sodišče meseca aprila 1. 1888., — v avgustu istega leta pa je izdalo finančno ministrstvo odlok, v katerem se naglaša, da ima pojem „kraja“ kot samostojne za odmero davka merodajne skupine človeških bivališč, v gori navedenem zmislu razsodbe upravnega sodišča veljati brezizjemno edinole za občine na deželi, dočim oni kraji, ki spadajo v področje mestnih občin, čeprav bi bili pravi pravcati (v repertorijih torej razprto tiskano) „kraji“, niso samostojno davčni kompleksi, kakor hitro stoje še v okolišu mestnega pomerija, kajti pri mestnih občinah se razumeva pod imenom „kraj“ vedno celotni mestni teritorij.
Kar se nadalje tiče ljudskega štetja, je omeniti, da se to vrši vsakih 10 let in da se ima v zmislu § 9 našega zakona posebna davščina vedno vplačati po številu prebivalstva zadnjega ljudskega štetja. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo dne 31. decembra 1. 1910. Ker pa je nato naredba finančnega ministrstva takoj početkom 1. 1911 izrecno odredila; da se ima posebni davek za prvi tečaj 1. 1911 odmeriti, oziroma vplačati še na podlagi predzadnjega, to je ljudskega štetja z dne 31. decembra 1. 1900., pridejo podatki zadnjega ljudskega štetja z dne 31. decembra 1. 1910 v poštev šele od drugega tečaja 1. 1911 nadalje.
Znano je, da je treba odšteti posebni davek za vsak tečaj posebej in § 11. našega zakona določa višino posebne davščine, oziraje se pri tem ne samo na število prebivalstva, ampak obenem tudi na kakovost obrta.
Po § 11. znaša polletni posebni davek, in sicer:
1.	Za vsako podjetje, v katerem se izvršuje točenje žganih opojnih pijač kot
glavni obrt, in sicer: 1. V krajih, ki štejejo do inkluzivno 500 duš, 10 K; 2. v krajih, katerih prebivalstvo znaša več kot 500 do vštevši 2000 duš, 20 K; 3. v krajih s prebivalstvom nad 2000 do inkluzivno 10 tisoč duš, 40 K; 4. v krajih, ki imajo vec kot 10.000 do vštevši 20.000 prebivalcev, 60 K; 5. v krajih, kjer stanuje več kot 20 tisoč duš do vštevši 100.000 ljudi, 90 K; 0. v krajih, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, 100 K.
II. Za vsako podjetje, v katerem se izvršuje mala prodaja žganih opojnih pijač, dve petini pravkar omenjenih zneskov.
III. Za vsako podjetje, v katerem se izvršuje trgovina kot glavni obrt, četrti del gori navedenih zneskov.
IV. Za stranski obrt točenja in za trgovino s špirituozami kot postranski obrt pa peti del pravkar označenih zneskov, toda z važno omejitvijo, da ta petinka gornjih tarifnih zneskov ne sme prekoračiti petega dela (polletnega) pridobninskega ordinarija, ali bolje rečeno, ki bi odpadal v zmislu pridobninskega patenta iz 1. 1812, ako bi le - ta bil še v veljavi, na dotično obrtno podjetje.
V. Kateri so najvažnejši predpisi našega zakona in katere so posledice njih kršenja?
Razpravljali smo dosedaj o bistvu obrtov, na katerih izvrševanje nalaga zakon davek, ki ga nazivljemo posebno davščino na razpečavanje špirituoz, ter pri tej priliki osobito, ko je bil goovr o plačevanju te špecijalne davščine ter se je pre-tresavalo vprašanje, kdaj ter v kaki visokosti se ima posameznik odzivljati davčni obveznosti, že mimogrede očrtali mnogo važnih zakonitih predpisov.
Tu pa bodi prej omenjeno, da zakon obvezuje vsakega, kdor koli hoče ali pričeti z izvrševanjem davku podvrženega podjetja, ali pa tako podjetje nadaljevati, da to svojo namero še pred pričetkom izvrševanja, oziroma nadaljevanja, prijavi na pristojnem mestu, kakor smo to obširneje raztolmačili v IV. poglavju.
Tu nas pa zanimajo nekateri posebni predpisi, ki jih daje zakon glede te prijave same.
Prijava se ima, kakor znano, vršiti pri davčnem uradu, in sicer ustmeno, ali pa pismeno, ter se ima zaeno tudi vplačati odpadajoča posebna davščina.
V	vsaki prijavi se mora točno navesti:
1. Ime kraja, ulica, hišna številka ali drugi znaki obrtovališča.
2. Kakovost obrta, ki se ga hoče izvrševati v dotičnem obrtovališču; v onih slučajih pa, v katerih se misli izvrševati točenje le kot postranski obrt v zvezi z gostilno, s prenočiščem za tujce, s kavarno, s slaščičarno ali pa s proizvajanjem mandoletija, treba vedno natanko označiti dotični obrt, v zvezi s katerim naj uživa točenje špirituoz, ugodnost postranskega obrta. Isto velja v slučajih, v katerih se namerava izvrševati trgovino s špirituozami le kot postranski obrt skupno s kaiko drugo trgovino n. pr. špecerijsko trgovino, branjarijo itd.
Ustmeno prijavo spiše sicer dotični davčni uradnik, vendar jo mora podjetnik priglašenega obrta ali pa njegov pooblaščenec vselej lastnoročno podpisati.
Kdor pa hoče prijavo vložiti pismenim potom, se mora v to svrho poslužiti
uradno predpisane oblike. Zakon določa v to svrho sledeči (tu že izpolnjeni) formular:
Jernej Bregar, branjevec v Veliki Gorici hiš. št. 38, tem potom naznanja, da namerava v Veliki Gorici hiš. št. 38 izvrševati točenje žganih opojnih pijač v prvi polovici leta 1914, in sicer od dne 1. ju- ^ nija 1914 nadalje.
Jernej Bregar 1. r.
V	Veliki Gorici, dne 22. maja 1914.
(Dalje prih.)
Stanovske novice.
Izlet kranjskega gostilničarstva. O
priliki letošnjega občnega zbora se je več gostilničarjev izjavilo, da bi se tudi letos priredil skupen izlet kranjskih gostilničarjev. Ožji odbor se je o tem posvetoval ter sklenil, da se priredi p o u č n o z a b a v n ii izlet v Belo Krajino in Novo mesto in sicer, če le mogoče, v četrtek dne 9. julija t. 1. Odhod bi bil zjutraj z vlakom iz Ljubljane naravnost čez vso Belo Krajino v Metliko. Tukaj bi se vršil skupen obed in ogledovanje okolice, sprehodi do Kolpe itd. Odhod iz Metlike ob 2. uri popoldne in prihod v Novo mesto ob 4. uri. V Novem mestu poučen ogled in razkazovanje vzor-nokletarskih naprav v državni kleti ter ogledovanje kmetijske šole na Grmu. Zvečer večerja po gostilnah v Novem mestu in Kandiji. Odbor se je odločil prirediti ob tem času izlet radi tega, da je tudi gostilničarjem na deželi, ki se pečajo s kmetijstvom, omogočena udeležba, kajti med košnjo in žetvijo ni tako nujnega opravila. Kraj se je pa tudi izbral primerno, ker se je z novo železnico takorekoč šele pristopen napravil bolj neznan del naše ožje domovine, ki si ga bo gotovo vsakdo rad z zanimanjem ogledal. Z zabavo je združen tudi pouk, ker nam bo prilika dana, da si gledamo vzorno kletarstvo v praksi v državni vinski kleti ter v šoli na Grmu.
Vozne cene bodo znatno znižane, toda sedaj še ni mogoče reči, za koliko, ker železniška uprava še ni rešila tozadevne prošnje. Tudi še danes ne vemo, če bo dan 9. julija ostal dokončno, kajti ako bi se do takrat priprave ne končale, je lahko mogoče, da se izlet za teden dni preloži. Dokler se natančni datum ne objavi v slovenskih dnevnikih, naj velja 9. julij kot definitiven. P r i g 1 a s e za udeležbo sprejema že zdaj Deželna zveza. Kdor se še spominja prijetnih skupnih izletov na Bled in Postojno, ta se bo tudi za tega priglasil. Sploh pa upamo še nove udeležnike videti v veliki družbi stanovskih tovarišev. Tukaj se bomo lahko pogovorili o naših težnjah in skrbeh in se fudi enkrat na leto med seboj zabavali. Vabljeni so vsi gostilničarji in njih cenjene rodbine; tudi prijatelji gostilničarstva so dobrodošli!
Zadružne objave.
Poučni tečaj za funkcijonarje obrtnih zadrug. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko priredi na jesen drugi poučni tečaj za funkcionarje obrtnih zadrug v Ljubljani. Namen tega tečaja je, dati osebam, ki kot zadružni odborniki opravljajo zadružne posle ali vodijo zadružno poslovanje, priliko, da se pouče in izobrazijo j
teoretično v zadružnem poslovanju ter si pridobe potrebno znanje onih zakonov, s katerimi imajo kot zadružni odborniki ali uradniki redno opraviti.
Obrtne zadruge imajo dandanes dokaj znatnejši pomen, sodelovati jim je v znatni meri pri obrtni upravi, redni tekoči posli pri obrtnih zadrugah stavijo do načelstva vedno večje zahteve, ohilno je opravka z raznimi oblastmi, člani iščejo razna pojasnila pri svoji zadrugi. Zadruge morejo uspešno vršiti nalogo svojega delokroga, ako imajo na razpolago v zadružnem poslovanju izvežbane osebe. Posebne koristi za zadružne člane je, ako pri zadrugi sodelujejo kot odborniki ali zadružni uradniki osebe, ki imajo primerno poznanje obrtnega reda, davčnih zakonov ter različnih naprav in uredb, ki so namenjene obrtniku in obrtniškemu naraščaju.
Tečaj bo trajal tri dni. V poučnem tečaju se bodo obravnavali sledeči predmeti: 1. Poslovanje obrtnih zadrug, vštevši blagajniško poslovanje. 2. Izbrana poglavja iz obrtnega reda s posebnim ozirom na obrtne zadruge in njih delokrog. 3. Davčni zakoni: Občna pridobnina in osebna dohodnina. 4. Delo države in drugih faktorjev na polju obrtnega pospeševanja. Izobrazba obrtnega naraščaja.
Potrebna učila, učne pripomočke in pisalne potrebščine dobe udeležniki brezplačno. Udeležnikom se plačajo na zahtevo dejanski potni stroški. Vnanji udeležniki prejmo v slučaju potrebnosti dnevnice po 4 K na dan. Udeležniki dobe izpričevala, da so se udeležili tečaja. Udeležba ie praviloma dovoljena le osebam, ki so zadružni funkcionarji, bodisi da oprav- | Ijajo svoj posel kot odborniki ali pa da so zadružni uradniki, izjemoma tudi drugim zadružnim članom.
Zbornica prosi, da ji načelstvo obrtnih zadrug v najkrajšem času sporoči, ali in kdo od funkcijonarjev, odnosno članov zadruge se želi udeležiti tega tečaja.
Ljubljanska gostilničarska zadruga. Mestni magistrat je glasom poročila vodstva splošnoobrtne nadaljevalnice zaznal, da vajenci, zaposleni pri imeteljih gostilničarskih in krčmarskih obrtov v Ljubljani, vzlic določbi § 99. b obrtnega reda ne obiskujejo obrtno - nadaljevalnih šol.
V	svrho odprave teh popolnoma nedopustnih, oziroma protizakonitih razmer, opozarja mestni magistrat kot obrtna oblast v zmislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 8. aprila 1914, štev. 9959, vse gostilničarje, hotelirje, kavar-narje, žganjetočnike, sploh vse one ljubljanske obrtnike, ki so v posesti kake koncesije v zmislu § 16. obrtnega reda in imajo že ali pa nameravajo v bodoče sprejemati vajence, — na dolžnosti, katere jim kot učnim gospodarjem nalaga § 100 obrtnega reda glede vajencev z ozirom na obisk obrtno - nadaljevalnih šol.
Zaeno se odreja, da morajo vsi vajenci, ki do sedaj še niso dokončali z uspehom ali obrtno - nadaljevalne šole ali pa katerega drugega, vsaj enakovrednega učnega tečaja, počenši od učnega leta 1914/15 naprej obiskovati splošno - obrtno nadaljevalnico v Ljubljani.
Učni gospodarji imajo v to svrho do-tične svoje vajence prijaviti pravočasno šolskemu vodstvu in se o tem tuuradno izkazati. Čas in kraj vpisovanja bo mestni magistrat začetkom septembra kakor vsako leto, pravočasno javno razglasil.
Dostavlja se, da so ti vajenci v zmislu naredbe c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 17. marca) 1908, št. 41.545 ex 1902 točka F, — oproščeni celotnega pouka v risanju, v geometriji in projekcijski vedi.
Zoper one učne gospodarje, ki bi utegnili morda zanemarjati te svoje dolžnosti napram vajencem, postopalo se bo kazenskim potom v zmislu določil obrtnega reda.
Zadruga v Ložu in Starem trgu. Cenjenim članom zadruge gostilničarjev v Starem trgu pri Ložu se naznanja, da je občni zbor dne 18. t. m. sklenil, da se naroči stanovsko glasilo »Gostilničar« obvezno! za vse člane. Naj lista torej nihče ne vrača, marveč čita in hrani, list ima trajno vrednost. Vsakdo bo prej ali slej dobil priliko sil poiskati v njem pojasnila. Kdor želi vse letošnje številke, naj se zglasi pri načelstvu zadruge ali pa naznani to po dopisnici upravništvu »Gostilničarja«, Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 16.
Zadruga v Mokronogu. Cenjenim članom zadruge gostilničarjev v Mokronogu se naznanja, da je občni zbor dne 21. t. m. sklenil, da se naroči stanovsko glasilo »Gostilničar« obvezno za vse člane. Naj lista torej nihče ne vrača, marveč čita in hrani; list ima trajno vrednost. Vsakdo bo prej ali slej dobil priliko, si poiskati v njem pojasnila. Kdor želi vse letošnje številke, naj se zglasi pri načelstvu zadruge ali pa naznani to po dopisnici upravništvu »Gostilničarja«, Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 16.
Razno.
*	Higijena v gostilni. Prišel je čas, ko postajajo muhe nadležne ter raznašajo nesnago in raznotere bacile. Treba je uničevati te nadležne mrčese ter zavarovati vse jestvine; zlasti pokrivaj kruh, sir, slaščice na mizah, kamor ima dostop na milijone mikrob. Kruh donašaj vsakemu gostu sproti, da ne bo otipal vsakega kosa posebej, kakor je to ždlibog v navadi. Za boljše gostilne je priporočati, da bi kruh (žemlje) shranjevali na mizah v papirnatih vrečicah, kjer je zavarovan pred muhami, prahom, bacili in otipavanjem. To veljaj tudi za tobačne izdelke; odpravi naj se otipavanje, ki jih ne le pokvari, marveč tudi okuži. Vpoštevati je treba, da mrgoli povsod polno bacilov, med njimi mnogo jako nevarnih. Na sami solati jih je našel italijanski učenjak okoli petnajst raznih vrst. Te umori vinski ocet (jesih). Tudi v zraku in v stoječi vodi je mnogo tega strupa, le v hitro tekočih vodah (potokih, rekah) jih ni, tako tudi ne v morju, ki ga raz-burkavajo vetrovi. Ako postaviš prerezan krompir ali jajce, mleko ali kaj takega na mizo, se nabere v kratkem na milijone bacilov, ki jih moreš le opazovati barvane pod mikroskopom (drobnogledom). V človeških ustih je okoli 30 različnih bakterij (v živalskih pa menda nič manj). Govoreči člove,k jih stresal od sebe, zlasti na tešče. Deni si ogledalo pod usta, pa boš videl, koliko kaipljic ti pade govorečemu iz ust. Ob tej priliki smatramo za dolžnost, posebno opozarjati naše gostilničarje, na pse in mačke, tuje in domače, zakaj tudi te živali niso vedno zdrave, ali pa imajo v sebi
kaili, ki niso morda neposredno njim samim, pač pa ljudem, zlasti bolehnim in otrokom liudo nevarne. Namizno steklenino (kozarce, steklenice itd.) daj izmivati, vestni gostilničar, vsaj enkrat na teden z vročim lugom (sodo). Posodo, kozarce, krožnike, vilice in drugo jedilno orodje, rabljeno od očitno bolnega ali! bolehnega gosta, razkuhaj v vrelem kropu posebej! Že rabljeno servieto ne ponujaj drugemu gostu. Marsikomu se bo nemara dozdeval naš opomin pretiran, češ, potemtakem bi morali biti vsi ljudje, obiskajoči gostilne, vedno bolni ali okuženi. Pomisliti pa je treba in uvaževati', da se vsalka bolezen ne prime vsakogar, da jo pa vendar lahko gost zanese iz gostilne domov otrokom ali ženi itd. Tudi ni izključeno, da se ne okuži gostilničar sam ali njegova družina. Nič manj pozornosti moramo posvečati pljuvalnikom in straniščem. Pljuvalnike dajo mnogi gostilničarji in hotelirji snažiti premalo strogo in ne pomislijo, da si s tem kupičijo najrazličnejše kali raznovrstnih bolezni1 za goste, za služinčad in za svojo rodbino sami doma v svoji hiši. Nikakor ne smemo v nemar puščati stranišč, klo-zetov itd. Posebno naj omenimo lijake vodovodov. Ti lijaki so navadno v senci ali
v temi, in tam se bakterije najlaglje množe, kakor sploh povsod tam, kjer ni (zračnega) prepiha ali sploh nemirja, kakor že prej rečeno, in pa na morju, kjer silne sape razganjajo valovje in vodovje tako, da ostane vedno sveže. Zakaj pa priporočajo zdravniki bolnikom bivanje ali vsaj letovanje ob morju ali v morskih kopelih? Zato, ker tam ni malone nobenih škodljivih mikrob. Gostilničarji in hotelirji naj kar najstrožje pazijo na popolno snažitev nočnih posod. V izmito nočno posodo nalij če~ trtinko čiste vode in deni valnjo košček bukovega oglja, ki vsrka vse slabe pline vase. Vesten in za prospeh svoje obrti, pravtako kakor za zadovoljnost svojih gostov vnet hotelir, mora na vsak način poleg drugih nedostatkov tudi zatreti tisto strašansko nemarnost, s katero dobi gost pitni kozarec, ki je že služil gostu za iz-mivanje zob. Moderni higieni moramo vedno posvečati čim največjo pozornost.
A. Z.
*	Od Iiftboya in natakarja do večkratnega milijonarja. Kot eden najbogatejših ljudi na svetu se je od časopisov proglasil o priliki smrti Anthony N. Brady, ki je lani umrl v Londonu. Bil je veleindustrialec ;in imel svoj denar naložen v velikih elek-
tričnih podjetjih in železnicah. Nihče ni slutil, kako bogat je ta človek. Ko se je zapuščina sodno cenila, se je notar izrazil, da bo znašala okrog 240 milijonov. Toda znesek je bil še večji, kakor je sodil ta notar in odvetniki, ki so upravljali Brady-jevo premoženje, so se v pest smejali. Ko se je premoženje končno ocenilo, so našli, da imajo le delnice, ki jih je imel Brady v različnih podjetjih širom Amerike, vrednost 816 milijonov kron. Brady je bil torej bogatejši kakor vsi oni večkratni znani milijonarji, ki so umrli v zadnjih letih, kakor Pierpont Morgan, Russel Sage in kralj železnic Harriman. Pri Bradyju je pa to znamenito, da si je vse ogromno premoženje sam pridobil in z nič začel. Bil je prvotno kot deček uslužben v nekem hotelu pri Iiftu in potem je postal natakar. Pričel je špekulirati z majhnim denarjem lin je potem kot tak bogataš umrl.
*	Ainerikanski hotelirji v Evropi. 200
amerikanskih hotelirjev je prepotovalo vsa večja mesta evropska in se mudilo tri dni tudi na Dunaju. Zlasti so se dolgo mudili po nemških mestih.
VERM0UTH-'
vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji toni tvrdka
Br. Novakovič
vinska trgovina v Ljubljani.
MATTO
naravna
alkalična kislina
najboljša namizna in osvežujoča pijača.
Preizkušena proti vratnim boleznim, kašlju, želodčnemu in mehurjemu kataru. Najboljši brizganec k vinu.
Podtikanja drugih kiselic mesto zahtevanega Giesshiiblerja pri primešavanju vinu se zakonito zasledujejo.
(0
i
o
*
'i? o
o (f)
£ B a JC
a->0
8.8
ID
O
*
R J*
>
O >
— > V) o
trn
3
3
(L
>
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo!
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah
Rudolf Oeyer, ključavničarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadojoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
TOVARNA ZAMAŠKOV
JELAČIN* K2 LJUBLJANA
Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano
pristni, čisti, planinsko Cvetlični
Emendolski-
Groyski,
Tilstinski,
Edamski,
čajno maslo, m o d
Roquefort,
Trapistovski,
Gorgonsola.
Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn „Mlekarska zveza" v Ljubljani, Kranjsko.
= trgovina s = špecerijskim blagom.
rt
*
rt
rt
h!
rt
rt
rt
LJUBLJANA A. ŠARABON LJPBLJANA
priporoča, svojo novourejeno glavno
zalogo rudninsfe© vode.
trgovina z moko in deželnimi pridelki.
Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z elektr. obratom.
Točna in solidna postrežba!	Na	drobno	in	na	debelo!
W Ceniki na zahtevo zastonj in frankol "VIS	47	8—13
N
rt
rt
rt
«
M
Zaloga brinja in sliv za žganjekuho.
Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim
češkim budjejoviškim delniškim pivom
plzenskega tipa
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb, Napredak Sarajevo,
Beranek Banjaluka itd. to pivo.
52	10—24	Informacije	daje	Češka	delniška	pivovarna	v	Čeških	Budejovicah,	Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
po K 2 20 per 100 kg 2'— „ 100 „ 100 „ 100 „ 100 „
„ 2-60 „ 2-40 „ 3*80
Mirenski premog kosovnik . . .
Mirenski premog orehovec. . .
Šentjanški premog kosovnik , .
Šentjanški premog orehovec . .
Najfinejši češki premog kosovnik
postavljen franko hiša v vsaki množini priporoča tvrdka
Richter & Ko.
Ljubljana, Trnovska ulica štev. 25.
Odjemalci večjih množin primeren popust.
Postrežba točna in solidna I
11—15
Pristne kranjske klobase
razpošilja po 38 vinarjev komad v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju
Ivan Kos, mesar in gostilničar na Vrhniki.
nr
3EEE1E
]BC
DE
1
Pivovarna v Mengšu
(Julius Stare)
naznanja, da toči oD 15. sušca 1.1. naprej takozvano
črno pivo
,,kozel“ (Bockbier)
— v sodčkih in v stelclenica 1 i. —
Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah: Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, JVIokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji in Št. Vid pri Zatični.
11
3
D
DE
DEEDE
DEE3E
Kleinoscheg- 1 Derby seg
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ------ Vinsko	kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. _
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
 ....... —	  Ljubljana,	Židovska	ulica	1.	_______________________
[Kolesarji! 3zšeljej
/
pri i slovenski cenik :
domače tvrdke
/ A. GOREČ
Specialna trgovina s kolesi In deli.
Ljubljana,35 11—24
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja) 4»
priznano najboljših
V
\
V
*
;
Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj.
Tovariši!
Tovarišice!
Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ,,Gostilničarju(<
v vašem glasilu.
34 11- 24
Sanatorij Elizabetini
zdravjlišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni, bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Ront-genova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi zdravilnimi pripomočki,
Poljanska cesta 16. 36 Telefon št. 141.	
33 11—ii4 Sano S din Samo 5 dni!	v Edino pri ED. SMARDA potovalno pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18 	 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) 	 za francosko linijo iz Havre v New York :: in iz Amerike nazaj v domovino. ::
to letni uspeli.kl ?a J"",inici0
tisoče priznanj.
Želodčna
tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna.
1 stekleničica velja 20 vin.
20 10-24
	
	=
	CD
	_
	O I
	r to
	4^
	II I
r.r,“r. 6. Mi,Ljubljana.
Šiampllja
vseh vrst za urade, društva, gostilničarie itd.
ANTGN ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
= LJUBLJANA =
Šelenburgova ulica 1.
Ceniki Iranko.
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta 61
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
v gostilničarskem obrtu.
Oo.podarjl li Ljubljane plaiajo 60 vin., k detel« 1 K.
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne 26 prilike I 10—24
r
3
P
I
Kavarna »Central"
je pridobila tudi v Ljubljani priljubljeni vzorni
damski orkester
— ..DITRieH«. _
pp- 5 dam. 2 gospoda. -^|
Prvi nastop v nedeljo, dne 1. marca 1914.
Vso noč odprto! 16 11—24 Vstop prosti MF* IVovodoiel S fH)
1
t
e
<
0 fr e
IX
9
N
H
1
Zaloga stekla, porcelana in svetiljk
Fr. Kolmann
ll
v Ijubljani
10—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
£ f- Bajec
*
cvetlični salon
Pod Trančo 2 vrtnarija s Tržaška cesta 34°
v Ljubljani. ~
Jfajboljše ogrske salame,
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo
priporoča tvrdka 13 10—24
J. BUZZOLINI
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Stepič
Spodnja Šiška štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon St. 262.14 10-24
✓
<§
priporočata svoja najboljša piva, kakor:
/
marčno carsko, vležano in bavarsko v sodcih in
• steklenicah. 27 10-24
Specijaliteta Reininghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter11 v originalnih steklenicah.
im mi
Telefon št. 9t>. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon St. 90
H|S5IgXXXJLX-XX!XX> M m . »
Pivovarna Goss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vležana, eksportna ! in bavarska piva I
v sodčkih in steklenicah.
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški.
:XXX5CXXXXXXX5(‘
H
N
M
H
N
H
H
H
M
H
H
X
n
V*-
M
M
-H
M
*
•S
-H
-H
M
-M
•♦j
-H
+
-H
■H
■h
■w
■h
ji. Zanki sinovi
fvornica barv, lakov in firnežev
= Ljubljana =
priporoča 21	10—24
oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Ceniki zastonj.
Av'
M-
M-
;<-
M-
M-
M-
i<-
;<•
M-
K
r*
i<-
(f
}♦
;<•
}♦
M-
priporoča cenj. gostilničarjem in zasebnikom svoja priznano najboljša vina kot: dolenjska, štajerska, goriška er istrsko belo in črno po znižanih cenah.
-	-----Postrežba točna in zanesljiva.  --------------
Dalje priporoča p. n. občinstvu hotel „Bellevue“ pri Ljubljani, ki ima krasno opremljene sobe z vsem komfortom za prenočišče tujcev in za letoviščarje. V restavraciji se točijo najfinejša stara vina. Izborna kuhinja. Kava vedno na razpolago. Najlepši razgled na Ljubljano in okolico. Svež zrak in krasni izprehodi po tivolskem gozdu.
Obenem se priporoča cenj. letoviščarjem hotel uStol11 na Blejski Dobravi poleg postaje Dobrava med Jesenicami in Bledom. Krasno opremljene sobe za cele družine in posameznike. Dobra restavracija s f.no kuhinjo in dobrimi starimi vini ter kegljiščem in lepim senčnatim Vitom. Cene primerne. Lep izprehod do krasnega Vintgarja '/4 ure. 15 10—24
fipičar E Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulita štev. 9
priporočata v veliki izberi in po najnižji ceni obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) 22 v vseh velikostih. 10—24
S*
IID1P"
pekarija, slaččičarna in gj kavarna3i 10-24 gg
Stari trg 21 j*
jffgnola
m
m
m
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
H*
se priporoča sl. občinstvu	&**
IJS	posebno z dežele	*>*)
a	_	-
na zajutrk.	^
Filijalkc:	&K
Mestni irg štev. 6	|i|S
«*,<*	Kolodvorska ulica štev. 6.	£.,•
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in irgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 9—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pi. Moczy, lekarna. Ljubljana.
Mihael Kastner, Ljubljana
7 10-24
Glavna zaloga rudninskih vnda.
Vinska trgovina
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istiskih, hrvaških in štajeiskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.29 10—24
n
N
K
H
P
M
K
H
K
n
N
K
n
h
Najstaiejša domača ztatarska tvrdka! Z51etni jubilej obstoja leta 1914.
'T "
C*
J, Raznovrstna zaloga vseh “zlatarskih predmetov in ur.
Ure z lastno znamko
SS" „Tup“. USE
Popravila in nova dela ter poročne prstane izdelujertv
* v lastni delavnici *
z električnim obratom.
Najniftje cene. Vestna ln točna postrežba. Cenovniki zastonj
Lud. Černe
juvelir, Irgovec z urami ter zapris. sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica 3.
M
H
H
n
N
n
n
M
n
H
H
M
K
N
H
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor | tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsol dnejc tvrdka	_	,
Velepražarna za kavo z električnim obratom. 8 * • iVlCnCingCr, Ljubl|3t1(i
Zaloga mineralnih voda. 10—24 vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Pivovarna
„UNI0N“ v
(Spodnja Šiška)
Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine In sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
23 10 24
Dalmatinsko pristno rti! in M vino
pošiljamo od 100 lit. 3	D D JtT A	T R A N FI Č
napre) proti povzetju ^	“	. , "	.	B	” r
po zmernih cenah :: ©	KflStelStflri	- DfllH13Ci|8i
FR. ČUDEN
priporoča svojo veliko zalogo ur, zlatnine in srebrnine ter namiznega orodja iz pravega in kina-srebra.
Lastna tovarna ur v Švici.
24 10—24
Cenik 1914 poštnine prosto.
Ustanovljena 1.1818.
Ustanovljena 1.1818.
PIVOVARNA
IV
I
ENGES
Julius Stare
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini ali pivovarna v Mengšu.
I
I
I
1 10—24
Sukneno blago
za moške in ženske
===== dobite —..........
v veliki izbiri in po ugodni ceni v trgovini občno znane tvrdke
R. Miklauc
L Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 5. &
mm
im- rr
Fino belo blago za rjuhe in perilo, cvilh za modroce, koltri, koci, lepi namizni prti, servijete itd. v bogati izbiri.
9 10—24
izgotovljene obleke
dobre kakovosti, lepega kroja za odrasle in otroke, v veliki izbiri v posebnem oddelku konfekcijske in mamifakturne ■	trgovine	—	.
„PRI ŠKOFU«
Medarska ulica Ljubljana Pred Škofijo 3 Na zahtevo se obleka po odbranem blagu po lastnem krojaču izgotovi.
n
DG
L.
Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, žvojnomarčno termalno in granatno::
PIVO
28 10—24
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg ■ v Ljubljani. —
DBG
DBE
DBE
DBG
Srečko Potnik
: Vakuum parna destilacija : rastlinskih in sadnih cvetov
v Ljubljani, Slomškova ulica 27
priporoča cvete in kompozicije za izdelavo ruskega kumljevca, rastlinske
frenčice, planinskega rasti, sladkega ganja, poprovega metovca, ruma za čaj, vermuta, droznika, tropinovca, hru-ševca, jabolčnika, breskvovca, pelinkovca, vanilije, želodčne grenčice, ja-neževca, sadn. groga, ruma-aroma itd.
Razpošilja se v najmanjši količini pet vrst naenkrat za K 5'50, iz katerih se napravi 50 litrov različnega likerja. Večje množine znatno cenejše 13 10—24
Gostilničarji! Pozori
4
10-24
Predno kje drugje kupite ali naročite
aii godbeni avtomat
oglejte si mojo veliko zalogo
A. RASBERGER
Sodna ulita it. S, poleg c, kr. den. sodnije, zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dunaju In drugih svetovnih tvrdk. Največja Izber gramofonskih plodi na Kranjskem. Ugodna zamenjava starih plodi. Blago se odda na poljubno odplačevanje v malih obrokih. Edina strokovna delavnica ta popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov pod garancijo. Godbeni avtomat postavim na željo v vsako gostilno, tako da se sam plačuje.
itna nn
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Najvetja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa končen lela 1913 H 700,000.000' -
Vlog................................ 43,500.000	—
Rezervnega zaklada................... 1,330.000'	-
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po
4U
brez odbitka. Hranilnica je pupllarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične    domače hranilnike. -
2 10 24
I. tajska tovarna mineralnih voda. sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica 27
priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah: jago-dovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne".